Sshajn vsak petek. Izdaja Casopisno-založniško podjetje »Primorski tisk« v Kopra. Naslov uredništva ir> uprave: Koper, Kidričeva 26/1, telefon 170. Posamezni izvod 10 din. Celoletna naročnina 500 din, polletna 250 din, četrtletna 130 din. Za inozemstvo znaša letna naruenina 1000 din alš 3,5 am. dolarja. Bančni račun 65-KB-1-181. Prilogo »Uradni vestnik okraja Koper« prejemajo naročniki brezplačno. Rokopisov ne vračamo. KOPER — 12. JULIJA 1957 POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI LETO VI. — ŠTEV. 23 V. Na skupni seji OK ZKS in okrajnega odbora Socialistične zveze, ki je bila v torek, 9. t. m. v Kopru, so člani obeh okrajnih političnih forumov po prepričljivem predavanju direktorja Za-V voda za jadranske kulture dr. Stafnka Kovačiča razpravljali o znatnih neizkoriščenih možnostih za podvojitev in potrojitev živinoreje v zgornjem področju našega okraja, Predavatelj je v analitičnem pregledu nakazal realne možno- ZASEDANJE OLO KOPER se vse V petek je bilo 20. skupno zasedanje obeh zborov Okrajnega odbora Koper. Med najpomembnejšimi točkami dnevnega reda je bilo poročilo predsednika okrajnega ljudskega odbora Albina Dujca o razvoju komunalnega sistema v našem okraju v času od septembra 1955 do ju- sti glede na donosnost kmetijstva v obalnem in višinskem pasu našega okraja, predvsem pa je s statističnimi podatki dokazal, da posvečajo v višinskih predelih odločno premajhno skrb travništvu in živinoreji. Takšnemu stanju je zlasti krivo nerazumevanje kmetovalcev in pa razdrobljeno kmetijstvo. Kakor je po izčrpni razpravi poudaril sekretar OK ZKS tov. Albert Jakopič-Kajtimir, bo moč izboljšati kakovost pašniških površin v zgornjih predelih našega okraja, pa tudi močno dvigniti živinorejo samo s skupno skrbjo naših komun, z zadružno mehanizacijo pa organizirati obdelavo in košnjo ter urediti prepotrebne sodobne klavnice in mlekarstvo. Dejal je, da mora postati naše zgornje področje veliko in pomembno proizvodno področje ucbre plemenske živine za vso Jugoslavijo. O tem važnem posvetovanju bomo še poročali na kmetijskih straneh v naših prihodnjih številkah. sš znamenju zastav naših obalnih mest — Kopra, Izole in Pirana — ob zvokih slavnostne fanfare in gorečih bakel so se začele v petek, 5. julija prve »Primorske prireditve«. Otvoritev v to prvo sezono je bil »Večer opernih arij«, kvalitetna prireditev ljubljanskih gostov. Začetek je bil prav gotovo zelo posrečen, kajti težko bi našli drugo zvrst, kjer bi bilo tako roko v roki zanimanje najširšega kroga ljudi z viški kulturne dejavnosti. Podrobneje poročamo o »Večeru opernih arij« na 5. strani. Pred začetkom prve sezone je sklical odbor »Primorskih prireditev« pri okrajnem svetu Svobod in prosvetnih društev tiskovno konferenco, na kateri je 'K- mm PllP > i m , . -s. »PHmOPSkB pB*§!P@tšit« ob slovenski obali Prejšnji teden je prispela iz Italije nova pošiljka težkih kamionov s prikolicami za naše avtoprevozniško podjetje Intereuropa. Povečanje voznega jiarka tega podjetja bo občutno izboljšalo naš promet z zaledjem nija 1957. Is 67 strani izčrpnega poročila, h kateremu je priložena tudi prav tako obsežna statistična dokumentacija in iz uvodnih pripomb predsednika okraja je bil jasno razviden zadovoljiv uspeh, ki ga je koprski okraj dosegel na področju utrjevanja komunalnega sistema. Ugotovljeno je namreč, da so se občine tega okraja uveljavile ne le kot temeljne politično-teritorialne enote, temveč so tudi razvile oblike družbene skupnosti proizvajalcev in potrošnikov. Pomembno je poudariti, da so tem uspehom v nemajhni meri pripomogli razni sveti pri občinskih in pri okrajnem ljudskem odboru. Po razpravi o poročilu so odborniki prešli na obravnavanje nekaterih važnejših gospodarskih vprašanj ter sprejeli več odlokov o dopolnilnih plačah in položajnih dodatkih za nekatere ustanove, razen tega pa potrdili med drugim tudi spremembe in dopolnitve statuta občine Koper in statuta občine Piran ter pravila nekaterih podjetij. Vsestransko pregledno poročilo predsednika okrajnega ljudskega odbora o uspehih komunalnega sistema v času od septembra 1955 do junija 1957, ki bo kot tehten dokumentarni material v celoti objavljen v prihodnji številki Uradnega vestnika, na koncu zajema tudi zanimivo poglavje o italijanski manjšini v okraju Koper. Ta nacionalna manjšina predstavlja v našem okraju 3,1"/" prebivalstva in uživa celo širše pravice, kakor jih zanjo predvideva Londonska spomenica. sekretar OK ZKS Albert Jakopič-Kajtimir orisal turistično-kultur-110 in tudi širšo turistično-gospo-darsko problematiko koprskega okraja, posebno obalnega pasu. Trideset kilometrov morske obale, ki so jo končno dobili Slovenci, je poleg narodnostnega, političnega in gospodarskega pomena tudi izredn? turistične pomembnosti, kajti malokatera dežela ima toliko naravnih pogojev — gore in morje — za uspešen razvoj turizma. IC sodobni obliki turistično razvite dežele pa danes ne štejemo več samo naravnih lepot in razvitih gostinskih uslug, ampak tudi kulturno razvedrilo. In morda je bila prav to naša najšibkejša točka, kajti kulturni razvoj naših krajev ni šel vštric z gospodarskim. Vsi pa vemo, kakšna dediščina so bili kraji, ki smo jih pred približno dvema letoma dokončno priključili domovini Jugoslaviji: zaostalost in pomanjkanje tradicije tako na kulturno-presvetnem področju kot v osno- V vsem našem okraju je skoraj ni bilo vasice, kjer bi ob Dnevu borcev ne imeli kake prireditve. V občinskih središčih in drugih večjih krajih so bile na večer pred praznikom slavnostne akademije, na sam praznik pa številne kulturne in telesnovzgoj-. ne prireditve. Krajevni odbori Zveze borcev so organizirali partizanske patrulje in partizanske pohode v zgodovinsko pomembne kraje iz NOB, mladina in pionirji pa so okrasili spomenike padlim borcem s šopki in venci, V Kopru je bila osrednja spominska svečanost združena s celovečernim koncertom pevskega zbora Svobode. Prireditve se je udeležilo veliko število ljudi tudi iz okolice. V Izoli so ob tej priložnosti odprli med drugim tudi zanimivo razstavo fotografij iz NOB, medtem ko so v piranski občini organizirali partizanski marš na Raven, Novo vas in Padno. Zelo prisrčne slovesnosti so bile tudi v Marezigah, Šmarjah, Škofijah, Vanganelu in Čen-turju pri Kopru. Zlasti so lepo proslavili ta pomembni praznik v Sežani, kjer je 61 otrok padlih borcev in žrtev fašističnega nasilja preživelo ta dan v krogu prvoborcev in aktivistov sežanske občine. Otrokom so govorili o pomenu praznika predstavniki Zveze borcev, občinskega komiteja ZKS, ob zaključ- ku proslave pa so jih obdarovali z lepimi darili. Na Kozini je predsednik občine na dan praznika sprejel borce in aktiviste ter matere padlih partizanov. V postojnski občini so na Dan borcev priredili množični izlet v partizansko vasico Pred jamo. Tu je imel zbor tudi odred pred-vojaške vzgoje, kateremu je predsednik občinskega LO Postojna slavnostno predal nov prapor, Mladinci so ob tej priložnosti položili venec na spomenik (Nadaljevanje na 6. strani) vnih vprašanjih sodobnega življenja (higiensko-sanitarnih naprav, kanalizacije, elektrifikacije in seveda tudi stanovanjskega vprašanja). Po dveh letih se je slika precej spremenila, čeprav še niso rešena vsa vprašanja. Vedno večja turistična razvitost naših krajev, številni domači in tuji gostje, priseljenci iz gospodarsko in kulturno razvitejših predelov naše države in končno tudi razgiban maloobmejni promet, vse to je rodilo zahtevo po intenzivnejšem kulturnem življenju skozi vse leto, zlasti pa v času turistične sezone. Toda to še ni vse. V našem obalnem pasu ima več kot 60 podjetij.iz Slovenije svoje počitniške domove, kjer naši delavni ljudje uživajo po zmernih cenah svoj letni oddih. Naloga socialistične družbe je, da nudi delavcu, tudi ko je na oddihu, zabavo in kulturno izobrazbo". Morda je bil to najmočnejši argument, ki je pripeljal do uresničitve »Primorskih prireditev«. Te prireditve in intenzivnejše kulturno življenje skozi vse leto bodo prav gotovo poživili tudi domačo amatersko dejavnost. Zato tudi predvidevamo, da bi bil v perspektivi Piran kot bodoče kulturno središče našega obalnega pasu prizorišče manifestacij najboljših dosežkov naših Svobod in prosvetnih društev. O programu letošnjih »Primorskih prireditev« je govoril predsednik odbora Ivan Mavsar. Letos so bile s programom velike težave, kajti bili smo pozni in večina ansamblov je bila že angažirana tudi za poletno sezono. Zato je