List 39. m v • lecaj LIV. i in Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr pošti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. — Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača po leto 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr.. za dvakrat 12 kr trikrat 15 kr Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic Ijubljani 25. septembra 1896. Volilci Dne 29. septembra voliti varn bode državno- zborskega poslanca v kmetskem volilnem okrajů Ljubljana - Vrhnika-Litija - Zatičina - Lašče-Ribnica. Narodna stranka vam v izvolitev priporoča gosp. Josip Lenarcic dežel. poslanca, posestnika in tovarnarja na Vrhniki. Priporoča se torej mož i ki je s svojim uspeš nim delovanjem v deželnem zboru V ze mnogokrat odkril pošteno, in čisto narodno svoje mišljenje. svojim ravno tako uspešnim delovanjem v kme ti j ski družbi pa je zopet obilokrat pokazal, da pozna gmotne potrebe kmetskega prebiva stva. ravno in stiske Ni dvojbe da našega bode slovenski kmetovalec imel v njem najbolj šega zastopnika v državnem zboru, in to tembolj ker je gospod Josip Lenarčič v vsakem oziru neodvisen tako î da se mu ni treba uklanjati ni- kaki sili. Svojo moc kaže v delu, ne pa v praznili besedah; sploh pa je značaj, na kojem najhudob- nejši nasprotnik pege iztakniti ne more. Zatorej oddajte njemu svoje glasove in prepričani bodite, da z iz volit vij o njegovo postavite pravega moža na pravo mesto ! izvrševalni odbor národně stranke: Dr. Karol vitez Bleiweis-Trsteniški. Narodna stranka se je odločila za gosp. Josipa Le- narčiča. posestnika na Vrhniki. Ta gospod je volilcem že znan po svojem delovanju v deželnem zboru. Lenarčič je odločen narodnjak, kar je precejšnje važnosti v današnjem v narodnem oziru malo mlačnem času. Vršile se bodo velike premene v državnozborskih strankah. Pred vsem je želeti, da se zopet zjedinijo vsi jugoslovanski poslanci v jeden klub. Le tako je mogoče, da Slovenci kaj dosežemo v državnem zboru. Dosti dolgo smo že podpírali nemško konservativno stranko, ali od nje nismo dobili tište podpore, kakor smo jo pričakovali. Zjedinjenje slovenskih poslancev žele posebno primorski Slovenci in se je ta želja jako odločno izrekla na občnem zboru dru- štva „Edinosti" v Trstu. Za to treba da volimo za poslanca moža, o katerem vemo, da se bode pridružil drugim jugoslovanskim poslancem in ne se bode še po- mišljal. Od gospoda Lenarčiča moramo to z vso zanes-ljivostjo pričakovati. Gospod Lenarčič je poleg tega popolnoma neodvisen mož. On bode lahko se oziral na koristi svojih vo- lilcev. Njemu se ni treba ozirati na nobenega. Neodvis-nost je pa za državnozborskega poslanca neobhodno potrebna lastnost. Mož na katerega se more od te ali one strani pritiskati, ni za zastopnika naroda, naj ima še tako lepe lastnosti. Posebno v sedanjem času je to veli- cega pomena, ko se skuša kratiti narodu celo pravico svobodno izbirati si kandidate za poslanske mandate. tem se hoče kratiti naravnost svoboda volitev î ki je podlaga parla mentarnemu življenju. Gospod Lenarčič je sam posestnik, peča se sam s m áfcíferít faifc rfiifc áfc tttífe đfc řtiíl&áli řjŘítMfeáfeífc € = UlU Politiški oddelek. Državnozborska dopolnilna volitev. kmetovanjem. Njemu so življenja težnje potrebe kmetskega stanu bolje znane, nego drugim, ki sami nikdar kmetovali niso in na njivi ne znajo niti ločiti rži od pšenice. Pravih kmetskih zastopnikov je jako malo v državnem zboru, dasi bi baš interesi kmetskega stanu za- Dne 29. t. m. je v okrajih Ljubljanska okolica, htevali precej poslancev iz nezavisnih kmetov. Ker pravih Vrhnika, Litija, Zatičina, Velike Lašče in Ribnica dopol- poznavalcev potreb kmetskega stanu nima državni zbor, nilna volitev za državni zbor na mesto pokojnega Kluna- se v državnem zboru pač mnogo govori o potrebah in Borba bode huda. Ponujajo se trije kandidatje. stiskah kmetskega stanu, a kaj koristnega se pa ne stori. Gospod Lenarčič se pa dejanski že mnogo let trudi za povzdigo kmetijstva. Deset let je že član osrednjega odbora kranjske kmetijske družbe. Ta družba marljivo deluje za povzdigo kmetijstva. Lahko bi pa še več sto-rila, da ima v državnem zboru več mož, ki bi jo zago-varjali in jej izposlovali kako podporo. Mi gosp. Povšetu nikakor ne očitamo, da ne stori svoje dolžnosti v tem oziru, a vendar mislimo, da bi ne bilo odveč, če še jeden odbornik te prekoristne družbe pride v državni zbor. Poleg tega se pa govori, da g. Povše pri bodočih volitvah več ne misli se poganjati za državnozborski mandat, ker ima preveč posla z deželnim cdborništvom. Lenarčič je pa v deželnem zboru tudi vedno se bavil z gospodarskimi vprašanji in je pri tem vedno zastopal koristi kmeta. Zato pa naj dajo glasove g. Lenar-čiču vsi tisti, katerim je narodnogospodarsko vprašanje prva stvar. Zato se nadejamo, da se volilni možje bodoči torek zjedinijo za gospoda Josipa Lenarčića. Katoliška stranka pa ima dva svoja kandidata. Sprva se je mislilo postaviti za kandidata deželnega poslanca gosp. Žitnika. Zaupni možje so bili največ zanj. Nekateri mogočni možje pri tej stranki, mej drugim g. škofov tajnik Šiška, so pa postavili samovoljno za kandidata odvetnika dr. Ivana Šušteršiča, o katerega narodnem prepričanju celo njega lastni somišljeniki dvomijo. Pa tudi v oklicu, v katerem se priporoča dr. Šušteršič, se narodnost ne omenja. Pozneje je pač dr. Šušteršič razvil program, v katerem govori o narodnosti, a se ve, da prihaja to le od tod, ker se je začela silna agitacija v lastni stranki proti njemu. Tisti, ki niso zadovoljni z njegovo kandidaturo so postavili za kandidata zdravnika dr. Gregoriča, dosedaj jednega najdelavnejših članov katoliške stranke, ko je A di\ Žitnik vsled pritiska se kandidaturi odpovedal. O dr. Gregoriču ne dvomimo, da je naroden, a če bode jugo-slovanskemu klubu pristopil je pa vsekako še malo ne-gotovo. Poleg tega pa kmetskih razmer tako dobro ne pozna, ko g. Lenarčič. Zato ga mi tudi priporočati ne moremo. Seveda pri morebitni ožji volitvi se bodo narodni volilci morali odločiti zanj. Veleposestvo in liberalna stranka. Na Gorenjem Avstrijskem so liberalni veleposestniki sklenili kompromis s konservativnim veleposestvom, v katerem so popolnoma zatajili svoja liberalna načela. Za dva mandata so zatajili ves svoj program. Da tako postopanje ne more vzbujati zaupanja v liberalni stranki do veleposestnikov je čisto naravno. Sicer pa veleposestniki nikdar niso bili liberalni. Podpirali so liberalce jedino zaradi tega, ker so mislili, da tako najbolje varujejo svoje stanovske koristi. Ko so se razmere premenile, pa so jo potegnili s konservativci. Konservativna stranka jako dobro brani koristi veleposestva, tako je pokazala ko je šlo za odpis zemljiškega davka in pa za premije za izvoz sladorja. Da se take stranke veleposestniki radi oklenejo je čisto naravno. , , j Moravsko liberalno veleposestvo je izdalo neki volilni oklic, v katerem se govori že o nekakem zjedinjenju vseh veleposestnikov v varstvo njih stanovskih koristij. S tem je pač jasno izražena vsa sebičnost te