Izhaja vsaki četrtek i a velja s poštnino vred i n v Mariboru z pošiljanjem na dom
za celo leto . 3 fl. „ pol leta . 1 fl. 50 k. * '/, „ • — fl. 80 k. Brez pošiljanja na dom za celo leto . 2 fl. 50 k. „ pol leta . 1 fl. 30 k. * 7, , • — fl. 62 k. Posamezni listi se dobijo pri knjigarn Novaku na velikem trgu za 5 k.
SLOVENSKI
Poduciven list za slovensko ljudstvo.
Rokopisi se ne vračajo, neplačani listi ne prijemajo.
Oznanila se prijemajo, plača za vrstico je 10 k. in za kolek 30 k.
„Poduk v gospodarstvu bogati deželo."
Stv. 21.
V Mariboru 5. septembra 1867.
Tečaj I.
Srenjske volitve.
v.
Koliko odbornikov voli vsaka srenja f
To je odvisno od števila volivcev. Manj kakor osem nikdar ne. Srenja, ki ima manj od 100 volivcev voli 9 odbornikov, ako voli v treh volivstvib, osem pa ako voli v dveh volivstvih; srenja ki ima 100 — 300 volivcev voli 12 „ „ „ 301 - 600 „ „18 „ „ , 601 -- 1000 „ „ 24 in „ „ „ več od 1000 „ „ 30 odbornikov, in na pol toliko namestnikov.
Ali sme vsakdo v odbor voljen biti?
Vsaki srenjčan moškega spola, ki ima pravico voliti, je 24 let star in vživa vse drž&vljanske pravice, sme voljen biti, ako
a)	ni v srenjski službi.
b)	ga ne podpira srenja kot siromaka.
c)	si nima kot dnevni najemnik, družinče ali obrtnijski ali rokodelski pomagač pri drugih ljudeh kruha služiti.
Samo ob sebi se ume, da oni, ki ne smejo voliti, kakor smo jih naštevali že na drugem kraju tudi ne smejo izvoljeni biti; samo da je postava pri slednjih še ostreja in ne pripušča, da bi se volile osebe, ki so bile zavoljo dobička-rije ali zavoljo javne nenravnosti obsojene, ali so sicer zavoljo dobičkarije ob službo prišle, nadalje osebe, ki so se dele v konkurz ali poravnavo, dokler dotična obravnava trpi in po dokončanej obravnavi, če so se krivi spoznali prestopa v §. 486 *) kazenskega zakonika določenega prestopa.
Kdaj se mora se enkrat voliti.
1.	Ko bi se bil kdo izvolil, ki po postavi ne sme izvoljen biti;
2.	ko bi komu postava dopuščala odpovedati se volitvi, in bi se ta te pravice tudi poslužil ;
3.	ko bi kdo tudi brez postavnega vzroka ne botel volitve prevzeti.
V vseh teh slučajih pa bi se ne volil celi odbor na novo, ampak samo toliko odbornikov ali namestnikov, da bi se izpolnilo postavno število srenjskega zastopa.
Kdaj se sme kdo po postavi volitvi odpovedati?
Navadno mora vsakdo volitev prevzeti; odpovedati se le smejo: duhovniki, očitni učitelji, dvorni, državni, deželni uradniki in služabniki javnih zalog; vojaki v službi; možje, ki so nad 60 let stari; kdor je bil že celo zadnjo volivno dobo župan, ali celi dve zadnji dobi odbornik (ti slednji le za prihodnjo dobo); osebe, kterim na telesu kaj pomanjkuje, zavoljo česar bi ne mogli odbornikovih dolžnosti opravljati ali ki že dolgo in hudo bolehajo in zadnjič tisti, kterih zavoljo navadnih njenih opravil dalj časa vsako leto ni v srenji. Kdor bi brez jednega teh postavnih izgovorov se volitvi odpovedal, temu sme odbor kazen do 100 gold odmeriti. Plačana kazen pride v srenjsko blagajnico.