tudi težko povedati točne datume raznih nastrtpov in bi (Nadaljevanje na 5. strani) S proslave Dneva borcev v Polčju pri Pivki NAS TEDENSKI GOSPODARSKI KOMENTAR Slovenska industrij a je potrebna: obnove in rekonstrukcije Med posledicami novih gospodarskih ukrepov je tudi ta, da je bilo preneseno težišče na obnovo in rekonstrukcijo industrijskih podjetij in ne več toliko kot doslej na gradnjo novih. Z dosedanjimi napori v izgradnji industrije smo namreč dosegli razvoj, ki. zahteva, da pregledamo naše sile, to je industrijske zmogljivosti, in da v kar največji meri izopopolnimo ter izkoristimo, kar že imamo. Namesto v novih gradnjah je torej sedaj težišče v obnovi in rekonstrukciji že zgrajenih podjetij in v naporih, da čimbolj izkoristimo njihove zmogljivosti. Predvsem je važno slednje, ker vemo,, da te niso povsod dovolj izkoriščene„ medtem ko se dogaja često, da se postavljajo zahtevki po gradnji novih tovarn za proizvodnjo tistega, za kar že imamo dovolj ali preveč zmogljivosti. V tem pogledu smo že marsikje grešili in danes se sprašujemo, kako to, da so začeli tu ali tam graditi tovarno ali objekt, ko pa kaj takega že imamo in še to ni izkoriščeno. Če pogledamo naše domače razmere, moramo ugotoviti, da je bilo v Sloveniji po osvoboditvi ogromno zgrajenega in da imamo danes industrijske objekte, o katerih včasih ne bi mogli niti sanjati. Pomislimo le na Tovarno aluminija v Kidričevem, na Litostroj, prenovljene Jesenice z Železarno, Papirnico v Vidmu-Krškem, pa tudi na Tomos, ki se naglo dviga, in druge objekte. Poleg teh pa imamo mnogo zastarelih industrijskih obratov, ki le s težavo zmagujejo svoje delo v konkurenci z novimi, ki pravzaprav tudi ne morejo razviti vseh svojih sil. Pri naših gre namreč za stare naprave, ki so izrabljene in kličejo po obnoin, pri novih pa gre za neizkušene kadre, ki še niso mogli obvladati novih strojev in tehnike. Eni kot drugi se bore torej s težavami, ki so za oboje velike, kajti pomanjkanje izvežbanih kadrov je često težje kot delo s starim strojem. Kot je bilo v uvodu nakazano, je zlasti letos težišče na obnovi in rekonstrukciji že obstoječe industrije. Zato so bila določena znatna sredstva, ki jih sedaj deli Jugoslovanska investicijska banka. Med tistimi, ki so deležni teh sredstev, zasledimo včasih tudi to ali ono slovensko podjetje, med njimi tudi taka, ki so za naše gospodarsko velikega pomena. V celoti gledano pa moramo reči, da naših podjetij, ki bi jim bili odobreni krediti za obnovo in rekonstrukcijo, ni mnogo. tako da se često sprašujemo po vzrokih. Rečeno je bilo, da je eden izmed vzrokov v tem, ker podjetja nimajo pripravljenih elaboratov, to je vsega mogočega in nemogočega materiala, ki ga banka zahteva predno odobri sredstva. Delno bo to vsekakor res, saj priprava ekonomskih in tehničnih ter drugih elaboratov ni niti lahko niti kratkotrajno delo. Toda pri presoji vloge posameznih podjetij v našem gospodarstvu bi morali v takih primerih gledati širše in ne strogo formalistično. Podjetje ne bi smelo izpusti iz konkurence samo zaradi te aH one formalne pomanjkljivosti. (Nadaljevanje na 2. strani) POSVET SOCIALISTOV NA DUNAJU V avstrijski prestolnici se je te dni zaključil kongres Socialistične internacionale. Pozitivna stran tega dogodka je brez dvoma v tem, da se je večina udeležencev zavzela za sklenitev delnega sporazuma o razorožitvi in za prekinitev atomskih poskusov. Nikakega na.predka pa niso dosegli glede enotnosti stališč do alžirskega vprašanja in sploh do vprašanja kolonij. Izjema je bil le britanski zastopnik Bevan, ki je ns.paclel francosko politiko v Alžiru in Eisenhowerjevo doktrino. Med drugim je poudaril, da je alžirsko vprašanje možno rešiti le s priznanjem alžirske neodvisnosti. Glede Eiscnhowerje-vega načrta pa je dejal, da je za Srednji vzhod nevaren. Po njegovem mnenju je edini izhod iz krize v tem, da prepustijo arabskim državam naj med seboj rešijo svoje probleme. Čeprav je bil Ecvanov govor osamljen in so ga s precejšnjim negodovanjem poslušali zlasti predstavniki Francije, je imel vendar močan vpliv in vzbudil upanje, da bo tudi v tej mednarodni organizaciji začela »prevladovati stvarnost. SIEIJSKI ZUNANJI MINISTER V JUGOSLAVIJI V začetku tedna je prispel na uradni obisk v Beograd sirijski zunanji minister Šalah Bitar. Pri nas se bo mudil pet dni kot gost državnega tajnika za zunanje zadeve Koče Popoviča. Z njim in z nekaterimi drugimi našimi državniki bo izmenjal misli o mednarodnem položaju in glede nadaljnje utrditve stikov med obema državama. V zvezi z njegovim obiskom naj pripomnimo, da se stiki med obema državama v zadnjih letih zelo ugodno razvijajo tako na političnem kakor na gospodarskem področju. Jugoslavija in Sirija sta se doslej večkrat znašli na podobnih stališčih glede raznih mednarodnih vprašanj, glede gospodarskega sodelovanja pa naj omenimo samo izgradnjo pristanišča v Lata-kiji, kjer je bilo zaposlenih večje število jugoslovanskih inženirjev in delavcev, CIPRU SE OBETAJO LEPŠI DNEVI Agencija Reuter je sporočila iz Londona, da sta se predsednik britanske vlade Macmillan in ciprski guverner Harding razgo-varjala o CSpru. Po nepotrjenih vesteh namerava britanska vlada ciprsko vojaško posadko premestiti v Kenijo, Cipru pa bi dali neke vrste avtonomijo. Britanske sile bi ostale v ciprskih oporiščih le kot sile Atlantske zveze. Namen razgovorov med Mac-millanom in ciprskim guvernerjem je bil, kako bi dosegli sporazum z nadškofom Makariosom, ki je odklonil vsaka pogajanja o Cipru, razen dvostranskih, Nepričakovani preobrat v britanski politiki do Cipra si razlagajo politični opazovalci kot rezultat sklepa grške vlade, da bo jeseni znova sprožila ciprsko vprašanje pred Generalno skupščino OZN. Velika Britanija, ki ima vrsto drugih težav, pa sku-....................................................... NAŠ GOSPODARSKI KOMENTAR (Nadaljevanje s 1. strani)" Cesto pa so čudne nekatere odločitve banke, ki odkloni posojilo podjetjem z veliko tradicijo in glede na izdelke tudi z velikim ugledom, kot je Steklarna v Hrastniku, Tovarna gume v Kranju, ki pa so potrebna rekonstrukcije in obnove strojnih naprav, če hočejo obstati. Istočasno pa odobri posojila drugim tovarnam, ki so bile komaj zgrajene in se na trgu niso uveljavile. O tem je mnogo govora in potrebna bi bila analiza stanja, kakor tudi javno razpravljanje o vprašanju, da ne bi morda padali neutemeljeni očitki. -dt- ša to na vsak način preprečiti. Pomembno vlogo imajo tu tudi ZDA, ki si na vse načine prizadevajo, da bi ohranili enotnost sil Atlantskega pakta. Ta enotnost pa je bila precej zrušena prav zaradi sporov med Grčijo, Veliko Britanijo in Turčijo zaradi Cipra. NA RAZOROŽITVENIH POGA- . JAN.TIII V LONDONU ŠE VEDNO NISO NAŠLI SKUPNE POTI Z napetostjo pričakovani govor ameriškega delegata v razo-rožitvenem pododboru OZN v Londonu Stassena je svetovno javnost razočaral. Stassen je namreč izjavil, da ZDA niso pripravljene .privoliti v popolno prepoved atomskega orožja. Diplomatski krogi pravijo, da to pravzaprav pomeni odklonitev sovjetskega predloga, da bi velesile — ZDA. ZSSR in Velika STAVKA TISKARSKIH DELAVCEV je bila v ponedeljek, 8. julija. Splošno, 24-urno stavko so oklicale vse državne sindikalne organizacije zaradi nepopu-stljivosti delodajalcev. Izvršni odbor zveze delavcev tiskarske stroke v Trstu je še posebej opozoril, da je vse nadurno delo do nadaljnjega ukinjeno. O USTANOVITVI DEŽELNE AVTONOMIJE FURLANIJA — JULIJSKA KRAJINA razpravljajo v zadnjem času, tako da sta tržaški občinski in pokrajinski svet že tudi imenovala svoji komisiji za sestavo osnutka posebnega statuta te deželne avtonomije. Komisija bo osnutek predložila pokrajinskemu svetu v odobritev. ZASEDANJE DELAVSKE ZBORNICE JADRANSKIH PRISTANIŠČ je bilo v začetku tega tedna. Sestanka so se udeležili razen zastopnikov delavskih zbornic iz Barija, Ancone in Benetk tudi predstavniki pristaniških delavcev, predsednik za strokovna vprašanja jadranskih pristanišč in predstavniki "pomorskih družb, ki imajo sedež v Benetkah. ŠOLSKO POSLOPJE V ZGO-NIKU vertejno ne bo dograjeno pred novim šolskim letom, kajti stavbe še niti niso začeli graditi. Tako bo tudi zopet odloženo-vprašanje redne kmetijske šole, ki je na tržaškem tako zelo po- Britanija — skupno opustile uporabo atomskega orožja. Vsa stvar pa kljub temu še ni na mrtvi točki. Stassen je namreč rekel, da ZDA ne bodo uporabile atomskega orožja proti nobeni državi, razen če bi kršila Ustanovno