skupine. Dolžnost deželnih in državnih poslancev pa ni le varo-vati koristi jednega sloja, temveč cele dežele in države. To je pa v posebni vrsti še dolžnost zastopnika veleposestnikov. Njim se je dalo nerazmerno veliko mandatov in to jedino zaradi tega, ko se je o njih mislilo, da bodo vedno najzvestejša opora vsej državi. Sedaj pa hočejo to moč, ki se je jim dala izkoristiti v svoje koristi. Veleposestvo postavilo se je torej popolnoma na stališče židovstva, ki tudi vse presoja le s svojega sebičnega ži-dovskega stališča. Govori se, da vlada deluje na to, da se v državnem zboru osnuje nekaka stranka veleposestnikov. V njej bi bili zbrani konservativni in liberalni veleposestniki Pridružili bi se pa njim še lahko nekateri, kateri se po na-zorih vjemajo ž njimi. Menda drugi zastopniki velicega kapitala. Po našem mnenju je osnova take stranke lahko mogoča, kajti politična načela ne bodo veleposestnikom delale pri tem nobene ovire. Obe stranki veleposestva je tudi dosedaj že vodil egojizem. Če so Schwarzenberg in drugovi bili za češko državno pravo, jih pri tem ni vodila ljubezen do češkega naroda, katerega jezika se niti naučili niso, temveč ker so se nadejali, da bodo v obnovljeni češki državi imeli prvo besedo. Auerspergi so pa nekoliko bolje poznali duh časa in so si centralizem izko ristili v svoje namene. In res se je vladalo v Avstriji vedno po željah veleposestnikov. Ker so liberalni veleposestniki le preveč kazali svojo sebičnost, so podkopali z židi vred zaupanje liberalni stranki. Misliti se je začelo nato, da se osnuje posebno ljudsko napredno stranko, pri kateri ne bodo imeli več vodstva veleposestniki. To je v veleposestniških krogih vzbudilo malo nevoljo. Chlumecky je v svoji zviti glavi že bil izumil načrt, kako da dobi v svoje roke vodstvo nove stranke. V svojem listu je obetal novi stranki prijateljstvo in zvestobo liberalnega veleposestva. Dobil je pa bil kaj rezek odgovor, v katerem se mu je dalo razumeti, da se na njegovo pomoč ne računa. S tega časa pa liberalni veleposestniki gledajo, da se zbližajo s konservativnimi. Liberalni listi sedaj grozno mahajo po liberalnem veleposestvu. Očitajo mu, kako je oviralo liberalno stranko, da bi bili Nemci brez njega mnogo več dosegli. Mi ne gojimo simpatij niti za konservativno niti za liberalno veleposestvo, a reči pa moramo, da v narodnem oziru se pa Nemci proti veleposestvu nimajo pritoževati. V tacih stvareh jih je vedno zvesto podpiralo. Nemško prvenstvo v Avstriji se opira baš na moč veleposestva. Veleposestvu se imajo Nemci zahvaliti, da so imeli večino v češkem in celo kranjskem deželnem zboru, da jo imajo še sedaj v moravském in šleškem, ki sta tudi po večini prebivalstva slovanski pokrajini. Vsi veleposestniki so največ nemški vzgojeni in so to tudi kazali, če tudi 385 so tako vedno hoteli kot posebna kasta veljati. Zaradi tega nimamo Slovani povoda se žalostiti, če se liberalni Nemci ločijo cd veleposestnikov. Će veleposestniki nehajo podpirati Nemce, pa je neha ti sto nemško prvenstvo, posebno ker že židje obračajo Nemcem hrbet. :;f V narodnogospodarskem oziru veleposestniška kurija ne bode ugodno uplivala, a je upati, da se jej bodo vse stranke jele odločno upirati, ko ne bodo več z veleposestniki tako tesno zvezane in bodo videle, da zastopniki veleposestva ne poznajo drugih kakor svoje stanovske koristi. Razpor, ki se začenja v nemški liberalni stranki, utegne biti velikega pomena za daljni politični raz * oj v naši državi. Politični pregled. Volitve na Koroškem. — Slovenci so na Koroškem v kmetskih občinah zmagali s tremi kandidati, poleg tega je pa še jeden konservativni Nemec voljen s slovenskimi glasovi. Nemski konservativci niso dosegli prav nobenega uspeha. Jedino jeden šmohorski mandat so dobili, pa le s pomočjo Slo-vencev. Nemška konservativna stranka na Koroškém nima najmanje opore. Duhovščina pri koroških Nemcih tudi nima upliva. Za škofov pastirski list se ljudje niso nič změnili. Slovenci nimajo od kompromisa s konservativnimi Nemci nobenega dobička. Da niso sklenili kompromisa, bili bi v šmo-, horském okraju zmagali najbiž z dvema slovenskima kandida-toma, kajti Nemcev ni dosti prišlo volit. V beljaškem volilnem okraju so zmagali narodni Nemci. V tem okraju sta od konservativne strani bili postavili za kandidata jednega Slovenca in jednega Nemca. Ta dva kandidata sta propala, ker nobeden Nemec ni konservativno volil. Volitve na Štajerskem. — V kmetskih občinah voljeni so vsi slovenski kandidatje. Manjšo srečo so pa imeli nemški konservativci Nadejali so se, da pridobe še kak mandat, a je p išlo drugače Zgubili so dva mandata. V graŠki okolici je zmagal konservativni kmet Kaltenegger le še z naznatno večino, dočim je dosedaj vselej bil voljen z w ogromno večino. Ce se tudi veliko govori in piše o napreiku katoliške ideje, vendar na Koroškem in Štajerskem ni nič napredovala. Primorsko politično društvo »Edinost« je na občnem zboru, vzprejelo naslednje resolucije : I. Politično društvo ..Edinost", zbrano na občnem zboru dne 30. avg 1896, obžaluje, da c kr. vlada na mnogobrojne pritožbe in prošnje v teh zadnjih letih — kakor bi bila dolžna — ni niti za korak premenila sistema vladanja, koji sistem zaprečuje hr-vastko-slovenskemu narodu v Primorju vsaki napredek v jezi-kovem pogledu, a preti celo samému obstanku narodnosti ter: dopušča stanje, ki se uprav neznosno, kakor kaže najnoveji slučaj v Lošin u. II Politično društvo „Edinost" pričakuje, da bode c. kr. vlada povodom predstoječih volitev v državni zbor strogo vršila zakon ter da kmečkemu prebivalstvu omo-goči svobodo volitev s tem, da v občinah, kjer so kmečke združene z mestnimi, ustanovi volilne sekcije na pristopnejih krajih izven mest. III Politično društvo „Edinost" pričakuje, da se bodo Hrvatje in Slovenci v Primorju povodom predstoječih volitev borili z všemi silami, da si izvolijo svojih narodnih zastopnikov in da pokažejo s tem, da so Goriška, Trst in Istrija njihova last, a oni da niso barbari, koje treba zaustaviti na Alpah, kakor je bilo tako objavljeno na skupštini političnega društva italijanskega, obdržavani v Lošinju dne 20. junija 1896. IV. Politično društvo „Edinost4 smatra za neobhodno potrebno, da se vsi narodni zastopniki iz Dalmacije, Istre, Trsta, Gorice, Kranjske, Štajerske in Koroške v bodočem parlamentu združijo v jeden klub v obrambo narodnosti in za gospodarski prospeh. V. Z ozirom na to, da se imajo skoro vršiti volitve za državni zbor, nalaga se odboru političnega društva „Edinost", da v Trstu čim preje sestavi centralni, v pokrajini pa krajne volilne pododbore. VI. Občni zbor političnega društva „Edinost" je vsprejel nastopno resolucijo na željo navzočih okoličanov tržaških : Sedanja uprava tržaške okolice in njena odvbnost od mesta je škodljiva prebivalstvu te okolice. Za duševni in gmotni napredek je torej neobhodno potrebno, da se da prebivalcem tržaške okolice samostojnost v opravljanju občinskih zadev. Dr. Lueger — nasprotnik Slovanov. — Te dni je bil na Dunaju neki shod delavcev, da so se posvetovali