*) §. 486 kaznenega zakonika se glasi: Ako dolžnik v konkurs ali na kant pride in izkazati ne more, da so ga samo nesreče, brez njegove krivnje, v nezmožnost pripravile, svojim upnikom popolnoma, zadovoliti, ali če je čez mero stroške delal; ali če potem, ko so dolgovi že pravo premoženje presegali, ni sam precej konkurza pri sodniji napovedal, marveč je nove dolge delal, plačila opravljal, kako zastavo ali zavarovanje nakazal; je kriv pregreška, ako se v njegovem djanju ne pokaže hudodelstvo goljufije in naj se kaznuje s hudim zaporom od treh mescev do jednega leta itd.
Zgodovinski spominki za prosto slovensko
ljudstvo.
IV.
Zetitiiies-Zitilinesfeld.
Spisal Davorin Trstenjak.
V srednjem veku je Štajerska dežela bila razdeljena na žu p a ni je po nemški: Gaue. Tako se imenuje tudi cetin-ska, cetilinska županija v starih pismih od leta 970 — 1070. Obsegala je Haloze, rogačko goro, goro Boč, Konjiško pogorje, dravsko polje in nekaj slovenskih goric. To pogorje se je že za Rimljanov velelo: montes cetii, celinsko hribovje, od slovenske besede: cet, kar pomenja špičast hrib, zato še sedaj najdeš imena; Četi nje, hribo-vat kraj med loško in poniklansko faro, Cetina, hrib v šentjurski fari, Predcetinci, ves pred hribom^ v malo-nedelski fari, Cetinje, poglavitno mesto na Črni gori, Cetin, trdnjava na ostrem hribu v vojaški granici nekdaj stolni grad hrvatskih kraljev.
Stara pisma omenjajo iz tistega časa sledečih gradov in
vesr.
1.	Bori-Ankenstein, grad nad Dravo v Halozah. Bori še danas pri Slovakih pomenja: molečo pečino (saxum emi-nens), tako je Ankenstein prestava slovenskega imena staro-nemški: anke, špičasta, ostra reč.
2.	D r a s go n w e s d o rf, to je Drazgonja ves v haj-dinski fari na dravskem polju.
3.	Lancindorf, Lancovci, ves v šentvidski fari blizo Petuja, tam je leta 960—967 imel grad plemenit Slovenec (nobilis vir) z imenom: Ladu k a.
4.	Nebo (villa ultra Dravam), gradič prek Drave v dnešnji šentpeterski fari blizo Maribora ponemčeno v Eben-kreuz.
5.	Re v e n i ce-Ri b ni ca trg na Pohorju.
6.	Pulckau-Pultskava nad Pragerskim.
7.	Losenz-Ložnica nad Slovenjo Bistrico.
8.	Razway-Raz vanj e v hočki fari blizo Maribora se že tudi imenuje v salcbnrških pismih leta: 953.
9.	Tepsovva, ad st. Petrum in Tepsova ves v šentpeterski fari pod Mariborom.
10.	Sleuntz, Sluntz, Slivnica, ves blizo Maribora.
11.	„In Piker"- v Pekerjah v lembaški fari nad Mariborom.
Naj bode to zadosti, pričujejo že ta imena, da so Slo-
venci že pred 1000 leti bili pridni kristjani. Naj to na veke ostanejo.
delavci in bogaboječi
Gospodarske stvari.
Ti-soziianstvo
(Dalje.)
2. razred: listje s 5 capami.
Št. 32. Rizlec mali ali rizling, graševina, kleiner Riesling, Klingelberger, Gevviirztraube, Rheingauer, Krauses, Pfef-ferl, Johannisberger, Clairette de Limoux, lat. vitis pusilla, pusillaria rhenana (rheiulandischer Kleinstock).
Trs mal, prtličast; rožje šibko, beložolto, razločno rjavo-risasto, kolenca ozka.
Listje 6 palcev široko in dolgo, debelo, precej globoko narezano, nektero samo tricapao; cape, stranske saksebi sto ječe, razdvojene, končna široka, kratka, topo ošpičena, nekaj grlasta, vse sem tertje skrivljene; veruge vse razširjene, peteljna zelo tesna, z spodnjimi capami daleč križem pokrita; rob je veliko in topozobčast, gornja stran neravna grbasta, včasi meburčasta, spodnja volnata; petlja je čez 3 palce dolga, rdečkasta, nekaj volnata in bradovičasta.
Grozd mal, gost, tudi včasi rahel, večidel vejast; recelj kratek, debel; jagodni receljček debel, bradovičast, bunkica rjavo okrožena.