listino OZN. V diplomatskih krogih menijo, da bi utegnili na tej osnovi doseči sporazum s Sovjetsko zvezo. Naslednja razprava o atomski razorožitvi bo zadevala nove zahodne predloge in sovjetske »pro-tipredloge. Zahodne države so namreč predlagale, naj bi se sporazumeli o učinkovitem sistemu mednarodne inšpekcije in kontrole nad proizvodnjo atomskih snovi za vojne namene. Gre torej za sporazum za zmanjšanje proizvodnje atomskega orožja in ne za prenehanje atomskih poskusov. Kako bodo razgovori napredovali, je težko predvideti. Vsekakor je Sovjetska zveza zavrnila zahodne predloge, da bi povezali prenehanje atomskih poskusov z zmanjšanjem proizvodnje atomskega orožja. Ni pa nikjer rečeno, da so zahodni predlogi že definitivni in da niso možne roremembe. tir ^ n i h trebna. Prav tako želijo prebivalci Zgonika, da bi preuredili in asfaltirali cesto iz Saleža v Bajto in iz Zgonika v Salež. IZ TRNOVCA POROČAJO, da bodo v kratkem dobili vodovod, ker so ob glavni cesti za Prosek že začeli izkopavati jarek, v katerega bodo položili cevi. Vaščani še pričakujejo, da jim bodo asfaltirali glavno cesto, po kateri je vedno večji promet. Oh izključitvi Molotova in sodelavcev h. CK IvPSZ Čeprav je preteklo od izključitve Molotova, Malenkova, Kaga-noviča in Sepilova iz CK KP SZ že teden dni, je ta dogodek še vedno v središču pozornosti vse svetovne javnosti. Medtem ko so ga na Zahodu senzacionalistič no pobarvali, smo ga pri nas sprejeli kot logičen korak v razvoju Sovjetske zveze in socializma v svetu. Naši voditelji so v zadnjih letih v svojih govorih večkrat poudarili, da bo verjetno kmalu nastopila doba, ko bodo v Sovjetski zvezi popravili določena ideološka stališča do Jugoslavije in ko se bo razvoj med obema državama začel razvijati v znamenju še večje iskrenosti in kon-struktivnosti. Od beograjske deklaracije dalje so bile izjave sovjetskih voditeljev o Jugoslaviji v glavnem res pozitivne, toda periodične tiskovne kampanje v Sovjetski zvezi in v nekaterih vzhodnoevropskih državah niso bile prav nič v skladu z beograjsko in s poznejšo moskovsko deklaracijo o odnosih med obema državama Spominjamo se tudi raznih tajnih .partijskih okrožnic, v katerih so obsojali »ideološke slabosti« našega družbenega razvoja in zmanjševali pomen naših gospodarskih uspehov. Vse to je jasno kazalo, da posameznikom v sovjetskem vodstvu niso bili všeč sklepi XX. kongresa KP SZ, na katerem so obsodili dejanja Stalinove dobe. Namesto da bi te sklepe izvajali, so vztrajno delali na tem, da se odnosi med o,bema državama znova in po nepotrebnem zaostrijo. Razkrinkanje protipartijske skupine Molotova je jasno po-■ kazalo, kdo je bil pobudnik slab- — Vidiš, vidiš, kaka sreča, da smo odkrili to štiriperesno deteljico ZUNANJEPOLITIČNI KOMENTAR JUGOPRESA listi Kakor smo pričakovali, je francoska socialistična partija navzela na svojem zadnjem kongresu v Toulousu svoje stališče posebno glede zgrešene Guy Molletove politike na Srednjem Vzhodu in v Alžiru. Sicer so se nekateri ministri — socialisti bivšega MoIIetovega kabineta poskušali na kongresu odreči politiki nasilne pomiritve in so priporočali neposredne razgovore z uradnimi predstavniki alžirskih upornikov. Toda ti glasovi so bili osamljeni in jih je potisnila ob stran ogromna večina socialističnih delegatov, l'od vodstvom Guy Molletove skupine so skušali narediti iz 18-mescčne neuspele alžirske politike tako imenovane »pacifikacije« novo vrsto kolonialne ideologije s socialističnim pečatom, kar naj bi razen francoskega meščanstva odobril tudi ves delavski razred. Ta naloga je vsekakor nehvaležna. Zanimivi pa so dokazi te neolcolonialne ideologije s socialistično etiketo. Po mnenju večine okrog generalnega sekretarja Guy Molleta bi moral ostati Alžir neločljivo povezan s Francijo, toda ne zato Uer bi bilo to v skupnem interesu alžirskega in francoskega naroda, temveč zato, ker to zahteva bodoči razvoj Francije. Z drugimi besedami, Alžir bi moral ostati del Francije, ker dopolnjuje njeno gospodarstvo in pomeni zvezo s Saharo in Afriko, Ce pa bi francoski delavci dvomili o pravilnosti teh dokazov, jim bodo socialisti razložili, da bi pomenila od-delitcv Alžira od Francije zmanjšanje francoske gospodarske zmogljivosti, kar bi izzvalo nezaposlenost nekaj slo tisočev francoskih delavcev. Vse to so vzroki, zaradi katerih francoski socialisti še nadalje odklanjajo miroljubno reševanje vprašanja alžirske neodvisnosti in zagovarjajo vojaške ukrepe za pomiritev alžirskih uponv.kov. Ni potrebno podrobneje iskati vzrokov, ki so privedli francoske socialiste, da tako odkrito zagovarjajo kolonialno politiko, ki je doživela svoj polom že lani v Eigptu, pa tudi v samem Alžiru. Dejstvo pa je, da taka stara kolonialna politika ne more imeti socialističnega obeležja niti s tem novim ideološkim opravičilom. To je prav gotovo tudi vzrok, da so britanski Iaburisti preko svojega delegata Bcvana odrekli sodelovanje s svojimi francoskimi kolegi. Tovrstni kolonializem je neprijeten celo ameriški administraciji, ki se sicer ne odlikuje z nobenimi socialističnimi težnjami, vendar pa ne želi, da bi jo zavlekli v francoske kolonialne težave v Afriki, Omejitev britanskih laburlstov kol najmočnejšega zahodnoevropskega socialističnega gibanja proti politiki Guy Molletove partije ne pomeni še, da je od teh stremljenj imuna tudi vsa Druga internacionala. Guy Moiletova večina v socialistični partiji Francije sc ni zaman trudila, da bi za svojo kolonialno politiko v Afriki pridobila vso zahodno Evropo. Naklonjenost partije Druge internacionale, da odpušča kolonialne grehe in njena pripravljenost, da pogosto sami nadaljujejo kolonizatorsko delo v Aziji in Afriki — le pod novim, socialističnim geslom, je že dovolj znana. Tovrstni oportunizem je tudi glavni vzrok, da socialistična gibanja v Aziji in Afriki ne žele organizacijskega sodelovanja z evropskimi socialističnimi in socialdemokratskimi partijami. Kongres Druge internacionale bo pokazal, ali je negativna politika nekaterih članic bila dovolj velik poduk ostalim. Vsekakor francoski socialisti niso uspeli potegniti pozitivnih rezultatov iz zadnjih dogodkov v Evropi, Afriki in na Srednjem Vzhodu. šanja odnosov med nami in Sovjetsko zvezo. Resolucija plcnu-ma CK KP SZ jasno poudarja, da je Molotov večkrat nastopal proti ukrepom prezidija CK za zboljšanje odnosov z Jugoslavijo. Toda ne gre samo za našo državo. Resolucija namreč navaja vrsto .primerov, iz katerih je razvidno, da je protipartijska skupina zavirala prizadevanja vlade in partije, da bi se zboljšali odnosi tako z vzhodnimi kakor z zahodnimi državami. Molotovu očitajo zlasti zaviranje sklenitve mirovne pogodbe z Avstrijo, preprečevanje normalizacije odnosov z Japonsko in vrsto drugih dejanj, ki so zavirala prizadevanja Sovjetske zveze, da bi se zmanjšala mednarodna napetost in se utrdil mir na svetu. Protipartijski skupini so očitali tudi, da se je protivila načelnim stališčem partije glede različnih poti v socializem v raznih .državah. Sovjetska resolucija namreč pravi, da je bila skupina izključena med drugim tudi zaradi forsiranja zastarelih gledanj, ki so zavirala razvoj tako v Sovjetski zvezi kot v svetu. Ob vsem tem bi bilo seveda napačno, če bi dejali, da jc naš sistem izgradnje socializma edini »pravilen. Daleč od tega! Naša socialistična praksa je namreč potrdila le to, kar je ugotovila tudi sovjetska resolucija: poti v socializem so različne in vsak dogma-tizem je škodljiv. Brez dvoma bodo te ugotovitve ugodno vplivale na razvoj v državah ljudske demokracije, kjer bodo (v kolikor še niso) odstranili enotne recepte in tesno prilagodili razvoj specifičnostim teh držav. Moskovski dogodki bodo imeli tudi močne posledice za nadaljnji notranji razvoj Sovjetske zveze. Predvsem mislimo tu na decentralizacijo gospodarstva, na odpravo obveznega odkupa in na uveljavljanje posameznih zveznih republik. Predvsem pa je njihov pomen v tem, da pomenijo močan prispevek v prizadevanjih, da bi zbližali narode in utrdili mir v svetu. Moskovska deklaracija ni namreč nikakršen znak notranjih slabosti Sovjetske zveze ali - borb za stolčke«, kakor so skušali .prikazati v svojih komentarjih nekateri zahodni krogi. To je le dokončen obračun z zastarelim stalinskim dogmatizmom in s politiko izolacije. Zato je tudi vse napredno človeštvo moskovsko deklaracijo iskreno pozdravilo. Všeč ni bila le tistim, ki si skušajo z ustvarjanjem tako imenovane hladne vojne ohraniti na