o zavarovanju proti nezgodam. To zborovanje je bilo v dvorani mestoe hišt; Podžupan nr. Lueger je pa dvorano přepustil delavcem le s pogojem, da se bode na shodu le nemški govorilo. Tako postopa tišti dr. Lueger, katerega bi radi nekateri naredili za prijatelja Slovanov. To je pač jasen dokaz, da so dunajski kršćanski socijalisti v narodnem oziru nemški na-cijonalci. Kdor d^la mej krščanskimi socijalisti in nemškimi nacijonalci kak razloČek, vedoma ljudi slepi. Kršćanski socijalisti in mali obrtniki. Dr. Lueger je obetal, da se bodo vsa večja delà nadrobno oddajala, da jih bodo mogli prevzemati mali obrtniki, ko je agitoval za svojo stranko. Sedaj je dr. Lueger dunajski podžupan, v lesnici le on vodi županske posle Zadnje dai se je razpisala oddaja nekega večjega delà, a vkupe. V mestnem zboru je nekdo zaradi tega interpeloval in podžupan dr Lueger mu je odgovoril, da tehnični oziri zahtevajo, da se delà vkupno oddajajo. Odgovor vreden vsacega židovskega liberaica. Kršćanski socijalizem in delavci. — V josefstadt-skem okrajnem zastopu na Dunaju sede sami kršćanski socijalisti, Nekdo je bil tako najiven, da je v tem zboru pred-lagal, naj bi se delalo na to, da se grade hiše za delavska stanovanja. Ta predlog je pa te kršćanske može močno vzne-miril. Vsi so zatrjevali, da so na Dunaju stanovanja še mnogo prepoceni in tacih delavskih hiš ni potreba. PoUm bi hiše dosti ne' nesle. Gospodje so namreč vsi hišni gospodarji. Iz njih govorov je bilo posneti, da se takoj odpovedo kršćan^kemu socijalizmu, ako bi krsčanskosocijalna stranka hotela skrbeti za ceneja stanovanja Videlo se je, da je na Dunaju kršćanski sociializem se le v toliko ukoreninil, kolikor ljudje od njega priČakujejo dobička. Drugače so pa tistega imienja, kot so bili popřej, ko so liberalce volili. Italija. — Mir mej abesinskim kraljem Menelikom in Italijo je baje sklenjen. Menelik je zahteval 2 milijona lir kot odškodnino za vzdižavanje laških ujetnikov. Mir se je sklenil s posredovanjem Rusije. — Dne 20. septembra je Italija obi čajno slovesno praznovala obletnico prisvojenja Rima. "Kralj Umberto je na brzojavko podžupana rimskega poudarjal v svojem odgovoru nerazdružljivost Rima od naroda in dinastije. Turčija. — Proti zdivjanostim v Turčiji zlasti v Carigradu je nastopila Anglija kaj resno. Lotila se je delà, da naj bi se pereče turško vprašanja resilo s tem, da se odstavi sultan. Angleški listi so minoli teden sila Qstro pisali proti Turčiji in odločno zahtevali resnih korakov proti turški upravi čez toliko grozovitostij se ne more izvršiti v največjem boju, ki bi morebiti nastal vsled Turci je mej velevlastmi, kakor se jih dogaja sedaj pod turško vlado. Računali so pač Angleži pri vsem tem, da jih bodo podpirale tudi druge velevlasti zlasti Rusija. Ker se pa Rusija, Avstrija in druge velevlasti niso odzvale napomínanému odločnemu predlogu Angležev, da naj bi se Turcije z vso resnobo pri jele, je tudi Anglija od-jenjala, ker se na svojo pest ne upa ničesar storiti. Da na se niso velevlasti pridružile Angliji, je vzrok to, da Angliji noben ničesar ne zaupa, ker je presebična in bi najbrže za to upozorila kako komedijo v Turčiji, da bi sama imela od vsega kak dobiček. Na vresničitev nakan Anglije je bil i' * 386 sultan glasom poročil popolnoma pripravljen. Na njegovo povelje je bilo vse pripravljeno, da se na dano znamenje zacne splošno klanje Evropcev. Sultan je baje izjavil, da se morajo pokončati kristijani in razrušiti cei Carigrad, če se tuje bro- dovje prikaže v Dardanelah. Velevlasti morajo pač skupno nastopiti in narediti konec neznosnim razmeram v Turčiji. Napuščene ali prizidavne stavbě balkoni itd. 61. Stavbě 9 ki prikrajšujejo cestno širino, brez posebnega dovolila niso dopuščene. Praviloma je zatorej prepovedano napravljati čez stavbinsko črto napušč, ven molečo stavbo s stebri ali oporami, dalje zagrade, varo- Obrtnija. 43 ;.............................................................- valne kole, predložne ali proste stopnice, kakor tudi ven moleče izložnice. Da se napravi risalit širok 0*15 m, se sme na cestah, ki imajo 12 m ali več širine, praviloma dopustiti. Stavbenski red deželnega stolnega mesta Ljubljane z dne 25. maja t. 1. (Dalje.) .Hišni kanali, greznice. Podzidovi z vštetimi morebitnimi dekoracijami in portali pri pritličnih prostorih smejo 0*15 m čez stav- binsko črto ven moleti, vendar ne smejo ti podzidovi na nobeni točki presezati višine 1 m. Za to, da se podzid yen pomakne ali poviša na to mero, treba je dovolila 60. 1.) Pri novih stavbah ob že kanaliziranih cestah je hišne kanale napeljati v mestne kanale. To velja tudi o že obstoječih hišah, v kolikor je po dotičnih cestah kanalizacija že izvršena. stavbinskega oblastva. Odprti balkoni ali galerije na podstavah so dovo-ljeni, vendar ne smejo nič več nego 120 m do vnanje strani ograje ali prislona črez pročelje ven moleti. Po- 2.) Pri novih stavbah ali napravah, ki so toliko moli potrebujejo posebnega dovolila in morajo se v vsakem kakor nova stavba, je tam, kjer še ni mestnih kanalov, nadstropji z zidovjem po vesilih zvezati. Isti se smejo za odvajanje nesnage do greznice napraviti kanal i ki napravljati po ulicah, ki so najmenj 12 m široke, toda mora biti nepremočen, imeti ne pod 0*30 m2 v prerezu morajo biti najmenj 3 m od sosedne hiše oddaljeni in in biti narejen s kar največjim padcem. Te kanale je kar najbolj oddaljene od vodnjakov ne smejo nad 1*2 m ven moleti. Balkoni morajo ležati na železnih ali kamenitih no izpeljati ter jih tako narediti, da se v hiši sami ne more silcih ter imeti železne ali kamenite ograje. Nadstreški, lahko priti do njih; takšne kanale napeljati pod stáno- zaveze, balkoni in pomoli morajo biti narejeni v toliki vanji praviloma ni dopuščeno. Kadar pa bi se takšna na- višini, da prehod na cesti ali trotoarji ni prikrajšan. prava izjemoma dovolila, tedaj je pri kanalih, kakor tudi a pri napeljanih ceveh unanji obseg obzidati z 0 15 m de Kadar se pri naoglednih predalnikih, štacunskih iz-ložnicah itd. popravijo koloturne oboknice, se morajo iste belo betonsko plastjo, in so v takšnih progah vlažni ali kolikor mogoče brez hrupa zapirati in odpirati preiskovalni preduhi tako narediti, da je napeljava do- tičnega kanala in dotičnih cevij vsak čas zunaj stanovanj dostopna. Hišni kanali morajo biti narejeni v okrogli obliki, Dimniki. . Občna določila. 