Jagoda drobna, okrogla, žoltozelena, beložolta, žolto-rjava, in ob zadnji zrelosti rdečerjava, helonadušena, nekaj črnopikasta, rjavobradovičasta, mesnata, aromatično, prijetno in sladko okusna, dvopešknata.
Vrednost. Mali rizlec doma na Renu je zdaj že doleko razširjen, ker je najžlahneja bela trta, nobena druga nima take žlahne dišave. Je rad prav rodovit, malo grozdje vender ne izda toliko, kolikor druga velika plemena, le zavolj žlahnosti se priporoča. Da pa grozdje prav dozori in svojo dišavo dobi, terja južno ali jugo zahodno toplo lego, in bolj suho, kakor vodeno težko zemljo, v kteri trs gobast postave, peščena mu vender prav ne služi. Na Štirskem vemo, kder je poši-pon dober, tamo tudi rizlec. V cvetju je trpeč, zori pa pozno, zato se grozdje do novembra na trti pusti, zakaj kedar je še zdravo in mesnato, ni prav zrelo, ampak kedar so jagode že mehke, rjave, kakor gnjile, da se mešiček lahko izmuzne, kar na Renskem „žlalino gnjilobo, (Edelfaule) ime-nujo, takrat je čas grozdje pobrati, še clo zdrave jagode od-brati, druge prezrele ali opolžnjene zmečkati in vino bo sladko, dišavno, aromatično, in pri dobrem oskrbovanju med vsem drugim naj večo starost doseže. Sloveče vino, bi rekel prvo na svetu med cvetnimi vini je rizlečko v Renskih vinogradih na Ivanskem in Kamnem vrhu, v Markobrunu, v Rudes-heimu itd., pri Vormsu ga imenujo tudi ljube gospe mleko (Liebfrauenmilch), totebaže vino je velike cene, štrtinjakdo, in čez 1000 fl.
Kil oral vinograda lahko daja v dobrih letinah lO štrtinjakov vina.
Nekteri vinorejci se morda čudijo in težko verjamejo, kakor je v „Slov. Gospodarju" štev. 12. in 13. priobčeno: Na enem oralu vinograda se zamore 10 štrtinjakov vina pri-delavati v dobrih letinah, v naj boljših še več. — Temu se ne čudi niti dvomi, kdor vspešno močno vinograd obdeluje in za gostejo trto mara, ter se je sam prepričal resnice. Al, težko je zares une prepričati, koji vinograd raztrešeno oskrbujejo, in vendar bi radi veliko natrgali. — Celo vinčarjev je veliko, ki z glavo majajo, ko slišijo od tolike obilnosti vinske kapljice na enem oralu! Od kod to? Gotovo le od stare trme in nevednosti. — Nekteri človek si ne da dopovedati magari bi mu v koleno vrtal. Reci mu : Ta trta je močna; nareži ji bika in reznika, kot tramincu in žlahnini; ta še močneja: daj ji dva bika in en reznik, kot šiponu in habševini; ta pa inače ne rodi, in ji ne škoduje, ter le v les raste: nareži ji dva bika in dva reznika, kjer je prostora jih razpeljati, kot malopridnemu šilharju, izabeli, hrustecu, damascenki, voloviui in sploh modrini veliki; ta pa naj ima dva tri reznike, kot rivček: drobni in vlaški itd. zapomni si ta plemena trt! Gledal te bo. — Povej mu: Moja škoda je, ako ne bo pravo; nebo ti storil, ker ni vajen in drugi tudi tako ne delajo. Povej mu: Drugi tudi toliko ne dajo delati, toliko ne plačujejo, tako in toliko ne gnojijo itd. — Bob si v steno metal. — In ako nisi poleg in trta je že obrezana, ter mu rečeš: Zakaj nisi tako trte rezal, kakor sem ti zau-kazal? Bo ti odgovoril: Nisem hotel vinograda popačiti, po-kaziti, uničiti! — V resnici pa si le nič ni zapomnil, kar mu je vlastnik razlagal. — In če mu le silo narejaš, se ti prisiljen vda z besedami: Pa naj bo lešnjev grm! — To ga imaš. A pri vsem tem ima viničar sam veliko dobrot; prvič: več tropin, drugič: več kurjave rožjeve; kar bi se pa moralo za vejnik, podlago pri grobauju obrnoti; — a vendar se noče vdati: Nevednost je zares draga reč! In kdo jo trpi kot vlastnik sam, ako ima starokopitneža za viničarja. — Še več kvara si pa nareja nevedni posestnik s trmastim nevboglji-vim viničarjem, ki le na brzo, vajeno, lahko, brez pameti, zgotvoljeno bodi si kakokoli delo gleda, da Iožej po svojih potih hodi, in potem za svoje blago skrbi.