pol porušene imperialistične pozicije. Ti krogi so namreč popolnoma pravilno ocenili, da bo zdaj Sovjetska zveza, notranje okrepljena, še aktivneje posegla v mednarodno politično areno z načeli sporazumevanja in mirnega sožitja med narodi, kar pa bo drugi strani seveda velika ovira, da bi še nadalje ribarila v kalnem. \ NADALJNJE OLAJŠAVE V MALOOBMEJNEM PROMETU Razgovore o obmejnem prometu je zaključila pred kratkim v Beogradu italijansko-jugoslovanska komisija. Zedinili so se, da je treba izboljšati zveze med obema obmejnima področjema, olajšati prehode čez mejo kmetom dvolaslnikom ter stalno izmenjavati poročila o razvoju in stanju raznih bolezni v kmetijstvu in živinoreji obmejnega področja. Razgovori pa so bili le pripravljalnega značaja, kajti sklepe bo dokončno formulirala ko-inisija, ki se bo sestala septembra v Ljubljani. Ureja uredniški odbor. — Glavni urednik Stane Skrabar. — Odgovorni urednik Rastko Bradaškja. — Za tisk nd;:ovar1a Frane Zdešar. V nedeljo so koprski planinci izročili svojemu namenu novo planinsko kočo na vrhu 1028 m visokega Slavnika. Novi koči so dali ime po znanem slovenskem planincu dr. Turni. Ob tej priložnosti so je na Slavniku zbralo lepo število ljudi z Istre, Krasa, Trsta pa tudi drugih krajev Slovenije. Med gosti sta bila tudi oba sinova pokojnega dr. Turne, Branimir in Ostoj z družinama, državni sekretar in predsednik turistične zveze Jugoslavije, član Izvršnega sveta LRS Tone Bole, predsednik Planinske zveze Slovenije Fedor Košir, predstavnik Planinske zveze Hrvatske in zagrebškega planinskega društva dr. Maričič, zastopnik gorske reševalne službe Slovenije dr. Miha Potočnik, član okrajnega komiteja ZKS Koper in predsednik okrajnega Sveta za telesno vzgojo dr. Svetozar Polič ter številni predstavniki krajevnih oblastnih organov ter planinskih društev iz vse Slovenije. Ob slavnostni otvoritvi je najprej spregovoril tov. Marko Rainer iz Kopra, ki je v imenu koprskega Planinskega društva pozdravil navzoče goste in vse ostale udeležence. Nato pa je dr. Vovk govoril o pomenu te naše nove planinske postojanke in seznanil poslušalce s krajevnimi naravnimi zanimivostmi in lepotami. Po njegovem otvoritvenem govoru so izročili svoje pozdrave koprskim planincem predstavniki ostalih planinskih društev in jim čestitali k lepemu uspehu, ki so ga dosegli z zgraditvijo te nove koče. Spregovoril je tudi dr. Marjan Brecelj, ki je med drugim poudaril, da je planin- Z otvoritve planinske koče 710) Slavniku stvo šola za spoznavanje naše dežele in da se moramo prav zato veseliti vsakega uspeha na tem področju. Nova koča pomeni nedvomno lepo pridobitev za vse ljubitelje narave, zlasti pa za koprske planince, ki so tako dbbili svojo gorsko postojanko. Koprsko Planinsko društvo je zgradilo kočo v lastni režiji. in tako uspelo s skromnimi sredstvi dovršiti Člani delavskih svetov in delavskega 111 družbenega upravljanja, berite in naročajte »Slovenski Jadran«, zgradbo, ki lahko sprejme pod streho 30 ljudi. Koča bo za sedaj odprta le ob sobotah in nedeljah. Ko pa bo dograjena nova cesta, ki bo speljana prav do vrha Slavnika, bo koča lahko odprta skozi od zgodnje spomladi do pozne jeseni. iv Do sedaj se je o tovornem prometu v mali obalni plovbi, o njegovem stanju in razvoju malo razpravljalo. Precej je bilo govora o dolgi plovbi in linijski obalni plovbi, toda o vprašanju, ki po važnosti prav nič ne zaostaja za obema, je bilo redko kdaj kaj slišati. Vzdolž jugoslovanske obale ima skoraj v vsakem večjem pristanišču sedež kakšno podjetje male obalne plovbe. Leta 1954 so bila najpomembnejša naslednja podjetja: 1. Jadranska slobodna plovid-ba. Rijeka, z 12 ladjami 5176 BRT 2. Obalna plovidba, Rijeka, s 33 ladjami 2704 BRT 3. Obalna plovidba, Split, z 21 ladjami 1753 BRT 4. Brodarsko poduzeče, Zadar, z 10 ladjami 505 BRT 5.' Brodarsko poduzeče »Dupin«, Sibenik, s 7 ladjami 297 RBT 6. Pomorsko transportno poduzeče, Dubrovnik, s 6 ladjami 428 BRT Uspele V Postojni je te dni izredno živahno. Mesto je v znamenju svojega III. turističnega tedna in prireditve se vrstijo druga za drugo. 3. julija zvečer je bila slavnostna akademija v čast Dneva borcev in s tem se je turistični teden začel. Naslednjega dne je bil v parku koncert godbe JLA, nato pa otvoritev razstave zdravstvene službe na Primorskem v prostorih osnovne šole. Popoldne so Postojnčani obiskali Prcdjamo, kjer so si lahko ogledali znameniti grad in podzemno jamo pod njim. Kot posebna zanimivost pa je bilo drzno plezanje članov postojnskega jamskega društva po navpični steni Predjamskega gradu. V pčftek popoldne so priredili izlet v Planinsko jamo, ki je bila ta dan posebej razsvetljena. Udeleženci izleta so se imeli priložnost seznaniti z lepotami te jame, ki je bila doslej javnosti le malo znana. Skupino je vodil znani jamar Minkhler. Naslednji dan, v soboto, so postojnski jamarji odkrili spominsko ploščo na rojstni hiši Luke Čeča, ki je pred štiridesetimi leti odkril do takrat še neznani najlepši del Postojnske jame. Zvečer pa je bil uspeli zabavni večer na ploščadi pred Jamsko restavracijo. V nedeljo so se pomerili košarkarji za prehodni pokal postojnskega turističnega društva. Ker moštvi iz Kopra in Sežane nista prišli, sta tekmovali le Ilir- ska Bistrica in Postojna. Zmagali so Postojnčani, ki jim je predsednik turističnega društva izročil pokal. Med najbolj uspelimi prireditvami je bila otvoritev pionirske koče na Pečni rebri. Kljub vročini se je v nedeljo popoldne zbralo na tem kraju staro in mlado, tako da je bilo videti, kot bi se vsa Postojna preselila. Do poznega popoldneva je bilo po Pečni rebri vse živo. Otvoritve se je udeležilo nad tisoč ljudi. To kočo je zgradilo Planinsko društvo Postojna ob izdatni pomoči domačih podjetij, občinskega odbora in posameznikov, ki so brezplačno opravili razna dela pri gradnji. Brez njihove pomoči bi bila zamisel PD še dolgo ne-uresničljiva. Zlasti je treba na tem mestu omeniti podjetja Oskrba, Mestne trgovine, Gozdno gospodarstvo, LIP, Nanos, Javor, Upravo postojnske jame, Podjetje za vzdrževanje proge, Zadružno žagarsko podjetje in Avto-prevozniško podjetje. Med obrtniki pa brata Valiča, ki sta opravila brezplačno vsa pleskarska dela, brata Ktedc za krovska in kleparska dela ter mehanika Franca Vrbiča, ki je brezplačno opravil vsa vodoinstalaterska dela in povrhu daroval društvu vodno črpalko, ki je montirana v koči. Za organizacijo pa zasluži vso pohvalo agilni predsednik društva Ivan Rozman. Stina V soboto so v Piranski ladjedelnici spustili v morje 280-ton-ski sesalni bager »Peter Klepec«. Bager so izdelali po naročilu Vodne skupnosti iz Kopra. To podjetje ga bo uporabljalo za poglobljavanje koprskega pristanišča in druga podobna dela. Najprej ga bodo preizkusili v sami ladjedelnici, kjer bodo z njim poglobili morsko dno, Peter Klepec ima nad 400 KM močan motor za črpanje zraven pa še 150 KM močan motor za pogon rahljača, ki koplje več metrov globoko pod morsko po- vršino. Zrahljan material vsesajo močne črpalke in ga po ceveh potiskajo na obalo. Za zdaj ima bager nekaj nad 700 m teh cevi, če pa se bo pokazala potreba, mu jih bodo lahko še dodali. 7. Brodarsko poduzeče »Lov-čen«, Kotor, z 20ladjami 1531 BRT Razen omenjenih podjetij so obstajala tudi druga manjša, ki so bila v rokah državnega, zadružnega ali privatnega sektorja. Kasneje so ustanovili tudi obalno plovbo v okviru podjetja Splošna plovba Piran ter lani Lošinjsko plovidbo, Mali Lošinj. ' Pregled tehničnega stanja omenjenih podjetij dokazuje, da je fizična izrabljenost ladij približno 47 %. Izrabljenost trupa ladij pa močno vpliva na večjo porabo goriva, okvare so pogoste, tako da takšne ladje stojijo letno tudi po dva do tri mesece. Po osvoboditvi nismo začeli s plansko proizvodnjo novih tovornih ladij, pač pa je vsako podjetje zaradi krajevnih interesov težilo le k obnovitvi flote. Bili so primeri, da so nekatera podjetja gradila nove obalne ladje zato, ker so kljub dejstvu, da niso v neposredni zvezi s pomorstvom, laže prišla do finančnih sredstev. Dogajalo se je, da so ladje teh podjetij bile nezadostno korišče-ne. Kvaliteta teh novogradenj, ki so se v večini primerov začele že med vojno, je slaba, zaradi dolgega ležanja na navozih, dimenzije ter osnovne karakteristike so zastarele in ne ustrezajo današnjim standardnim tipom obalnih ladij. To pa močno vpliva na njihovo rentabilnost. Bilo bi pametneje, če bi opustili težnjo po povečanju kapacitet in posvetili več