62. Za dimnike brez izjeme velja določilo, da tako da ne propuščajo vode, pri čemer je dopustno upo- mora bitiv sak les najmenj 0*15 m in za debelost strešne rabljati beloprsteni cevi, kjer je na razpolaganje voda opeke od svetle odprtine dimnikove oddaljen ter ostati za izplakovanje. Na primernih mestih morajo imeti ka- popolnoma osamljen. Glave je dimnikom narejati z malim nali odprtine za snaženje. Kjer pa ni vode za izplako- napuščem. vanje, tam je napraviti prolazne hišne kanale, kadar ni Zidovje dimnikov mora najmenj 1 m na gorenji mogoče, jih čistiti z glavnega kanala. strani merjeno moleti nad strešno ploskev in Greznice za fekalije, gnojnice ali pomije je napra- najmenj 015 m debelo. To zidovje napraviti je biti pri- viti z nepremočnimi zidanimi stěnami in z nepremočnim čenši 1 m pod streho z dobro namočene opeke in dnom. Iste je, kolikor je največ možno napravljati odda- zamete iz finega portlandskega cementa. Od podstrešnega ljene od vodnjakov in o njih krajni legi je razsoditi pomosta dalje naj je tudi od zunaj ometano in zamazano. stavbinskemu oblastvu vpoštevaje sosedne razmere. Dimnike postavljati na bruna ali, če se dimniki Držati se je načela, da greznice naj ne sezajo do poševno potegneni, na lesovje, kakor tudi vzidavati les sosedove meje. Kadar bi se temu ne moglo ogniti za v dimnikov zidovje, je kar najstrožje prepovedano. Pri tlačiti je greznico proti sosedovi meji s plastjo ilovice, poslopjih, ki stoje neposredno ob javnih prometnih plo- dimnike postaviti tako, da ne mole čez strešno da se osami. skvah Padovinske vode in vode na prebitek od vodnjakov ploskev, ki je obrnjena proti prometni ploskvi. je tam, kjer ni kanalizacije, ali kjer jih ni možno dru-gače odvajati, napeljati v ponikovalne jame. Kadar obstoječe greznici ne zadostujejo gorenjim prepisom, tedaj sme stavbinsko oblastvo ukazati i da II. Posebna določila. Prolazni dimniki. Prolazni dimniki morajo imeti v svetlem najmenj se po njih iz zdravstvenih ozirov prenarede v primerni 0*45 m v kvadratu. Pri večji višini jih ie v zgornjem dobi. delu z železnimi obroci in z vertikálními šinami zvezati. 381 Sicer pa se ? kolikor moči, ogibati prolaznih dimnikov. Ako pa nočeš svojega podpisa dati legalizovati, potem , da se podpišeta še dve priči s polnim moraš skrbeti Dimniki za večja kurišča. Visoki dimnike je v spodnjem delu postaviti v takšnih obmerah, da jih je možno povišati. Za napravo je dodati statični račun, ter je pri tem vzeti dvojno varnost proti prevratu ob pritisku vetra s 150 na vsak m «j Največja dopustna obremenitev se vzame z za cm « Takšne dimnike je pri spodnjem ustji oskrbeti z železnim zapahom, ki ga mora kurilec raz svojega stališča zapirati ali z ravno tako zapornico, in v onih sočinskih progah, ki so več nego 50 cm prostorne, VI- z notranjimi derezami. Gradivo dimnikovo mora biti proti ognju varno. Železni dimniki se smejo dopuščati, takšni iz pločevine pa samo za osamljene industrijalni stavbě, ali če stoje sredi hiš, samo za začasno uporabo. (Dalje sledi.) * řfe/ferf&ífc iti , řti dt, rh říi dhfafe it. »ti rfeítiíti i i 31 Kmetijstvo. .................» » zemljeknjižnem vpisu listin pod 100 gld. Deželni zakonik, kateri je bil dne 22. julija letos ju izdan in razposlan, priobčil je deželni zakon z dne lija 1896. štev. 33, kateri je stopil takoj z dnevom iz-datve v pravno moč. Ta zakon imel je ta namen, da je hkrati tudi dr- žavni zakon z dne junija 1893. štev. 109 drž. zak. stopil v veljavo v naši deželi, ker je dotični pogoj za posledobno veljavo določen v tega zakona. Deželni zakon ima stvarne določbe vse v ka- teri předpisuje visokost zneska do 100 gld. za vporabo državnega zakona. Vse druge določbe so v državnem zakonu » vesti i pa tudi v enem samem paragrafu, § 1. Poglavitne nadrobnosti iz teh določb hočemo tu na da zabranimo pomote, ako se razširilo mnenje i da zadostujeta samo podpisa dveh prič mesto dosedanje legalizacije na dotičnih listinah. temu ni tako. Da listina pravilno narejena, velja sledeče, ter hočemo navesti vse važne določbe zakona : Glasiti se ne sme listina na več nego 100 gld. in v ta znesek se ne štejejo obresti ali drugi pripadki. Ako se torej listina glasi na več nego 100 gld. kake glavnice (tirjatve, kupnine, vrednosti), četudi samo na krajcarje več, na pr. na 100 gld. 30 kr., potem se mora podpis na listini legalizovati tudi za naj prej tako kakor dosedaj. Ako se pa listina glasi na 100 gld. glav imenom in priimkom in vsaka priča mora lastnoročno še kaj je njegova kje da sta- tistega dostavek zapisati, v katerem pove : obrt ali njegovo delo, posel ali opravilo, nuje i svojo starost i da priča osebno pozna i katerega podpis potrjuje kot pristnega. Te dostavke mora vsaka priča posebej in vsaka lastnoročno pisati pod svojim podpisom. Te določbe veljajo ? kakor vže gori omenj eno za kupne pogodbe, za doižna pisma, za pobotnice, tudi za zadolžnice, katere so dogovorjene v kaki kupni pogodbi na pr. radi zemljišča v večji vrednosti nego 100 gld. Ako na pr. kupiš zemljišče za 200 gld., mora biti sicer legalizovan podpis prodajalca, a tvoj ne ; ako pa za ostanek teh 200 gld., na pr. za delni znesek 100 gld. dovoliš prodajalcu vknjižbo na tvoje ravno kupljeno ali na drugo zemljišče, potem ni vsekako treba, da se tvoj podpis tudi legalizuje, marveč smeš takrat ) ali pa ukre kasneje, ali pa tudi preje ko se prodajalec podpiše, niti, da se na kupni pogodbi tvoj podpis potrdi po dveh pričah na isti način » kakor to govori povedano. Omejena je pa vendar veljava takih listin na obseg enega in istega zbornega (deželnega ali okrožnega) so-dišča, čez ta obseg pa ne velja listina za vknjižbo, marveč za samo zaznambo ali prenotacijo in zmerom tudi za navadno dokazilo. To je glede zbornega sodišča razumeti tako, da listina velja za vknjižbo ali izknjižbo samo tedaj, kadar je na listini kraj izdaje imenovan, ki je pod istim zbornim sodiščem, kakor je dotično zemljeknjižno dišče; na pr. kraj, v katerem se je izdala listina > stojina in vknjižiti je pa treba v Litiji ? to so- Po- bilo ve- Ijavno, ne bi pa veljalo i ako se vknjižba imela uršiti pri sodniji v Zatični z ono listino iz Postojne. Kajti Po-stojna in Litija sta v okrožju ljubljanskega zbornega sodišča, Zatična pa v novomeškem. V Zatični izdana listina ker spada on » se ne more vknjižiti pri sodniji v kraj v novomeško zborno sodišče, drugi v ljubljansko. Zakon tudi nima veljave za pooblastilne listine in ne za vknjižbe v deželni deski (Landtafel) ; konečno seve da tudi ne more zakon veljati za listine, v katerih ni navedena nobena številka zneska, koliko da znaša ter-jatev ali kupnina ali vrednost itd. Vsled tega novega deželnega zakona bode v nujnih zadevah ali kadar podpisatelj listine sploh ne more ali noče potovati k notarju ali sodniji i postopanje vsekako koristno in olajšujoče, samo treba je skrbeti za priči i ka teri sta pisanja dovolj zmožni, da zamorete pisati razven svojih imen še gori navedene dostavke, vsaka priča za-se. Pri tej priliki pa pripomnimo ) da tudi dosti nice in morebiti še na 10 gld. zaostalih obresti ali to- nujnih slučajev pri podpisovanju listin, v katerih je znesek liko stroškov, potem ni treba za vknjižbo te listine no- mnogo večji î bene legalizacije, ako se noče i akoravno seveda priporoča nego 100 gld. ter da se v takih slučaj ih namesto da bi se vsako pisanje opustilo vsakateremu na prosto dano, ako hoče tudi na tamošnji da se listina z vknjižbenim dovoljenjem glede zneska nad listini notarju. dati svoj podpis legalizovati po sodniji ali po 100 gld. na pr. 600 gld., 2000 gld. itd. podpiše ter da se zraven podpišeta še dve priči samo z imenom in pri- 38 § imkom. Tako podpisana listina zadostuje, ako ni podpis