Naj se poskusi na zgoraj omenjeni način trta rezati saj po sepih je najmočueja najti, in je prostora zadosti bike razpeljati zunaj sepa in mejiee; potlej se pa naj razloček pre-vdarja in presojuje. — Na brajdah to isto s trto narejaš ; to je: več bikov ji narežeš. — Kadar bo pa tudi po grabi-cah veliko močnih trt, se bodo potem gotovo tudi ondi vpre-gale v obilneji rod: K čemu ti je krava v hlevu, ako je ne molzeš? To isto velja tu. Toda, kdor ne premišljuje prejš-. nih sostavkov priobčenih v „Slovenskem Gospodarju" : O vino-reji in izvrstnem vinogradu itd., pa naj raje se starega kopita drži, inače bi se opekel in slabo zadel niti bi imel grozdja niti lesa. — Prvo je: gnoj; drugo je: gnoj; tretje je : gnoj; ostalo se bo že dalo.	(Dalje prihodnjič.)
Domače stvari.
(Resa dobro zdravilo zoper bolezen v gobcu in na park-Ijih.) Navadna resa (Heidekraut, erica vulgaris) se mora zrezati, k vsakemu pol funtu rese priljiti pint vode, to se mora v precej velikem kotlu tako dolgo kuhati, dokler se polovica vode ne pokuha. Od take resje vode se dava bole-nemu govedu zjutra in zvečer po poliču, mlademu pa le po maselcu, ovcam pa le po kozarcu. Tudi taki živini, ki še ni bolena, ktero pa hočeš obvarovati bolezni, se more ta resja voda davati pa vendar nekoliko manj, p. govedom po maselcu, mlajšemu živinčetu tudi menj. Parklji se morajo marljivo in pridno z mrzlo vodo, kteri se tudi lehko pridene nekoliko astramontane, t. j. hribovskih primoškov ali rož sv. Antona, prati. — Se ve da pri hudi bolezni na parkljih je treba še noža, s kterim se odreže, kar se je roga ločilo ali segnjilo.
Molzenje mladih krav. Če hočeš, da ti bodo krave dobre mlekarice je moraš po prvem teletu, kakor naj dalje molzti. Po obilnih skušnjah krave potem ravno v tem času molzti nehajo, v kterem so se po prvem teletenju nehale molzti. Zatoraj molži krave po prvem teletu 8 mescev in še dalje, čeravno imajo malo mleka. Pri tem pa jih obilno krmi.
Listne uši odpraviti. Listne uši, koje so mladim sadnim drevesom zlo škodljive, se lehko odpravijo, če se drevesa z mjilnico (zajfnico) poškropijo, ali pa po rosi z a p ne ni m prahom naprašijo.	J. Ž.
I>opisi.
Od Velike Aedelje 2S. avgusta ll(i7.
(Srenjske čitavnice.) V 14. listu pretečenega leta priporačal je naš rajni časnik „Slovenec", kako naj bi se po kmetih „čitavnice" vstanovile ali vpeljale, namreč naj bi se premožnejši naročevali na slovenske časnike, kupovali dobre po-dučivne knjige itd. ter prostemu ljudstvu posojevali, in glejte! njegov glas ni bil glas vpijočega v puščavi. Pred nekterimi» leti so bile nam „Novice" edini slovenski časnik, lansko leto dohajala sta k nam dva „Slovenca", „Novice". Učiteljski tovarš in „Slovenski prijatelj", letošnje leto dohajajo Novice dva Slovenska Gospodarja, Učiteljski tovarš, Slovenski prijatelj in dva Slovenska Glasnika, tudi dohajali so štirje „Slovenci," ktere pa so nam žalibože nasprotniki požrli. Kar se pa družbe sv. Mobora tiče „je družnikov letos 11 več, ko v preteklih letih. Tudi ljube nam „Drobtince" imajo zmirom več prijateljev. Pretečeno leto bilo je pri nas dve tretjini nemških časnikov, letos je ravno nasproti (kar se tudi v sosednih farah godi). Zato slovenski rodoljubi! le srčno naprej, da neprijatelj ne bo imel prilike med pšenico ljulko sejati, kakor beremo: kadar so ljudje spali, je prišel sovražnik itd. Nadjam se da bodo od večili strani naši rodoljubi nam „v Slovenskem Gospodarju" naznanili, kako kaj pri njih naša slovenska reč napreduje, nadjamo se tudi veselih glasov.