pozornosti obnovitvi izrabljenih in zato trenutno neekonomičnih ladij. Po zadnji vojni smo zabeležili velik porast prometa v izvozu. Medtem ko je ta promet znašal leta 1939 približno 235.000 ton, se je leta 1955 povečal na 1,440.000 ton. Da pa je ta promet v stalnem porastu, nam dokazuje razlika prevoženega tovora med letoma 1954 in 1955, ki znaša 20 %>. Če upoštevamo, da sedaj prevažamo z našimi obalnimi ladjami za približno 400.000 ton letno najrazličnejših izvoznih predmetov iz manjših pristanišč v sosednje dežele, je nujno-razmisliti o tem, kako bi povečali udeležbo naših obalnih ladij v polnem izkoriščanju razpoložljivega ladijskega prostora v prevozih notranjega prometa. Bilo bi prav, če bi odstranili konkurenčno nesposobnost naših ladij v odnosu z drugimi, ker nekatere naše ladje ne zmorejo konkurenčnega tempa zaradi slabih in starih strojev ter zaradi neprikladnosti za prevoz specialnih vrst tovora. Urediti bi bilo treba tudi vprašanje cen goriva, ker so sorazmerno dokaj visoke, ter se pri tem zavedati, da moramo odvajati tudi visoke zneske za luške in agencijske pristojbine v tujih pristaniščih. Vse te ugotovitve nujno narekujejo, da sprejmemo določene ukrepe, da ne bi tuje ladje pre-vzemale našim ladjam tovora, za katerega lahko sami postavljamo prevozne in prodajne pogoje. Ugotovljeno je, da najnovejši predpisi, ki stimulirajo podjetja preko izvoznih koeficientov, le delno rešujejo to vprašanje. B. V. 13. JULIJ, DAN ŠOFEEJEV IN AVTOMEHANIKOV Jutri, 13. julija, bodo naši šoferji in avtomehaniki slavili svoj praznik. Ob tej priložnosti bo jutri zvečer ob 19. uri slavnostna seja v orostorih gostišča »NA OBALI c, v nedeljo, 14. julija zjutraj pa bo povorka motornih vozil, ki bo krenila ob 9. uri izpred podjetja oziroma garaže »Slavnika«. Popoldan ob 14 uri bo družabna prireditev, prav ta-kov gostišču >NA OBALI«. A ¿•n».»- ff ,-*." ve .S-*"*.- • ■ - * _,.;■ v Hi rHžs^. Peter Klepec« v trenutku svojega prvega srečanja z morjer.: VSE OKROG RAZVOZ TEKOČEGA GORIVA med našimi in sredozemskimi lukami je nedavno prevzel »GOILO-, novi motorni tanker Jugoslavenske tan-kerslce plovidbe iz Žadra. 49 m dolgi, C m široki in 4 m visoki tanker z nosilnostjo 5913 ton je bil zgrajen v reški ladjedelnici »3. maj«. Vozi s hitrostjo 10,5 m. milj na uro, Posadka šteje IG mož, ODKLONILI SO MRZLI TOK Podolgovati otok Sahalin, od leta 1945 spet ves v ruski posesti, loči od azijske celinc hladni Tatarski zaliv. Mrzli tokovi iz Ohotskega morja so tam skozi polzeli ob Primorskem kraju dol do Vladivostoka in zavirali nemoteno plovbo. Največja sovjetska tihooceanska luka ter krajna točka sibirske železnice in Severne morske poti jc v zimskem času ohromela. Otok Sahalin se na najožjem mestu približa azijski celini na 12 km. In tam je v petih letih pol milijona delavcev zgradilo mogočen nasip — dograjen je bil leta 1952 —■ zvezalo otok s celino in zaprlo mrzlim morskim tokovom pot. Obrniti so se morali na zunanjo stran Sahalina. Pristanišče v Vladivostoku ne bo več zamrznilo, ledu pa najbrž ne bo v vsem Japonskem morju. Kako bo z vzhodno japonsko obalo, je še vprašanje. Vsekakor bi to utegnilo neugodno vplivati na njeno podnebje. V Zadru bosta od 4. do 18. avgusta prva ribiška razstava in festival. Doslej so razstavljavci najeli že okoli 90 % razstavljalnega prostora, ki meri 786 kvadratnih metrov. Za preostali prostor so sklenjeni samo ustni sporazumi. Sekretariat pri Izvršnem svetu LR Hrvatske je dostavil ljudskim odborom jadranskega primorja v proučitev načrt predloga o decentralizaciji jadranskega potniškega ladjevja. Vse ladje jadranskega primorja namreč so bile doslej koncentrirane v enem samem podjetju s sedežem na Reki. Po novem načrtu pa naj bi ustanovili tri nova podjetja, ki bi vzdrževala plovbo med več okrožji, za daljše proge pa bi ustanovili še eno ali dve novi podjetji. Ker je naše ribiško ladjevje zelo zastarelo in neprimerno za moderne načine ribolova, bodo začeli v kratkem graditi v naših ladjedelnicah G0 najmodernejših ribiških ladij, ki bodo opremljene z vsemi pripomočki Pred dnevi je bilo v Opatiji posvetovanje o pomorskem turističnem prometu na Jadranu. Posvetovanje je sklical državni sekretariat za blagovni promet FLRJ, udeležili pa so se ga predstavniki oblastvenih, gostinskih, turističnih in pomorskih organov ter zastopniki podjetja Jadro-linija, ki vzdržuje večino turističnih prog ob naši obali. Ugotovili so, da je obalni ladijski promet glede na naše možnosti kar zadovoljiv, da pa bo treba pri sestavljanju novega voznega reda za zimsko in prihodnjo turistično sezono upoštevati tako potrebe turizma kot tudi potrebe lokalnega prometa. PLOVBA NAŠIII LADIJ B! CTi3j__ •"MB— T P/l »BIUAČ« je odplula 21. junija iz New Orleansa za Jadransko morje, kamor bo prispela 15. julija. P/l »DUBROVNIK« je priplula G. julija v Sibenik. M/l »GORENJSKA« je S. julija zapustila Rangun na poti za Jadransko morje. P/l »GORICA« je 3. julija priplula v Emden, od koder bo po izkrcanju tovora izplula za Sicilijo. P/l »LJUBLJANA« je 9. julija priplula v Rotterdam. M/l »MARTIN KRPAN« je 3. julija priplula na Reko, kjer iz-krcuje tovor. P/l »NERETVA« je S. julija priplula v Casablanco. P/l »POHORJE« ]e S. jidija priplula v Benetke, P/l »ROG« je 30. junija prešla Singapur, namenjena na kontinent. P/l »ZELENGORA« jc 27. junija prešla Aden, namenjena na Kitajsko. ¿lai&sdli ODMEVI S KONGRESA DELAVSKIH SVETOV JUGOSLAVIJE V BEOGRADU d T! Uill& ¿m. DOBRO LETINO V VOJVODINI pričakujejo letos zlasti v sadju in povrtnini. Menijo, da bo okoli 20 tisoč vagonov tržnega presežka sadja in povrtnine. Najbolje je obrodil paradižnik, ki ga bo na trgu za prodajo okrog 27 tisoč Um. zelja bo 24 tisoč ton. krompirja pa nad 50 tisoč ton. I3JP zrak zasičen s toplo vlago in je vročina, lahko nastopi vročinska kap. Za njen nastop torej ni potrebna samo močna vročina — lahko je temperatura zraka le okrog 23' C —, če je zrak visoko nasičen z vlago. Naša telo regulira svojo toploto z dihanjem in potenjem na koži. Ce pa telo zaradi zasičenosti zraka s toplo vlago ne more oddajati odvečne toplote z dihanjem in potenjem, se začne v njem dvigat! temperatura. Toplo, brezvetrno in soparno vreme v zvezi s telesnimi napori so pogoj za začetek te bolezni, ki ne nastopi tako liilro kol sončarica. Začetni znaki se kažejo v utrujenosti, slabosti in žeji. Kasneje pa postane obraz temno-rdeč, pred očmi se delajo krogi, v ušesih šumi in jezik postaja suh. Dihanje je hitro in površno, pulz je hiter in slabo polnjen. Bolnik se prične tresti in občuti močno slabost. Telesna temperatura se lahko dvigne preko 42' C. Nato nastopi nezavest, ki se lahko konča s smrtjo. Bolnika z vročinsko kapjo moramo takoj prenesti v hladen prostor, mu sleči obleko in ga polivati z mrzlo vodo. Nato ga zavijemo v mrzlo, mokro rjuho ali pa mu dajemo mrzle obkladke na glavo in prsa. Ce je bolnik nezavesten, moramo takoj pričeti z umetnim dihanjem. Ko se zave, mu dajemo hladne pijače brez alkohola. Ko si bolnik opomore, se mora dobro odpočiti in naspati. Pred vročinsko kapjo se v zaprtih prostorih obvarujemo tako, da ob prvih znakih odidemo na zrak. Ce smo pa na potovanju, pa glejmo, da bomo lahko in zračno oblečeni (odprte srajce s kratkimi rokavi, kratke hlače in zračna obutev). Pazimo torej predvsem na naše otroke, da se ne bodo predolgo igrali na soncu, saj je poleti pre-nckatera postelja na našem otroškem oddelku bolnice zasedena s takimi primeri. dr. P. II. O O S Vso Jugoslavijo je zajela huda vročina, temperatura se še vedno dviga iz dneva v dan. Najviše se je dvignilo živo srebro v Dubrovniku 40 stopinj C, v Mariboru 39 stopinj, v Ajdovščini 38 stopinj, v Ljubljani, Novem mestu in Murski Soboti 37 stopinj, v Celju 36 in v Kopru 35 stopinj in prav toliko v Postojni, celo v Planici in na Jezerskem se je dvignila temperatura nad 30 stopinj. Celo morje je postalo vroča luža, saj ima 30 stopinj C. V Sloveniji je toplo celo Bohinjsko in Blejsko jezero ter navadno mrzle reke Sava, Drava, Sora in druge. Tudi v južnem delu panonske nižine so imeli 36 do 37 stopinj C. V Mostarju 37, v Titogradu 38, v Beogradu 36, v Skopju pa 33 stopinj. Ob morju je bilo okrog 33 stopinj. Meteorologi pravijo, da je sedanja vročina sicer nenavadna, vendar ne najvišja, kar smo jo zabeležili. V Mostarju namreč so 31. julija 1901 imeli 46,2 stopinj C, v Osijeku 24. avgusta 1911 pa 41,5 stopinj, in celo v Titogradu 22. julija 1936 41 stopinj vročine. V Sloveniji jo bila