Strabon je urari v 25. letu po Kristusu, in Seneka, legalizovan, za pravočasni zemljeknjižni vpis in sicer za rimski pisatelj in pesnik pa v 65. letu po Kristusu. zaznambo ali prenotacijo. Ako je slučaj nujni, potem se Kako da se ta dolgi čas ni našel nikdo, ki bi bil po- to popolnoma izplača, kajti po dovršeni prenotaciji se skusil uresničiti ideje teh pisateljev? Zato se mi zdi, sestavi samo še opravičevalna listina z vknjižbenim dovo- da so imenovana mesta prazne govorice, in niso imele ljenjem, katera mora legalizovana biti, ker se gre za več večjega pomena. nego za 100 gld. In tedaj, kadar se dotičnik brani dati novo listino za opravičevanje prenotacije kar se Nikakor ne, gospod, odgovoril je Kolumb. Dějstvo, katero ste navedli, da se dobro pojasniti redkokdaj prigodi tedaj se njega toži na priznanje, s slabostjo družbe in nepopolnostjo znanosti. Ko so da je prenotacija opravičena, in potem se z razsobo na ugasnile luči starega veka, je zaměnila verska go- to tožbo vknjiži opravičenje prenotacije. Slov". rečnost ljubezen do preiskovanja prirode. V mnogih verskih razporih, ki so nastali po smrti Odrešenikovi, so se ljudje odvrnili od znanstvenega delovanja, in sedaj moramo ondu začeti preiskavanja, kjer so stari Poučni in zabavni del. ______________________ Krištof Kolumb. (Zgodovinski roman. Ruski spisal E Šreknik.) Deseto poglavje. prenehali, a morda še nižje. Kako velikanskega delà se mislite lotiti, go- spod Kolumb! je zbadljivo in zaničljivo zaklical Talavera. Petnajst stoletij ni nikdo čutil se dovolj močnega za to. a sedaj se pa vi lotite! Pred zastopniki znanosti (Dalje.) obče vi utegnete imeti prav — razlegel se je glas jednega svetnih zemljepiscev — ali vendar čio-veška domišljija ne sme igrati prevelike vloge v življenju in v znanosti. Mnogi še dandanes verujejo, da se nahajajo otoka sv. Brandana in Antila in pa otok sedmih mest, nahajajo se zaznamovani celo na zem-ljevidih, a vendar je v novejšem času dokazano, da otoki ne nahajajo. , Jaz se ne morem strinjati z velespoštovanim se gospodom odgovoril je Kolumb poleg tega pa moram priznati, da so me taka zagonetna označenja na zemljevidih vedno vzpodbujala k preiskovanju, da najdem vir, iz katerega izvirajo. stvari, gospod Kolumb, mu je ne- potrpežljivo pretrgal besedo predsednik. — na kakšne pisatelje opirate svoje mnenje, je li hočete povedati? Sprva na Seneko, odgovoril Kolumb, kateri pravi v svojem delu „Vprašanja prirode", Vi imate popolnoma prav, prečastiti oče, odgovoril je mirno Kolumb —»zanašajoč se na milost božjo in varstvo Presvete Device, se lotim tega delà. Sam sem ničevno bitje, a pri tacih pomočnikih se moja sila brezkončno povekša! — Člani junte so se z začudenjem spogledali a Talavera je s hinavskim strahom vzdignil oči in prekrižal se. Kako bedast sanjač je ta Genučan! Predrzno se smatra za orodje božje previdnosti! govoré ti spogledi. Samo Dijego de Deca ni imel občnih predsodkov. Gospoda, pregovor il je, za Boga je vse mogoče, a tisoč let je zanj kakor kaplja v morju věčnosti. Zakaj bi dvomili, če Vsemogočni izbere orodje po svojem predobrem namenu, ne pa po našem raz- ... Pa pustimo to. Jaz mislim, da se gospod umu Kolumb more opirati ne le na stare, temveč tudi na novejše pisatelje. Ni li res, gospod? Velečastiti gospod Dijego ima popolnoma prav, začel je Kolumb. — Če so delà starih pisa- to le: „Koliko mislite, da je zapadni španski del od- teljev jako vplivala na izdelavo mojega načrta, a daljen od Indije? Vsekako ne več, kakor nekaj dnij vendar še ne zadoščajo za dokaz moje ideje. To idejo poti pri dobrem vetru". Nič manje pozornosti za sem sestavil pod vplivom mnenj in dejstev ne sta- služuje sledeče mesto v drami „Medeja" : „V novejšem reSa temveč tudi novega časa. Pred vsem opozarjam času se zgodi, da ocean razbije svoje okove, da se na mnenja, katera navaja Marka Polo. Če se tudi preišče neznan kraj, Tetida odkrije nove dežele in kažejo fantastični spisi tega Benečana, ki je 1250. Tule preneha biti| krajišče zemlje". In potem še za- bil přišel do skrajnega vzhoda, vendar sem v njih na nimivo mesto iz Strabona: „Mi imenujemo obljudeno našel mnogo verojetnega. Nadalje se sklicujem to deželo, katero poznamo in v kateri živimo. Pa v Angleža Janez Mandevilja, kateri je bil 1332. tem zmernem pasu moreta biti še dve ali celo tri ostavil Anglijo in obiskal Turčijo, Armenijo, Egipet, obljudene dežele blizu vstričnega kroga, kateri drži Sirijo, Perzijo, Tatarijo in Indijo. Naposled se skli- čez vso zemljo preko Atlantskega morja ... u cujem na resnična opisovanja potovanja Benečana Kolumb umolknil, in vstal je neki učeni Nikolaja de Konti, kateri je 1419. leta bil odšel z Be- zemljepisec, da mu odgovori. neškega v Indijo, in obiskal sosedne njene dežele, in Če začel je, se opirate samo na imenovane pisatelje, vedeti morate, da je s tistega časa katerega poklical, ko se je povrnil 1444. papež minolo že 1450 let > Evgen v Rim. Ti potniki so obiskali dežele, ki se na-kajti učeni grški zemljepisec hajajo daleč za mejami, katere je bil označil Ptolomej. Njih poročila o razprostiranji Azije proti vzhodu so me končno prepričala, da potovanje proti zapadu v kratkem času privede do cdkrLja novih bogastev in dežel. O odkritjih Portugalcev ne bodem podrobno govoril, mislim, da so dovolj znana cenjenemu zboru, a vsekako moram opozoriti na najizvedenejšega ri-sarja zemljevidov Martina Begajma, kateremu se i imamo zahvaliti za astrolabij in pa za tabele o viso-kosti solnca. Ko sem se jaz dogovarjal s kraljem portugalskim, se je Begajm bil popolnoma izrekel za moje náčrte. Še bolje so pa moje ideje se utrdile pod vplivom mojega rojaka znamenitega zvezdoznanca Pavla Toskanellija. Ne bodem nadlegoval junte s podrobnim razkladanjem mojega dopisovanja ž njim, omejim se le na sledeči odstavek iz njegovega pisma : „Jaz popolnoma odobravam vaš namen potovati na zapad in sem prepričan, da pot, katero ste si iz-brali, ni nikakor tako težavna, kakor se misli, o tem se morete prepričati iz poslanega vam zemljevida .. . Vi bi nikakor se ne obotavljali, ko bi se sešli z ljudmi, ki so bili ondu, kakor se je meni posrečilo. Bodite prepričani, da ondu najdete naseljene dežele, mogočna kraljestva, pokrajine, v katerih je obilo dragocenih kamnov; kralji in princi se bodo razveselili, ko se jim odkrije pot k spreobrnenju h Kristusu in bodo mogli od nas zajemati nauke prave vere, pa tudi znanosti in umetnosti. To so besede znanega Toskanellija, kateremu za svet se obrniti se je zdelo potrebno samemu kralju Janezu II. Če sem jaz priprost mornar od njega dobil tako vspodbudo in podporo, kako bi mogel še dvomiti v istinitost svoje ideje? Upajoč v Boga, gospoda, sem trdno prepričan o uspehu, in če bi tudi ves svet se mi zoperstavljal, jaz ne zgubim te vere. Jaz trdno in iskreno verujem v prorokove besede: „Prišli bodo dnevi, ko se zjedinijo konci zemlje in vsi narodi postanejo jedna čreda Odre-šenika našega". Pri poslednjih besedah so se zasvetile oči Kolumba, in naudušenost mu je dala tako veličje, da Talavera ni mogel