Kri „Slovenca" vroča teče Za cesarja, vero, dom. Njeg'vo srce ne trepeče, Ak' proti sovražni grom.
Kri Slovenca ne miruje Če sovražnik mu proti, Tuje narode spoštuje, Svoj'ga pa iz sanj budi.
Kri Slovenca vroča bije Za pravico ino red, V ravnopravnosti želeje Bratovsko ljubezen spet.
Kri Slovenca bo zgojila Miroljuben narod svoj, In „Sloven'jo prerodila, Bod' vtolažen bratec moj! Davorin Petek.
Iz slov. Bistrice 30. avg. (Naš okrajni urad in slovenščina.) Poslednji slov. Gospodar omenja neko pri-godbico, ki se je meni z slo vensko vlogo pri tukajšnej so dni j i nedavno pripetila. Za po dražbi kupljeno posestvo položil sem 10. marca t. 1. kupnino z prošnjo v slov. jeziku spisano, naj se mi izroči prisvojilno pismo (Adjudicirungs-Urkunde). Na to vlogo dobim nemški odlok, v kterem se prošnja reši po mojej volji in se mi poda prisvojilno pismo, seveda tudi nemško. Po tem pa tako le nadaljuje naša okrajna sodnija: „To se gospodu prosilcu na znanje daja s tem dostavkom. da se g. prosilcu pripor o čuj e *), v prihodnjič vloge na to sodnijo oddati ne v slovenskem, ampak le v nemškem uradnem jeziku**), ki je sod-niji in prosilcu enako razumljiv in vajen, sicer bi, ker sodnije ni volja, g. prosilca na njegovo politično stališče (Par-theistandpuukt) slediti, nerazumljive slovenske vloge se zavrnile (zurückgewiesen). — Le ta vloga je le po priloženem denarji samo ob sebi razumljiva." — Tako naša okrajna sodnija. S tem odlokom seveda nisem bil zadovoljili in sem se koj zoper njega pritožil z to-le zopet slovensko vlogo:
„Slavna c. k. okrajna sodnija! Zoper odlok, št. 1054, izročim, kar se tiče jezika za prihodnje vloge, sledečo
pritožbo.
§.13 sodnega reda, ino ukaz visokega ministerstva, proglašen v državnem zboru dne 17. marca 1862, dovoljuje občno rabo slovenščine pri tej sodniji, ker je slovenski jezik deželni jezik na Štajerskem. Ako smem po postavi rabiti slovenščino v svoji prošnji, tedaj slavna sodnija drugega nič nima opraviti, ko meni odlok dati po postavi, ne pa meni zraven drugi jezik priporočevati, ali celo slovenščino za vprihodnjič prepovedovati.
Res je, da znam tudi nemški, ali rajši govorim in pišem slovenski, jezik svojih dedov, kakor tudi Nemci svojim rojakom v sramoto štejejo, ako rabijo na mesto svojega maternega jezika n. pr. francoščino brez potrebe. Minuli so časi, v kterih se je postavila slovenščina v kot.
Uradni jezik „Amtssprache" j e v slov. Bistrici ne samo nemški, ampak po navedenih postavah tudi slovenski; to se ne da tajiti.
Kar se tiče besede „Partheistandpunkt" res ne razumim, kako se vrine taka beseda v sodni odlok. Pomen „stranke", menda politične stranke, je vendar popolnoma drugi, ko jezik moje prošnje. Politika s pravosodnimi postavami nima kaj opraviti; jaz tudi nisem slavni sodniji predložil nekaj političnega, ali jo povabil, meni nekam slediti.