zelo huda vročina leta 1935. ko so v Ljubljani 28. junija izmerili 38 stopinj C, še huje pa je bilo 5. julija 1950, ko je bilo v Laškem 40 stopinj, v Celju 39,4 in v Ljubljani 38,8 stopinj. Podobna velika vročina je bila 15. avgusta 1952. Meteorologi napovedujejo sicer še nadalje dotok tropskega zraka v Srednjo Evropo, toda tudi sla-botnejše področje nizkega zračnega pritiska, kar bo povzročilo plohe in oblačno vreme ter manjše krajevne nevihte. Vdor hladnega zraka z Atlantika napovedujejo za konec tega tedna, kar obeta, da letošnja suša le ne bo tako dolga kot je bila leta 1950. mwm Druge koprske regate se bodo razen domačih tekmovalcev Avstrije, Zahodne Nemčije in Poljske, morcla pa tudi Že drugo leto po vrsti se obeta koprskemu obalnemu področju pomembna jadralna prireditev — mednarodna koprska regata. Medtem ko smo bili lani še skromni, bodo letos zavzele prireditve zelo širok obseg. Organizatorji torej v celoti izpolnjujejo svojo obljubo, da bodo koprske regate iz leta v leto izpopolnjevali tako glede števila udeležencev kakor glede sporeda. Letos bo namreč v razdobju od 9. do 15. julija kar pet pomembnih prireditev v koprskem zalivu, od katerih bo seveda najpomembnejša II. mednarodna koprska regata od 13. do 14. julija. Velike jadralne prireditve v koprskem zalivu so se začele v torek, ko se je začelo v Piranu državno prvenstvo jadrnic SNI-PE. Da so letos poverili organizacijo državnenga prvenstva v tej klasi jadrnic piranskemu PIRATU, je brez dvoma veliko priznanje temu našemu jadralnemu klubu, ki je v zadnjih dveh letih pokazal res mnogo prizadevnosti. Nastopilo je okrog 30 jadrnic iz 13 klubov. Žal pa do zaključka redakcije še nismo prejeli rezultatov in jih' bomo objavili skupaj z opisom vseh drugih prireditev v prihodnji številki. Danes bodo lahko Koprčani pričakovali udeležence Jadranske in Istrske regate. Jadranska regata se je začela v Zadru, tekmuje pa 15 jadrnic iz osmih klubov. Najhitrejša jadrnica bo prejela MODRI TRAK JADRANA 1957, prvoplasirani tekmovalec pa pokal Brodarske zveze Jugoslavije. Glede Jadranske regate naj povemo, da je to naša največja tovrstna prireditev in tudi najbolj zahtevna. Tekmovalci vozijo namreč podnevi in ponoči, kar zahteva od njih mnogo napora in tudi tehničnega znanja. V Koper bodo prispeli danes tudi udeleženci tradicionalne Istrske regate, ki so vozili na progi Pula-Poreč-Umag-Koper. Višek prireditev bo v soboto, 13. julija, ko bo začetek II. mednarodne koprske regate. Zjutraj ob osmih bo sprevod udeležencev po koprskih ulicah, ob devetih bo slovesna otvoritev,, ob desetih pa prvi start. Popoidne ob 14 bo drugi start, zvečer ob 21 pa bo nočna regata v koprskem zalivu. Naslednji dan ob 10. uri bo tretji in zadnji start regate. Zvečer pa bo svečana razdelitev nagrad in priznanj. Letošnje mednarodne regate v Kopru se bo udeležilo okrog 100 jadrnic z več kot 200 tekmovalci, kar je za Jugoslavijo rekordno število. Razen domačih tekmovalcev so se prijavili tudi gostje iz Italije, Avstrije, Zahodne Nemčije in Poljske pričakujejo pa tudi prihod Švicarjev in Romunov. Naši tekmovalci bodo torej imeli lepo možnost, da preizkusijo svoje moči v klasah STAR in SNIPE z izkušenimi italijanskimi in nemškimi jadralci, ki so po svojih kvalitetnih jadrnicah in tehničnem znanju znani po vsem svetu. Sicer pa bo ta prireditev koristna za vse tekmovalce, saj bodo lahko med plemenito borbo spoznali tehnične izpopolnitve na raznih jadrnicah. Prvoplasirani v vsaki klasi bodo dobili zlato, srebrno, oziroma bronasto plaketo, zmagovalca v klasah STAR in SNIPE pa v trajno last razen plakete tudi miniaturni KOPRSKI PLAMENEC. Kolikor bodo rešili finančna vprašanja, bo na sporedu še Transjadranska regata. Za to prireditev sta se dogovorili letos Jugoslavija in Italija. Spored predvideva, da bo začetek te prireditve 15. julija ob 10. uri v Kopru. Za vse letošnje jadralne pri- V IDRIJI PRVA ŠVARCERJEVA Na ženskem' šahovskem turnirju za letošnje prvenstvo Slovenije v Idriji je zmagala Mariborčanka Švarcerjeva. Zastopnica Primorske Štekarjeva (Ajdovščina) je osvojila drugo mesto. Turnirja se je udeležilo 12 igralk. udeležili še gostje iz Italije iz Švice in Romunije reditve v koprskem zalivu je med prebivalstvom koprskega obalnega pasu veliko zanimanje, pričakujejo pa( tudi prihod številnih domačih in tujih turistov. Vsekakor so te prireditve pomembne ne samo s stališča razvoja turizma, ampak predvsem zato, ker se z jadralnim športom ustvarja kader naših bodočih pomorščakov, ki si na jadrnicah pridobivajo prvo tehnično znanje. Organizator (Brodarska zveza Slovenije) se je letos zelo potrudil, da bi ta pomembna manifestacija našega pomostva čimbolj uspela. M o t o r i z e m USPEH TOMOSOVIII TEKMOVALCEV V nedeljo so bile na Jezerskem motodirlce za gorsko prvenstvo Slovenije, Pred okrog 2.000 gledalci so se pomerili tekmovalci v petih kategorijah. Udeležba je bila zelo slaba, saj- je nastopilo vsega skupaj 15 tekmovalcev, predvsem iz Kopra in Kranja. Koprčani so dosegli lep uspeh, saj so odnesli prva mesta v kategorijah 125 ccm in 175 ccm, V kategoriji 125 ccm je zmagal Ci-bašek, v kategoriji 175 ccm pa Pintar. Š ah KOPRČANI OSVOJILI PRVENSTVO OKRAJA V revanžnem srečanju za naslov moštvenega šahovskega prvaka koprskega okraja je Koper premagal Sežano s 6:4. Končni rezultat dvoboja je torej 12 : 8 v Korist Kopra. V soboto sta se poročila MARICA HUMAR, laborant-ka, in SMILJAN VOLČIČ, novinar. Iskreno čestitajo sodelavci in prijatelji. Uredništvo in uprava »Slovenskega Jadrana« Podjetje ELEKTRO-KOPER, KOPER sprejme takoj v službo: Q KVALIFICIRANE ELEKTROMONTERJE in ELEKTROINSTALATERJE O POLKVALIFICIRANE DELAVCE ELEKTROSTROKE © NEKVALIFICIRANE DELAVCE, ki imajo veselje do elektrostroke in niso starejši od 26 let © VAJENCE ZA ELEKTROINSTALACIJE in ELEKTRODELAVNICO Ponudbe z opisom dosedanjega dela dostaviti na upravo podjetja Elektro-Koper v Kopru, Vojkovo nabrežje 6 Nogomet IZOLA—ANHOVO 4:3 (2:0) V izločilni tekmi za jugoslovanski pokal je Izola na domačem igrišču s težavo odpravila borbeno enajstorico Anhovega s 4 : 3. Domačini so nastopili s pomlajeno enajstorico, ki se ni povsem znašla. Zaradi hude vročine je seveda precej trpela kvaliteta igre. Izolani so se začeli zdaj pripravljati na mednarodno nogometno tekmo, ki bo v Izoli 3, avgusta. Pomerili se bodo z odličnim avstrijskim moštvom Vi-lacher šport Verein. Pri tej peklenski vročini je res že tako, da se človek zjutraj kar boji prebuditi, še morje, ki nanj vsako leto računamo, se nam je letos izneverilo in če bo šlo tako naprej, bodo kmalu na našem trgu laliko prodajali kar kuhane ribe. Mnogi so me vprašali, kako si kaj pomagam v teh dneh in mi obenem potožili, da so poskušali že prav vsa razpoložljiva sredstva za ohlajevanje, toda brez uspeha. Od mnogih naših pijačoprodajnili podjetij se nekako uspešno le še koprski Triglav upira vročini. Marsikje drugod pa vam postrežejo z nekakim čajnim pivom. Zato res ni čudno, da nekateri že obupujejo. Tudi jaz sem že bil na tem, pa sem se zadnji hip domislil novega orožja. Bilo je nekega dne, ko je odpovedala celo sodobna venti-latorska tehnika. Takrat sem se nenadoma spomnil, po kakšnih cenah sem plačeval pozimi gorivo. Ohladilo me sicer to ni, tega res ne morem trditi, vendar pa sem opazil, da ob takšnih mislih mnogo laže prenašam vročino. Za patent sicer ne jamčim, poskusite pa lahko tudi vi, saj nič ne stane. Ves prekuhan sem zadnjič stopil na avtobusno postajo in kupil vozni listek za Ljubljano. Plačal sem lepo s tisočakom in — pozabil počakati na tistih nekaj stotakov, ki bi jih moral dobiti nazaj. Na to sem se spomnil šele na poti, »Danes se pa drago vozim,« sem si rekel »in pošteno skri-tiziral svojo pozabljivo bulico. No, in ko sem se čez nekaj dni vrnil, sem povprašal na postaji, če se kaj spomnijo tega primera. Tovarišica Evgenija je lepo potegnila iz predala kuverto in mi rekla: »Tu vas čaka denar že tri dni.