ubraniti občnega utiša. — Ni mogoče ugovarjati, — gospod Kolumb, — začel je z resnim glasom, — da božja previdnost izbira svoje orodje tako, da mi tega ne razumemo. Hočemo li mi ... slabi smrtniki iskati njega nerazumljiva pota? Zato, gospoda, prosim vas, preidite k tretji točki, da mi moremo izreči svojo sodbo. Na kake izjave mornarjev se opirate? — V to vrsto, — odgovoril je Kolumb, — jaz štejem vsa znamenja kažoča, da je zemlja na zapadu, kolikor se jih je dosedaj opazilo. Posebno znamenito je v tem oziru to, kar pripovedujejo stari mornarji, kateri so se udeležili voženj pri novih odkritjih na afrikanskem obrežju. Tako mi je pripovedoval portugalski rojak Martin Vicenti, da je 450 španskih milj od nosa sv. Vincencija izlekel iz morja les, na katerem so bile vrezane podobě z železnim instrumentom. Ker je ta les prinesel veter od zapada, kakor mora biti dežela, ki leži na to stran. — Mari ga ni mogel poprej nasprotni veter od • nesti na širiko morje, — vprašal je Talavera, in je potem zopet přinesen h kraju? — To je mogoče, pa ni verojetno, — rekel je Kolumb. — Podobno stvar je opazil tudi moj svak, guverner otoka Porte Santa, Peter Korrea. Na breg tega otoka je připlul od zapada kos lesa. Poleg tega mu je jedenkrát poročal sam portugalski kralj, da je k bregu jednega novoodkritih otokov přineslo tako velik trs, kakeršni raste samo v Indiji. Mej koleni njegovega stebla se je moglo dati devet kupic vina. Nadalje pripovedujejo prebivalci Azorskih otokov, da pri njih ob hudem viharji morje meče na breg debla listnatih dreves neznane vrste. Še bolje je dokaz, da se nahaja še kaka nam neznana zemlja, je to, da je na otoku Flores h kraju morja přineslo dve moški trupli, kateri brez dvombe spadata h kakemu dosedaj še nam neznanemu plemenu. Prebivalci okrog nosa de la Virga trdijo, da so večkrat viděli na morju po-krite ladije, na njih pa ljudi nekega neznanega plemena. Potem je pa treba omeniti še pripovedovanje mornarjev, ki trdijo, da so pri svojih vožnjah na zapadu od Madejire in Azorskih otokov videli suho zemljo, to so pripovedovali Anton Leme in Madejire, Galičan, Peter Valaško in Portugalec Vincenc Dijasiz Algarvije in več drugih. Združujoč vse, — prirodne pojave, dokaze pisateljev, pripovedovanja mornarjev in svoja lastna opazovanja, prihajam do prepri-čanja, da brez posebne nevarnosti in napenjanja sil plujoč proti zapadu odkrijemo pot v Indijo in najdemo trdno zemljo, ki dosedaj še ni znana. Tej visoki nalogi ostanem zvest do poslednjega izdihljeja Čutim, da sem poklican izvršiti to važno delo. Mari mislite, gospodje, da bi jaz mogel prenašati toliko bede, pomanjkanja, zatiranja, razžaljenj in sovraštva, da v meni ne živi iskra vere v veliko stvar, v sveti smo ter, za katerega sem namenjen? Jaz bi nikakor ne bil mogel prenesti tega, kar sem že izkusil, da ni veliki stvarnik sveta v mojo dušo položil ognja vere, kateri ugasne še le z mojim telesom !... Končal sem, gospoda moja, in imam čast pričakovati vaše razsodbe ! Kolumb je kakor navdihnen prorok nehote vzbudil zanimanje ; vsi so čutili, da je vsaka njegova beseda prihajala mu od srca, da je bila odmev njegovega najiskrenejšega prepričanja, in nikdo ni mogel ziniti besede. Naposled je predsednik pretrgal v sobi vladajoče mclčanje. — Slišali smo teorijo gospoda Kolumba in njegove dokaze, — spregovoril je. Veriga sklepov, po katerih je přišel do prepričanja o uresničljivosti svojega načrta, se je nam pojasnila. Sedaj nam ostaje le še, da se izrečemo, v koliko teorijo Kolumbovo v resnici potrjujejo: 1.) pojavi prirode, 2.) dokazi pisa- 390 teljev, 3.) izpoveoba sedanjih mornarjev. Prosim člane željno pričakoval. Zakaj se mi roki tako treseta? Pro6 cenjene junte, da se še jedenkrát končno izrečejo o tem. malodušnost! Kar bode, to bode ! • • Na poziv predsednikov se je oglasil jeden znanih Hitro je prelomi! pečat in poželjivo uprl oči v^ zemljepiscev. vrste pisma in • • pismo mu je palo na tla. Strašne laveri, Da me oprosti, prečastiti oče rekel je Ta če rečem, da junta v sedanjem zasedanju uničujoče besede so kar pretresle možgane mornar-jeve: „Svet v Salamanki prizna va vaš načrt za neiz- še jedva more končno rešiti to stvar. Meni se zdi, da vršljiv in sloneč na dvomljivih podatkih. Zatorej njega Kolumbova teorija zahteva podrobnega pretresenja, veličanstvi ne moreta podpirati vašega podjetja, po- katero se more zgoditi le v posebni komisiji. Kolikor sebno ker se je ozirati na vojne stroške, ki zadenejo* sem razumel, iz pojasnil gospoda Kolumba sledi sle-deče: 1.) Vzhodni del v starem veku znanega delà deželo !4 Kakor se je kazalo, je bil pogum Kolumbu sedaj; zemlje se ne nahaja dalje od Azorskih otokov, kakor popolnoma uničen. Glava se mu je pověsila na prsi, za tretjino zemljinega obsega; 2.) to neznano razpro- oči zaprle, žalostni spomini o prestalem trpljenju in stranost zemlje zavzemlje največ nam še neznani del obetajoča se obupno bodočnost so tlačili njegove Azije, in 3.) ker je obseg zemlje manjši, kot se je do prsi kakor mora. sedaj mislilo, je mogoče priti do azijskega obrežja po Nakrat so se odprla vrata in pokazala se na kratki vožnji. Sem li vas prav razumel, Kolumb? přistavil je akademik obrnivši se k Kolumbu. — Popolnoma prav, gospod. pragu ženska zakrita s pajčalom. Ko je opazila Kolumbov obraz, je vrgla proč pajčolan in pokazala prekrasni obrázek. Bila je Beatrisa Enrikec. V takem slučaju nadalje val je učenjak Krištof, zazvenel je njen glas, Krištof, je uspeh podjetja odvisen od dveh pogojev, namreč: zakaj obupavaš? od tega, koliko daleč sega Azija proti vzhodu in od — Beatrisa! manjše velikosti zemljine kroglje, kakor se je mislilo, seni in potrt.. . zaklical je začuđen Vesel Vi ste v nesrečnem bivališču ne- Ta dva pogoja mora pojasniti komisija, kakor jaz umnega načrtarja, sanjača, pustolovca?! mislim. Oprostite, gospod Kolumb ! zaklicala je in Se zbor strinja s tem predlogom? vprašal je predsednik. Strinjamo se, strinjamo . .. takem slučaju predlagam, da se sestavi aka zakrila obraz z rokami. — Proti moji volji vlekla me je danes k vam neka tajinstvena, nerazumljiva sila. druzega ne želi, Hočete od sebe odriniti to ki kakor da bi mogla biti vaša? Jaz nimam pravice, gospa Beatrisa, okoristiti komisija iz tistih članov, ki žele vanjo vstopiti, da pretresejo ti dve točki, o katerih se je govorilo. Svoje se z vašo naklonjenostjo. Bil je čas v mojem živ- sklepe o teh dveh točkah naj komisija sporoči junti ljenju, ko sem se upal sanjati o vas, a sedaj se vam in tedaj se končno pojasni Kolumbov načrt. Sedaj proglašam sejo za končano! Talavera je vstal. Za njim so vstali tudi drugi člani junte. Izmej vseh je jedini Dijego de Deca stopil Kolumbu in mu podal roko. Srčno ginen je veliki mornar s hvaležnostjo pogledal na plemenitega do- minikanca, ki se je upal zanj potegniti proti vsem. Ta tihi pogled je razumel Dijego de Deca; ostal je veren tovariš in zagovornik Kolumbov in si je tudi pozneje na vso moč prizadeval, da pribori uspeh Ko- V . lumbovemu náčrtu. Zal, da so njegova prizadovanja bila