Na dalje pravi si. sodnija, da jezik moje prošnje ni razumljiv. Ta beseda le dokaže, da sodnija ne razumi slov. jezika, akoravno po toliko cesarskih postavah bi moral vsak uradnik na Slovenskem znati popolnoma slovenski brati in pisati. Jaz znam slovenski; sicer ne bi Slovenci razumeli mojih dopisov v slovenske časnike, moje knjige „Slovenci, kaj čemo?" mojih govorov, po kterih sem bil izvoljen za deželnega poslanca itd.
Še to moram omeniti. Odlok si. sodnije je v svojem drugem delu prav za prav graja, grajati pa sodnija le takrat sme prosilca, ko bi se v svoji vlogi posluževal bil nespodobnih izrazov. Tega pa jaz nisem storil, toraj si. sodnija nima nobenega razloga, mene grajati.
Tedaj prosim; Naj si. c. k. okrajna sodnija predloži mojo pritožbo visoki c. k. deželni nad s o dni j i, ktera se prosi, določiti, da ni veljaven odlok v svojem drugem delu, ki se tiče jezika."
To pritožbo izročil sem že mes. marca 1.1., pa do danas še nisem dobil nobenega odloka.
Ta prigodbica kaže, kako da si tolmačijo naši uradi besedo ministerskih ukazov: če to udeležniki žele. Od kogar je znano, da zna tudi nemški, ta ne sme dopisa-vati slovenski. Kako pa s tem, kdor 1 e slovenski zna, kakor, postavim, sploh naši kmetje? Zakaj se pa tudi njim ne dopiše slovenski, če to željo sami izrečejo, čez leto in dan
*) Prav po ministerski. G. ministri priporočujeio uradnikom rabo slov. jezika, ti pa dotiemkom — nemškega. Čudno!
**) Ali leži slov. Bistrica more biti v Rajhu?
je že, odkar je izročilo sedem občin pohorskih šmarske fare slovensko prošnjo tukajšnemu okrajnemu uradu, naj za-naprej ž njimi slovenski uraduje, ker so vsi Slovenci in razun g. duhovnikov in učitelja nikdo nemški ne razume. Ta prošnja še dozdaj ni rešena, uradovanje pa še skoz nemško. Kaj nam toraj pomagajo vsi ministerski ukazi!
Iz Haloz. (Gibanje ,,družbe sv. Mohor a" v labodeki vladikovini) Vladikovina „Labod" je glede na družbo sv. Mohora vse slovenske sestre dično preprhetala, ter se popela od lani na slavno višino, na 2395 mohorjanov. Nikdor ne misli, da je lok že dovolji napet; nikakor, ima dekanovin in žup, kjer bi se dalo še dva ali trikrat toliko družbenikov nabrati, same resne .volje je treba. Labodska vladikovina šteje 427.022 ljudi; 24 dekanovin, namreč 14 iz starega la-dodskega dela, kjer je 249.440 duš in 1159 mohorjanov; Videm jih ima največ, namreč 142, pa ima tudi največ sta-novnikov, Vuzenica najmenje, namreč 20. Novi iabodski prvlje k Sekovi spadajoči del obseza 10 dekanovin in v teh 177.582 duš, izmed kterih je 1236 mohorjanov; dekanovina sv. Juri nosi prvi venec, broječa 197 m.; marberška je uaj-veča sirota z 15 m. Številke jasno pričajo, da so nekdanji Sekovščani le strici, delajmo neopešano in še lepše si osvet-Ijamo lice. Po razmeri bivalcev ide v hočki dekanovini 1 inohorjan na 76 ljudi, v marberška pa na 631 ; poprek vzemši je v lobodski vladikovini vsak 178. človek mohorjan. Dože-nemoli dotle, da bode drugo leto vsak 100. Laboščan druž-nik, kar ni prenapeto, potakem bi narastlo število mohorjanov na 4270. Poskusimo pomislivši, da brez truda ni zmage, zmago pa sprevaja slavje.