« Zaradi tega sem sklenil, da jo javno pohvalim, saj to v resnici zasluži. Nazadnje je pa tudi že čas, da lahko o naši avtobusni postaji napišem nekaj lepega. Ze z raznih strani sem slišal, da smo sredi največje in najbolj razgibane turistične sezone. Dokončno pa sem to ugotovil Šele v Piranu. V tamkajšnji Tartinijevi kavarni imajo namreč najzanesljivejši barometer. To je naprava za proizvodnjo sladoleda, ki se vsako leto ob tem času redno pokvari in s tem naznani svetu, da je sezona na višku. Ko sem že bil tam, sem mimogrede pogledal, če kaj kaže, kdaj se bodo strokovnjaki sporazumeli glede popravila tiste beneške hiše na glavnem trgu. Ze nekaj mesecev je od tega, ko so sklenili, da jo bodo popravili. Med njimi pa je prišlo do spora o važnem vprašanju, če smejo pri tem delu uporabljati cement in drugi gradbeni material, ki ga Benečani niso upoštevali, ko so zidali svoje hiše. Nekaj jih je za, drugi pa so proti. Tako se je razvila plodo-nosna razprava, ki bo — sodeč po nekaterih znakih — le prej končana, ko se hiša zruši. V Portorožu pa so me uslužbenci nekaterih gostinskih podjetij prosili za pojasnilo, če kot taki, to se pravi kot uslužbenci določenih podjetij, res morajo kupovati malice v svojih podjetjih. Kadi bi vedeli, če gredo lahko tudi drugam, kjer je ceneje. Ob tej priložnosti so mi povedali, da je to zanje nadvse važno vprašanje zaradi tega, ker so njihovi šefi prepovedali kakršnekoli »uvožene malice«. Dokler ne vem, kje in kako se hranijo ti šefi, ne morem dati določenega odgovora. Dotlej si pa pomagajte naprej s svojim zdravim razumom. Te dni sem v Ankaranu srečal »očeta« otrok padlih borccv Mirka in mu pohitel na pomoč, ker se mi je zdelo, da ga muči sončarica. Ni pa bilo hujšega, kakor tole: mož je za naslednji dan pričakoval sto varovancev Zveze borcev; pripravil je zanje idilično taborišče, le še malo malte mu je manjkalo za vzidavo rešetke v štedilnik. Pa je šel do bližnjega vodje gradbišča nekega goriškega podjetja in ga poprosil za to majhno uslugo. Ta pa se tudi ob sklicevanju na Zvezo borcev in otroke padlih borccv ni in ni hotel pogovarjati izven uradnih ur. Tovariša Mirka sem potolažil in ga popeljal k drugemu gradbenemu delovodji, ki mu je od srca rad ustregel, ko je slišal, za kaj gre. Seveda je bil mož tudi sam nekoč partizan. ¿i vlMMIM •MARIJANU, ki služi vojaški rok v Nišu, žele obilo sreče k njegovemu rojstnemu dnevu vsi domači, posebno pa Pina in hčerkica. COTTUR nudi svoje izdelke: kolesa, ciklomotorje, lahka motorna kolesa M. V. z vsem potrebnim priborom. Cene znižane! Odpremlja vse darilne pošiljke v inozemstvo. — Cottur, Trst, ulica Crispi 8. tel. 93-982. DVOKOLESA od 7000 lir naprej ■ in MOTORNA DVOKOLESA od 44.000 lir naprej dobite pri tvrdki MARCON, Trst, Ulica Pieta 3. Darilne bakete pošiljamo tudi v inozemstvo in so brez carine! Za nakup novih in rabljenih LAMBRETT se obrnite na tvrdko Aldo Merolli, v Gorici, ul. Garibaldi št. 5, telefon 2723. Tvrdka uredi vse potrebno za izvoz. Pišite nam in dali Vam bomo vsa potrebna navodila! ZAMENJAVA REKA —KOPER! Komfortno dvosobno stanovanje s kopalnico v centru Reke zamenjam za enako v Kopru. Kličite telefonsko štev, 190, Tiskarna »Jadran«, Koper. Nedelja, 14. julija 8,00 Kmetijska oddaia: Med tolminskimi planšarjl — Mladi zadružniki na Pivškem — Pravilni postopek pri teletih — 0.30 Lahka glasba — 3.00 Oddaja za Beneške Slovence — 9.20 1) K. Baranovič; Suite Iz baleta »Srce iz lecta«; 2) J. Gotovac: Simfonično kolo — 10.15 K. Pahor: Istri-janka —• 15 plesnih miniatur — 10.30 Sosedni kraji in ljudje: Na šagri v Dolini — 10.45 Glasbena medigra — 14.00 Glasba po željah — 15.00 Vesti — 15.10 Poje zbor DPD »Svoboda« iz Kopra p. v. I. ščeka — 15.30 Z mikrofonom po Primorski: Mnogo novega je v Tomosu. Ponedeljek, 15. julija 7.15 Glasba za dobro jutro — 7.30 Vesti — 7.45 Jutranji koledar — 13.30 Vesti — 13.40 Kmetijski nasveti — 13.45 Ponedeljkove popevke — 14.00 Od melodije do melodije — 14.30 Šport doma In po svetu — 14.40 To smo izbrali v naši diskoteki — 15.00 Vesti — 15.10 Zabavna glasba, vmes reklame — 15.25 Valčki in polke. Torek, 10 julija 7.15 Glasba za dobro jutro — 7,30 Vesti — 7.45 Jutranji koledar — 13.30 Vesti 13.40 Kmetijski nasveti — 13.45 Torkov operni oder — 14.30 Gospodarska rubrika: Ali smo izkoristili vse možnosti premiranja? — 14.40 Pisan glasbeni spored — 15.00 Vesti — 15.10 Zabavna glasba, vmes reklame — 15.25 Narodne pesmi in plese izvaja Vukašin Jevtič, duet Ba-dulovič in narodni orkester. Sreda, 17. julija 7.15 Glasba za dobro jutro — 7.30 Vesti — 7.45 Jutranji koledar — 13.30 Vesti — 13.40 Kmetijski nasveti — 13.45 Ritmi in pevci od tu in tam — 14.00 Od melodije do melodije — 14.30 Kulturna kronika — 15,00 Vesti — 15.10 Zabavna glasba, vmes reklame — 15.25 »Ena ptička priletela«, ven-ček slovenskih narodnih. Četrtek, 13. julija 7.15 Glasba za dobro jutro — 7.30 Vesti — 7.45 Jutranji koledar — 13.30 Vesti — 13.45 Glasba po željah — 14.30 Popoldanski glasbeni spored — 15.00 Vesti — 15,10 Zabavna glasba, vmes reklame — 15.25 Belokranjske popevke izvaja Stane Starešinič. . Petek, 19. julija 7.15 Glasba za dobro jutro — 7.30 Vesti — 7.45 Jutranji koledar — 13.30 Vesti — 13.40 Kmetijski nasveti — 13.45 Tisoč in en takt — 14.30 Po domovini: Sarajevo: novo življenje v senci minaretov — 14.40 Zabavne melodije — 15.00 Vesti — 15.10 Zabavna glasba, vmes reklame — 15.25 Igrajo »Zadovoljni Kranjci« z Dano' Filipli-čevo in F. Korenom. Sobota, 20. julija 7.15 Glasba za dobro jutro — 7.30 Vesti — 7.45 Jutranji koledar — 13.30 Vesti — 13.40 Kmetijski nasveti — 13.45 Melodije in ritmi — 14.20 Ob našem morju: Koprsko pristanišče postaja stvarnost (studio Radio Ljubljana) — 14.35 Za vsakogar nekaj — 15.00 Vesti — 15,10 Zabavna glasba, vmes reklame — 15.25 Igra kvintet Avsenik. ---; KOPER: 12.. 13. in 14. julija ameriški barvni film DO ZADNJEGA, 15. in 16. julija ameriški barvni film POLETNI CAS; 17. in 13. julija ameriški film BEG IZ GUYANNE. IZOLA: 12. julija italijanski film NA OSTRINI MECA; 13. in 14, julija sovjetski barvni film DVANAJSTA NOC; 15. in 10. julija ameriški barvni film SAN ANTONIO; 17. julija jugoslovanski film TRENUTKI ODLOČITVE; 18. in 19. julija ameriški barvni film POLETNI CAS. SEČOVLJE: 13. julija ameriški barvni film POLETNI CAS; 14. julija ameriški barvni film WEEKEND V WALDORFU; 111. julija ameriški film NE KOT TUJEC. ŠMARJE: 13. julija ameriški barvni film WEEKEND V WALDORFU; 14. julija ameriški barvni film POLETNI CAS: 17. julija ameriški barvni film DO ZADNJEGA. ŠKOFIJE: 13. julija italijanski film NA OSTRINI MECA; 14. julija ameriški film MOJ VOHUNCEK; 17. julija ameriški film NE KOT TUJEC. DEKANI: 13. julija ameriški film MOJ VOHUNCEK; 14. julija italijanski film NA OSTRINI MECA. VODNA SKUPNOST KOPER sprejme v službo takoj več nekvalificiranih At ter nekaj Lep pozdrav! Vaš Vane Obveščamo vsa društva in organizacije, da nimamo sredstev za razne podpore, zato na prošnje ne bomo odgovarjali. Trgovsko podjetje m © r fifi Koper 55 rat JON ATA N »Menim, da bodo dosedanji poskusi z atomskim orožjem povzročili smrt milijona ljudi.« To izjavo je dal pred dnevi priznani znanstvenik Linus Pauling, Nobelov nagrajenec za fiziko. Profesor Pauling je eden izmed resnih znanstvenikov, ki se zavzemajo za takojšnjo prekinitev z atomskimi poskusi. Obči naziv za Američana ,ie »brat Jonalau« (Brotlier Jon.a-thiil). Izhaja otl samega Jurija \Vasliingtona, prvega predsednika zr>A, Ko je bil wa-shington leta 1775 imenovan za vrhovnega poveljnika revolu-cijske vojske, je moral s pred- FORMULA ZA ŽIVLJENJSKI TJSPEH Slovitega prof. Alberta Einsteina, stvaritelja relativnostne teorije, je neki novinar prosil za formulo, ki bo vsem razumljiva. In profesor mu je ustregel. »Tu imate najzanesljivejši obrazec za uspeh v življenju!«, se mu je nasmehnil. »Glasi se takole: a = x + y + z a = uspeh, x = delo, y = = pridnost, z = jezik za zobe!« pripravami za uspešen zaključek vojne premagati nešteto težav. Posvetovali so se o tem v vojnem svetu. Washington, ki je zelo upošteval mnenje svojega prijatelja Jona! liana Trumbulla, guvernerja v Con-necticutu, je tedaj baje dejal: »O tem se pa moramo posvetovati z bratom Jonatanom!