zaman, meniška zabitost, verski predsodki in pa ponos učenjakov niso mogle prenašati poskusa, oma-jati njih avtoriteto, večina članov junte, na čelu njen predsednik so se izrekli z vso upornostjo svojega omejenega uma proti Kolumbu. moram odreči v vašo korist. Mari hočete žrtvovati svojo srečo, svoje življenje bednemu, poniževanemu pustolovcu, vi, ki vas čaka srečna bodočnost? Ne govori tako ! vznemirjeno. zaklicala je Beatrisa Zame je le jedna sreča, — biti tvoja. temi besedami je Beatrisa přijela Kolumbove rcke in vanj uprla svoje črne, svetle oči. Zaman si je Kolumb, ta člověk železne prizadeval, da se reši magičnega vpliva volje teh žgočih očij. Se nekaj trenotkov se je obotavljal; —potem je pa pozabil vse na svetu in je z mladeniško goreč- nostjo objel Beatriso .. . (Beatrisa namreč ni bila omožena, če tudi jo imenujemo gospo [dona], kakor je na Španskem pri plemenitih damah navada. Op. prevajevalčeva.) (Dalje sledi.) Kmalu je pa zborovanje junte se pretrgalo vsled poročil, došlih z bojišča Težko pričakujoč odločitve učenjakov je Kolumb šel z dvorom k Malagi in tu mu je Ferdinand de Talavera sporočil odločitev pismeno. revni sobi blizu Malage sedel je Kolumb pri svoji pisalni mizi z nerazpečatenim pismom Talavere v rokah Novice. rn Tukaj je, zašepetal je, M 7................................................................................................................. Svetèeva sedemdesetletnica. Minolo soboto in nedeljo je velezaslužni starosta naših narodnih bojevnikov, c. kr. notar v Litiji, bivši državni in de- česar sem tako želni poslanec, ustanovitelj in podpredsednik n Družbe sv. Ci s 391 rila in Metoda", slovenski pisatelj praznoval svojo sedemdeset-letnieo Zbrali so se tem povodom rodoljubje in rodoljubkinje iz vseh stranij Slovenske. Toliko zbranih rodoljubov še nikdar îii bilo v Litiji. Dne 19. t. m. so priredila pevska društva „Ljubljana", zagorski „Sokol" z godbo, pevsko društvo „Zvon" iz Šmartna, deput si. bieiklistov, šmartinsko in litijsko gasilno društvo lepo serenado in bakljado s pokanjem topičev. Vsa Li-tija je bila razsvetljena. Ko se je slavljenec prikazal pri oknu, so zaorili „živio" in „slava" klici. Po serenadi sta se gosp. Svetcu poklonili deputacija „Zveza slov. kolesarjev", in deputacija zagorskega Sokola V nedeljo so se zjutraj od vseh strani pripeljali mnogi slov. odliČnjaki, katere je pri savskem mostu pozdravil litijski župan gosp. Damjan. Pred banketom so se Svetcu poklonile mnoge došle deputacije. V imenu slovenskih deželnih in državnih poslancev je pozdravil slavljenca cesarski svetnik gosp. Murnik, v imenu Ijubljanskega mestnega zastopa gosp. župan Hribar, v imenu izvrševalnega odbora narodne stranke gosp. dr Bleiweis-Trsteniški, v imenu Družbe sv. Cirila in Metoda gosp. Torno Župan in v imenu narodnih dam gospa Tavcarjeva. Koroške Slovence je zastopal g. Legat, štajerske g. Drag. Hribar in primorske gosp. Andr. Gaberšček. Pri banketu je bilo kacih 200 udeležencev. Ko je vstopil g. Svetec, zaorili so gromoviti „živio" Načelnik slavnostnega odbora je naprej nadzdravil vsem gostom. Dr. Karol Bleiweis je v daljšem govoru proslavljal g. Svetca, Svetčevo delovanje je odprta knjiga. Že v začetku deželnih zborov je Svetec de-loval vzajemno z dr. Bleiweisom. dr Tomanom in dr Costo 'za narod. V deželnem zboru je do 1895. leta vedno marljivo deloval v političnih in gospodarskih stvareh. B I je vedno kre-menit značaj. Tacega moža je vrgla najnovejša stranka, ker ga ni mogla pridobiti, da bi zatajil staro in narodno načelo. Končno zakliče Svetcu : Živio ! Gospod Svetec se je zahvalil v primernih besedah, in naglašal zasluge narodne stranke in sploh važnost zaslug tistega, ki delà za narod Gosp. Ivan fíribar je napil Svetcu v imenu občine ljubljanske, g. Župan v imenu družbe sv. Cirila in Metoda prof. Požar v imenu „Matice Slovenske". Potem je sledila še dolga vrsta napitnic in deklamovala se Gregorčičeva slavnostna pesem. Po banketu so se jeli ljudje razhajati. Omeniti moramo, da je došlo slav-ljencu 43 pismenih in 175 brzojavnih pozdravov. Ta slavnost je očitno pokazala, da je še mnogo rodoljubov in rodoljubkinj, ki znajo ceniti Svetčevo delovanje. — »Radogoj« dijaško po porno društvo je imelo dne 19. sept, svoj občni zbor. Po pozdravu predsednika g. župana Hribarja je poročal tajnik g. nadinžener Žužek o društvenem delovanju, iz katerega posnamemo, da je dobivalo minolo leto 13 visokošolcev redno podporo, izvanredne podpore so se pa dovolile štirim visokošolcem Iz poročila blagajnika g notarja Plantana povzamemo, da ima društvo premoženja 36.468 kron in da je imelo lani 2984 kron stroškov, 101 kron več kakor dohodkov. Volil se je stari odbor. Društvo zasluži od strani rodoljubov izdatneje podpore. ' ; — Vinarska razstava v Novem mestu. Povodom izrednega zborovanja c. kr. kmetijske družbe v Novem mestu, priredi ondotna kmetijska podružnica vinařsko razstavo. Namen tej razstavi je, pokazati vinogradnikom različno orodje in druge priprave, ki so potrebne za obnovitev Vinogradov. Razstava bo obsegala tri oddelke in bo trajala od 15 do vštetega 20. oktobra t. 1. Vsi razstavljeni predmeti bodo na prodaj. Zaradi na-tančnih podatkov se je obrniti na podružnico c. kr. kmetijske »podružnice na Novem mestu. — Vinarski shod oziroma izvanredni občni c. k. kmetijske družbe kranjske bo dne 15. oktobra t. 1. v Novem mestu. Zborovanje ima namen zbrati izkušnje novih veščakov v celoto in varovati pričetnike prav napačnim ravnanjem pri napravi novih Vinogradov. K tem shodu se snidejo vsi do- mači vinorejci in strokovnjaki, da se posvetujejo in konečno zjedinijo o tem, kako je na podlagi dosedanjih skušenj ravnati našemu kmetu-vinogradniku in nasaditi novi trte. — Povodom tega zborovanja priredi novomeška podružnica tudi malo vinařsko razstavo. — Znižanje voznine za stavbinski materijal. C. kr. priv. južna žeieznica je razveljavila povodom potresne katastrofe dovoljene olajšave za prevažanje stavbenega materijala in odredila, da stopijo s 1. oktobrom t. 1. nove olajšave v veljavo Te olajšave se v bistvu razločuiejo le v tem, od prejšnjih, da bo treba gospodarju samému, ki bi potřeboval materijal, prositi za znižanje voznine. Želpzniška uprava je sprevidela, da so se dovoljene olajšave zelo zlorabljale, zato je uvela strožje postopanje. — Odlikovanje. Presvitli cesar je podělil č. g. prostu J. Dovganu v Metliki viteški križec Franc Jožefovega reda. — Zavod za gluhoneme in slepe otroke v Ljubljani utegne ustanoviti, sezidati in vzdrževati vlaia in to brez deželnih prispekov. Vlade namera^a kupiti v ta namen zemljišče nemškega viteškega reda na Mirju. — Na VI. shodu avstrijskih gasilnih društev, ki je bil dne 5. 