O tej priliki ne morem opustiti nekterih posamnosti. Marberškim dekanovinčanom mnogo ne zamerjamo zbog siromaštva, nemškutarstva in nevednosti slov. branja; vendar omenjam, daje 1862 1. veča število bilo, nego letos. Golemim čudom se čudimo dekanovini cirkovski, ktera je 1362 1. kazala 89 mohorjanov, letos pa 26; ni li to po izbor rakov pot? Res je, da se na gornjem Ptujskem polji nahaja obilo kižleka, vendar tudi rodovitne zemlje, 'kjer bi posejano seme sad rodilo, toda kjer se ne seja, ni upati žetve, kjer se ne oznanjuje, ne more se slišati. Dobrih, nravnih knjig potrebo kažejo večkrat se ondi ponavljajoče krvave zgodbe. Mravlje turke imajo svojega vojvodo in ravnatelja, vas pa bi pastirje iz misli puščali? Ptujska gora, sv. Janž, posebno sv. Lovrenc in Slivnica, jeli se ne sramujete nazadnjištva? Mariborska dekanovina je druga po množini družnikov, vendar sv. Magdalena, sv. Martin, sv. Marjeta, Kamca, Selnica nimajo župlja-nov, (razume se mohorjanov) h čemu pastir brez črede? Jur-jevska dekanovina pri Ščavnici kaže 1862 1. 6 mohorjanov, letos pa 197; vidite, koliko je mogoče, ako samo hočemo; kaj še bi bilo, če bi Kapela imela župnika, in kakih 30 župljanov, in sv. Anton razve g. župnika in nekega želarja isto toliko za mohorjane. Kaj bi rekel o g. T. pri sv. Lenartu, kteremu so modrice prijazne, ne bili tudi vi jim darovali ; razne bire kamenje zbirati ter po vrstah urejevati se še ne pravi narodu k omiki pomagati. Kaj pomaga ljudstvu najmodrejša glava, ako jeni svetli in iskreni žarki ostanejo zaprti, ne može razsvetljevati, užigati in bistriti sonaroduja-kov. Bogme in na Poleuščaku je posebno treba dušnega, zlasti nravnega rediva, toda . . . Labodska vladikovina je letos sprejela v svoje naročje okoli 12.000 podučnih knjig, koliko inači, ne vem; nili taka prikazen presijajni dokaz napredku v omiki na narodni podlogi. Vi nemškutarji! naznanite, naznanite, koliko dobrih in podučnih knjig ste spravili med slovenski narod? Naprej, naprej! Živila krščanska in narodna omika!
Iz Maribora 4. septembra. (Razlagove „Pesmarice" konfiscirane.) Znano^je, da je Mariborčanka (Marb. Zeitung) širokoustno raztrobila grdo laž, „da so se pri šolskem izpitu 24. avgusta ruske slovnice hotele deliti, kot šolska darila in da sta gg. Perko in Bretzel kot srenjska šolska ogleda to odbila." Mariborčanka je v naslednem listu samo to preklicala, da niso bile ruske slovnice, ampak Razlagove „Pesmarice", drugo je vendar kot faktum pustila. Vendar pa je celi sostavek neresničen: prvič ni res, da je bil šolski izpit 24., ampak ž e 20. avgusta, drugič ni res, da so se „Pesmarice" hotele kot darila deliti, in tretjič se zatoraj tudi niso mogle odbiti kot darila. Prava resnica pa je samo to: Omenjeni g. Perko srenjski šolski ogleda pri sv. Magdalena je še le 27. avgusta došel k
g. župniku prašaje ga, ali je res, da so se slovenske knjige šolarjem za darila poslale. Ko mu g. župnik to potrdi, je g. ogleda tirjal, da se mu naj jedna darovanih knjig izroči, da jo pregleda ali je za šolarje ali ne? — Opazivši v nji cirilico, ktera se mu je prej ko ne zlo sumljiva zdela, je končno od učitelja tirjal, da se mu vse knjige izročijo izgovarjaje se, da je hoče primeriti ali so vse jed-nake ali ne? Učitelj ga prosi naj mu vsaj jednopusti,ker jih je dal sam na svoje stroške vse vezati, kar je tudi veli kodušno storil, drugih sedem pa je odnesel in jih še do denešnjega dne ni nazaj poslal. Na to je nastal tak hrup po celem mestu, ko da bi že celo Magdalensko predmestje polno Rusov bilo, liekteri mestni odborniki so hiteli k okrajnemu predstojniku naj proti temu postopa; predstojnik pošlje tje tirjaje omenjene knjige in glej kaj dobi Razlagovo Pesmarico. Prašamo pa kdo je dal gosp. Perku pravico knjige konfiscirati in je zadržati? — Nam ni znana nobena taka postava!
iVovičar.