« In Trumbull je prav svetoval. Tako so ob morebitnih težko-čah tudi kasneje ponavljali Wasliingtonove besede. Sčo-soma so na njihov izvor pozabili in »brat. Jonatan« je postal prislovično ime za vsakogar, ki je doma v Severni Ameriki. Bß>f pibbli ftö&m V Avstraliji živi posebna vrsta divjega psa, ki mu pravijo dingo. Ti psi po-koljejo vsako leto okrog pol milijona ovac in nekaj deset tisoč goveje živine. Čeprav so poskušali že vse, da bi jih iztrebili, niso dosegli nobenega uspeha in dingov je vsak dan več. V boju proti njim je ostala edina možnost, da ogradijo pašnike, kar pa ni tako preprosto. Naj povemo, da bo stala samo ena taka ograja, ki so jo začeli po- 'Tdmm, — Tudi midva z možem štediva, da bi si kupila aiito. Zato je ves iz sebe, ko vidi kako lepo »mašinco«. stavljati pred dnevi, 450.000 avstralskih funtov. Ograja bo spletena iz bodeče žice. Visoka bo okrog dva metra in bo obsegala področje, ki je šest in polkrat večje kot naša država. Puljski ribiči so te dni ujeli 140 kg težko morsko želvo, Te živali so pri nas zelo redke, zlasti pa tako velike. Želvo je privabila močna luč, ki jo ribiči uporabljajo pri nočnem ribolovu na sardele. Ribiči so želvo pripeljali v Pulj, kjer so jo pokazali radovednemu občinstvu, nato pa so jo spet odpeljali na visoko morje in izpustili. > M it ... ■■■ i-t^i IDEALNI VARUH .JAVNEGA REDA Neki policijski rvanatelj, izkušen praktik, je izdelal idealni tip javnega stražnika, ki naj bi imel sledeče lastnosti: Izobražen kot profesor, prožen kot gumi, čist ko voda, žilav kot lovski pes, zdrav ko bik, pameten kot najbolj nabrisani zunanji minister, uren kot olimpijski zmagovalec v teku, pazljiv kot prometni dirkač in skrajno željan, da bi vršil nočno službo. Poleg tega bi moral imeti smisel za humor ter bi so moral zadovoljiti s skromno plačo. ■m Kraljica tekmuje. Na velikem hipodromu v Ascotu sta se pomerili v jahanju angleška kraljica Elizabeta in njena sestra Margaret. V divjem galopu je zmagala Margaret za polovico dolžine konja. ~ « - - • 1 ¿5 litipiP« mim iH Pill; s. 4. julija so se na italijanskem trgu pojavili novi »superekonomični« avtomobili. Gre za dvosedežni osebni, avto Fiat 500. Stroj ima 13 KM in porabi 4,5 litra goriva na 100 km. Na lepi cesti doseže hitrost 85 kilometrov na uro. Novemu vozilu prerokujejo veliko prihodnost, zlasti zaradi majhnih stroškov, ki jih zahteva vzdrževanje, in majhne potrošnje goriva.- Angleži, ki so med obema velikima vojnama zgradili največjo potniško ladjo na svetu, »Queen Elisabeth« po imenu, 83.000 BET, so zdaj v isti ladjedelnici Zedinjenega kraljestva naročili novo potniško ladjo, ki bo v vsakem pogledu dostojna naslednica svoje slovite prednice. Po tonaži sicer skoraj za polovico manjša, po zunanji obliki pa povsem nova, edinstvena, bo 248 m dolga ladja s 45.000 tonami lahko GIBLJIVE PETE Neka kanadska tovarna čevljev je začela izdelovati čevlje, katerih spodnji del pete je gibljiv. Tako se peta enakomerno obrablja in čevlji se ne pošvedrajo. Kdor ne mara, da bi se mu pete pri hoji vrtele, jih lahko pritrdi in po volji premakne, ko se na eni strani obrabijo. prevzela 3210 potnikov, od teh 960 članov posadke, in jim nudila najrazkošnejše in najhitrejše potovanje iz Anglije v Avstralijo. Trajalo bo le tri tedne, cel teden manj kot doslej. Modernizirani turboelek-trični pogonski stroj bo nameščen zadaj, ladja bo opremljena z najmodernejšimi navigacijskimi pripomočki. V promet bo stopila leta 19G0. Bežijo pred viharjem. Znano je, da na zahodni ameriški obali pogostoma pustošijo strašni viharji, ki jih imenujejo tornade. Zalo so uvedli posebno varnostno službo, ki naj bi ljudi opozarjala na nevarnost in jim pomagala na varno. Pred kratkim je meteorološka služba v mestu Fargo napovedala tornado nekaj ur j^red njegovim začetkom in varnostnim organom se je posrečilo ukreniti vse potrebno za zaščito prebivalstva. Pomen Panamskega prekopa, ki je pred desetletji presekal morsko ožino v Srednji Ameriki ter zvezal dva največja oceana in s tem koristno skrajšal pomorska prometna pota, je na dlani. Nemoteno služi od 15. avgusta 1914, ko je bil odprt; za civilni promet, do danes. V teku 42 let je plulo skozenj okrog 260.000 ladij vseh kategorij. Nad 190.000 je bilo med njimi oceanskih. V letošnjem decembru pričakuje Panamska prekopna družba, da se popelje skozi bilijontna tona tovora. Kapitan ladje, ki jo bo prepeljala, prejme od družbe posebno diplomo, kopije diplome pa vse ladje, ki bodo istega dne plule skozi prekop. Izdana bo za ta pomembni dogodek tudi posebna spominska znamka. Pred kratkim smo poročali o poskusih sovjetskih znanstvenikov v okviru priprav na geofizično leto, S posebnimi raketami so poslali v velike višine mačke in pse, da bi ugotovili, kako bodo nanje vplivale tamkajšnje razmere. Na sliki vidimo psička, ki se je pravkar vrnil živ in zdrav s svojega velikega znanstvenega potovanja. l^MB ■ ■ — ' 1 E1MIET M EM1MGWIY: ^ a 59 LSjP POSLOVENIL RADO BORDOM r — a I ■ : I ■ »Meni je vseeno, kje spim,« je rekel Piani. »Tu sta dve postelji,« sem rekel in odprl vrata. »Nikoli nisem vedel, kaj je v tej sobi,« je rekel Bonello. »To je soba tistega starca z ribjim obrazom,« je dejal Piani. »Vidva bosta spala tu,« sem rekel. »Vaju bom jaz zbudil.« »Če boste predolgo spali, tenente, naju bodo zbudili Avstrijci,« je rekel Bonello. »Ne bom zaspal,« sem odvrnil. »Kje je Aymo?« »Odšel je v kuhinjo.« »Pojdita spat,« sem rekel. »Jaz bom prav gotovo spal,« je rekel Piani. »Že ves dan sede spim. Kar ves čas kinltam.« »Sezuj škornje,« je rekel Bonello. »To je postelja starca z ribjim obrazom.« »Ribji obraz se me prav nič ne tiče.« Piani se je zleknil m£ posteljo, stegnil noge z blatnimi škornji in si dal roko pod glavo. Odšel sem v kuhinjo. Aymo je zakuril peč in je pristavil kotel z vodo. »Mislil sem, da bom našel malo špagetov,« je rekel. »Ko se bomo zbudili, bomo lačni,« »Kaj ti nisi zaspan, Bartolonieo?« »Ne tako hudo. Ko bo voda zavrela, jo bom pustil. Ogenj bo že sam ugasnil.« »Eolje bi bilo, če bi šel malo spat,« sem mu rekel, »lahko pojemo nekaj sira in suhega mesa.« »To je boljše,« je odvrnil. »Nekaj toplega bo dobro delo tistim dvem anarhistom. Vi pa pojdite spat, tenente.« »V majorjevi sobi je postelja.« »Spite vi tain.« »Ne, jaz pojdem v svojo staro sobo. Bi kaj popil, Bartolomeo? »Ko se odpravimo, tenente. Zdaj mi ne bi dobro delo.« »Če se čez tri ure zbudiš in te ne pokličem, me, prosim, zbudi. Me boš?« »Nimam ure, tenente.« »Ura je na steni v majorjevi sobi.« »Prav.« Odšel sem skozi jedilnico in po hodniku ter se po marmornatih stopnicah vzpel v sobo, v kateri sem prebival z Rinaldijem. Zunaj je deževalo. Stopil sem k oknu in pogledal ven. Mračilo se je in videl sem tri avtomobile, ki so stali v vrsti pod drevesi. Z dreves je curljalo. Bilo je hladno in kaplje so počasi padale z vej. Vrnil sem se k Rinaldijevi postelji, legel in se prepustil snu. Preden smo odpotovali, smo jedli v kuhinji. Aymo je imel posodo s špageti ter s čebulo in sesekljanim mesom iz konserve. Sedli smo za mizo in spili dve steklenici vina, ki so bile ostale v kleti vile. Zunaj je bilo temno in še vedno je deževalo. Piani je hudo zaspan sedel za mizo. »Rajši imam umik kot pa napredovanje,« je rekel Bonello. »Pri umiku pijemo barbero.« »Pa jo pijemo zdaj. Jutri bomo morda pili deževnico,« je dejal Aymo. »Jutri bomo v Vidmu. Pili bomo šampanjec.« »Saj sem zbujen,« je odvrnil Piani te:- si napolnil krožnik s špageti in mesom. »Kaj nisi mogel najti malo paradižnikove mezge, Barto?« »Ni je bilo,« je odvrnil Aymo. »V Vidmu bomo pili šampanjec,« je rekel Bonello ter si napolnil kozarec s svetlo, rdečo barbero. »Lahko bi ga pili že pred Vidmom,« je rekel Piani. »Ste dovolj jedli, tenente?« je vprašal Aymo. »Več ko preveč. Daj mi steklenico, Bartolomeo.« »V avtu imam za vsakega po eno steklenico,« je rekel Aymo. »Si sploh kaj spal?« »Ne potrebujem dosti spanja. Nekoliko sem pač spal.«: »Jutri bomo spali v kraljevi postelji,« je rekel Bonello. Počutil se je prav dobro. »Jutri boš spal s —,« je rekel Piani. »Spal bom s kraljico, je de;;al Bonello. Ošinil me je s pogledom, da bi videl, kako bom sprejel šalo. »Spal boš s —,« je zaspano rekel Piani. »To je izdaja, tenente,« je rekel Bonello. »Kaj ni to veleizdaja?« »Nehaj,« je dejal. »Prekrepke stresaš, če spiješ malo vina.« Zunaj je močno deževalo. Pogledal sem na uro. Bilo je ipol desetih. »Čas je, da se odpravimo,« sem rekel in vstal. »S kom se boste peljali, tenente?« je vprašal Bonello. »Z Aymom. Potem si na vrsti ti, za tabo pa Piani. Peljali se bomo po cesti, ki pelje v Krmin.« »Bojim se, da bom zaspal,« je rekel Piani. »Prav. Peljal se bom torej s tabo. Za vama bo Bonello, za njim pa Aymo.« »Tako bo najbolje,« je rekel Piani. »Hudo sem namreč zaspan.« »Bom jaz šoffval, ti na l^hko tnalo znspiš,« »Ni treba. Dokler vem, da me bo kdo zbudil, če za-■ 'm, lahko šofiram.« »Te bom že zbudil. Utrni luči, Barto.« »Lahko jih pustimo tudi prižgane,« je rekel Bonello. »V tem kraju ne bomo imeli nikoli več nič opraviti.« »V moji sobi je majhen zaboj,» sem rekel. »Bi mi ga pomagal zanesti dol, Piani?« »Ga bomo že mi prinesli,« je dejal Piani. »Stopi sem, Ahio.« Odš^l je z Boncllom po hodniku. Slišal sem, kako stopata po stopnicah.