6. in 7. sept t. 1. v Celovcu, se je na prijazno povabilo mestnega župana g. Ivana Hribarja sklenilo prirediti prihodnji VII shod. ki bo čez tri leta v Ljubljani. — Gasilni dom bodo slovesno blagoslovili 27. t. m. v Borovnici. — Minolo nedeljo se je slovesno blagoslovil nov gasilni dom na Igu — Prigledni shod vojaških dopustnikov in re-zervistov. Kontrolni shod vršil se bode letos za mesto ljubljanski : 12 oktobra za vojake pešpolka št. 17, 13. oktobra za vojake vseh drugih pešpolkov, 14. okt. za vojake lovskih bataljonov, in 15 oktobra za vojake vseh drugih krdel. Shod se prične vsakikrat ob 9. uri dopoludne v Št. Peterski vo-jašnici. Naknadni kontrolni shod bo dne 10. novembra. — Na zadnji letni semenj v Ljubljani se je pri-gnalo 859 konj in volov, 427 krav in 55 telet, skupaj 1341 glav. Kupčija je bila najbolje za žrebeta. Cena goveji živini je bila zelo visoka. — Skrivajte pred otroci žvepljenke! Dne 18. sept, se je 41etni otrok posestnika Kavčiča v Kosezah pri Ljubljani igral pred skednjem z ž^epljenkami. Zakuril je, skedenj se je užgal in ogenj ga je uničil in provzro il 1500 gld. škode. — Nesreča. V Velikih Biusnicah pri Novem mestu je desetletni sin kajžarja Jerneja Ambrožiča gnal kravo napajat. Vrv, na kateri je imel kravo privezano, je imel deček ovito okrog roke. Kr va se splaši in dečka vleče za seboj. Deček se je tako pobil, da je še tisti dan umrl. — Vlak je povozil dne 17. septembra pri Med vodah 711etnega posestnika Jakoba Jarca iz Vaš. Mož je bil gluh in ni slišal prisopihati jutranjskega vlaka. Bil je na želez-niškem tiru in došli vlak ga je přijel in ga popolnoma zmečkal. — Cudná ločitev zakona. Na Dunaju je vzel reven slušatelj pravoslovja hčer nekega premožnega zasebnega urad-nika. Oče hčeri ni dal dote, a zet je živel v njegovi hiši, da je končal študije. Potem je přišel za koncipijenta k nekemu advokatu Vse bi bilo dobro, da le tast ne bil tako strašno siten. Prišlo je tako daleč. da je zet ostavil tasta. Žena njegova je ostala pri očetu. Zakonska sta pa pogosto se shajala, kar pa starému ni bilo prav ljubo. V tem starec zadene do-bitek na neko srečko. Sedaj je sklenil za zmiraj znebiti se sina Ponudil mu je 10.000 gld., če se loči od žene, zet je posve ujoč se z ženo, v to přivolil. Ločitev se je sodnijski dognala. Nekaj dni pozneje uide ona tajno z Dunaja. Oče dobi čez nekoliko Časa pismo, v katerem mu naznanja hčer, da je zopet z možem se poročila in sta 10.000 gld. porabil\ da si je mož v Pragi uredil svojo odvetniško pirarno. 392 Gad jo je ugriznil. Hči bogatega posestnika Janeza Popovima v Kiralynepu na Ogerskem Otilija šla sprehajat Velika riba. V Apatinu je nekdo ujel soma, ki tehtal dva centa. Ribo je prodal nekemu oseškemu ribjemu se s svojim ženinom po vrtu. Ko je hotela utrgati neko cve- trgovcu. Najemnik ribištva pa toži sedaj onega, ki je ribo tlico, ovije se jej gad okoli roke in piči Poslali so po ujel, zaradi ribje tatvine. zdravnika, a ni nič pomagalo. Devojka je umrla Samomor po ženitvi Kološu na Ogerskem se Upokojeni diurnist. Cesar je dovolil milostnim ie trelil lekarnar Roth takoj drugi dan, ko se je z nekim potom, da se diurnist Mohrov v Galiciji, ki je služil 35 let, do- bogatim dekletom oženil. Na neki listiS je zapisal : Zaradi ne volil 240 gld. letne pokojnine. urnistom pokojnina dovolila. To je prvi pot, ko se je ozdravljive bolezni na živcih ne morem več živeti Strašni umor. V Rufley-les-Echirey na Francoskem Zastrupljeni. V Ausee-ju sta umrli dve hčeri aka- je neki neznanec s sekiro pobil neko vdovo, dva otroka ili demičnega slikarja Corneta Kocha, ki sta jedli strupene gobe, njenega hlapca. Morilca so zaprli. Zakaj jih je pobil, se ne ve Potres na Islandiji. Na otoku Islandiji bil je dne 6. t. m. zopet hud potres Kolikor se sedaj ve, je ubilo tudi dva člověka. 155 hiš je tako poškodovanih, da se morajo potreti. Nabiranje za poškodovance se je že pričelo. Znatne svote so dali ruski car in carinja, danski kralj in kraljica. Najhujše je, ker je potres bil jeseni in kmalu nastopi huda zima. Pogorelo selo. Velik požar je uničil selo Hunod na Ogerskem Gorelo mej viharjem Pogoreli sta 102 hiši in 5 stranskih poslopij. Zgorel pridelki. vsa živina in vsi polj s Pri friziranju ponesrečila. V Znojmu je hči nekega generalnega majorja viteza Dámscha se frizirala in ko-drala lase. Pri tem je pa tako neprevidno ravnala, da se jej obleka unela. Le s težavo so prihiteli domř.či in pogasili ogenj Gospića je hudo upečena. Upokojenje generalov Od kar vlada sedanji nemški cesar v Prusiji šio 546 generalov v pokoj. Poslednjih |HHHHHHHHMHH| V vsem v Prusiji mesecev je bil 48 upokojenih generalov v pokoju. kajti oropal ni ničesa. Loterijske srećke. V Brnu dne 23 sept, t 5, 51. 75, 29, 27. Na Dunaji dne 19. sept, t V Gradci dne 19. sept, t 61, 77, 25, 63, 83. 68, 88," 10, 47, 24. Tržne cene. V Ljubljani dne 12. sept. 1896. Pšenica gld. 8 . 6-40 kr., ječmen gld. 5 50 kr., oves gld. 6 50 kr t kr rž gld. ajda gld. 8 50 kr., proso gld kr., turšica gld. 5 30 kr. leča gld. kr., grah gld. kr., fižol gld. 8- kr (Vse cene veljajo za 100 kgr.) I V n»u iee škofij Za krivoverca je proglasilo duhovno sodišče madridské duhovnika in <2 atelj Ferrandiza. Zapretilo se mu je i du- z izobčenjem. Nobenega delà ne sme izdati brez prejšůje hovske cenzure. Dosedanja delà naj sam pokupi, kolikor je mogoče, da ne pridejo mej svet. Nadalje se mu je ukazalo, da pojde v trapiški samostan in ondu delà pokoro. priporoča Blaznik-ova tiskarna v Ljubljani Velika množina frišnih in izvrstnih Fotogratovanje skozi železne Darman v Bremenu pio terih pločo našel neke nove žarke, s pomocj Neki > ka- je mogooe fotografovati skozi 22 centimetrov debelo Nad 50 tacih fotografij so neki že napravili. Profesor Slabý v Bero) se neki jako zanimlje za to stv Voda namesto slivovke. Več belgrajskih je dobilo iz h srbskih krajev vodo namesto slivovke Na rbski železnici je \eč tatov dcbr znajo navrtati de in iz njih iztočiti slivovec in napolniti jih z vodo. Dosedaj tatov se niso dobili se dobi na prodaj po nizki ceni pri Josipini Koren v Ljubljani Sv. Petra nasip št. 37. 5 Trinajstletna rešiteljica. Petletni sin kovača An- tona Manića v Topolci na Ogerskem se nega vodnjaka premišljevanja igral blizu dvor- pal Tiinajstletna sestra je skočila brez za njim. Dekle je imelo toliko moci da že tonečega brata tako dolgo dižala nad vodo, da so prišli ljudje na njeno klicanje in oba iz vodnjaka izvlekli. Tovarna pogorela. V Pardanonu je pogorela ve- lika bcmbažna predilnica Zgorelo blaga za nad jeden mi- lijon v vrednosti. Blago ni bilo zavarovano. 1500 delav je brez delà. Ogenj v čistilnici mineralnega olja. V Čistil-nici mineralnega olja v Pardubici je bilo te dni začelo goreti Gasiti ni bilo mogoče. Samo zabranili so, da se ogenj ni razširil. Gorelo 24 ur. V Cveteri samomor Chlopyju kmet Rogo s svojo rodbino, ženo in dvema otrokoma, se zastrupil. Povod samomoru so bili baje veliki dolgovi. Orat UToju 2b kr. (50 rirmr) VMbio* too get àpiSiajtl V « • 2 'Li mm » » ji i'i /S V »li v W» V ĐV& I tm i c> i é I vMfoih srn Raforeinsf'' ííMíffee-Fíbriton Oonaj I % - « y m I Ûrdmi UfJ primes i g kot bobovi kavi edino zdrava c a. Dobi se povsod, pol kile za 25 kr. Svarilo! Zaradi ničvrednih po-narejenih izdeikov je treba paziti na izvirne zavoje z imenom: Kathreiner Odgovorni urednik: Avgust Pucihar. — Tisk in založba: J. Blasnikovi nasledniki.