—	Med deputacijama (ogrsko in državnozborno) je že bila nastala neka neprijetna razprtija; zdaj pa se vendar čuje, da se boste po cesarjevem uplivu zjedinile.
—	(Ceska koronina značila se povračajo.) Dan ali prav za prav noč od 28. na 29. avgusta t. 1. je bil za dežele spa-dajače k koroni sv. Večeslava dan veselja. Ko so se lansko leto o priliki vojske Nemcev z Nemci te dragocenosti narodne samouprave grabljivosti pruskih Nemcev morale vmeknoti, so je še o pravem času prepeljali v Beč, kder so do gori naznanjenega dne v cesarski zakladnici bile shranjene. Ta dan o šestih na večer jih je prevzela češka depu-tacija v Beču, in sicer korono, žezlo, meč, kraljevstveno jabolko in plašč. Vse te dragocenosti so se naložile na poseben pridvoren slovesnosten voz in se peljale na kolodvor severne železnice. Neizmerna truma častiteljev korone sv. Večeslava je sprevajala „slava" klicaje te drage spomenike nekdanje slave in nade bodoče sreče in velikosti. Na kolodvoru je bil pripravljen poseben časten vlak za to, ki ga je vlekla krasno venčana lokomotiva „Jaromir". Na celem potu iz Beča po Moravi in češkem je bila sv. Večeslavska korona velelepo oslavljena. Na vseh postajah, ja celo pri posameznih vesnicah je ljudstvo v mnogobrojnili trumah vlak pozdravljalo z petjem in godbo, blizo in dalječ so pa plamteli kresovi po višinah, kamorkoli je oko pogledalo, tako da je bila, kakor češke novine pišejo noč se v dan spremenila. Naj slavnejši pa je bil pozdrav v stostolpi, kraljevi Pragi. Celo mesto je bilo na nogah. Okoli pol devetih so naznanjali možarji, da se bliža vlak z koroninimi značili, ki so se iz vagona v skrinji prenesla v veliko dvorano kolodvomo in v stekleni omari na mizo postavila. Odtod so je prenesli v slovesnem sprevodu na kočijo nadbiskopovo, ki jih je prepeljala v crkev sv. Miklavža, v kteri je kardinal nadbiskop sv. maša bral in slovesno tedeum zapel v zahvalo Bogu, da je narodu dragocene spominke sopet povrnol. Po končani božji službi so se prepeljala v ravno tako slavnem sprevodu v crkev sv. Vida in tam ljudstvu na ogled postavila. O šestih zvečer so je zhranili na odločenem mestu v Večeslav-skem kroninem arkivu. Narod českoslovanski pa je z svojim navdušenim sprijemom znaminj nekdajne svoje velikosti javno pred svetom izrekel, da se ne odreče svojih pravic in da jih bode branil do zadnjega diha.
—	(Citavnice na Goriškem.) V Goriškem prebiva 14000 Slovencev, skorej samih kmetov in vendar že imajo 10 či-tavnic. — Štajerski Slovenci na noge!
—	(Stroški za vojaštvo v Avstriji.) Koliko Avstrija izdava za svoje vojaštvo, vidi se med drugim iz sledečega, da ima v službi 2 maršala, 20 podmaršalov in generalov konjištva, 75 maršallajtnantov, 114 generalmajorjev, 262 polkovnikov (obrstarjev), zraven teh je v penziji 28 podmaršalov in generalov konjištva, 143 maršallajtnantov, 191 generalmajorjev in 449 polkovnikov. V Gradcu živi teh penzi-joniranih viših častnikov 132.
—	Čuje se, da bo 16. ali 20. t. m. državni zbor spet sklican.
—	V Zagreb so sklicani vsi veliki župani, da bi se tamo z krlj. namestnikom pogovorili za stran sklicanja deželnega zbora.
—	15. julija t. 1. je došel predstojnik republike meksi-kanske BenitoJuarez s svojo armado prav slovesno v glavno mesto Meksiko, kder bo zdaj jegov sedež. O Maksi-milianovem truplu pa se še zmirom nič gotovega ne ve.
—	Pravi se, da je novi predsednik deželne sodnije v Celovcu dr. vitez Waser za potrebno spoznal z ozirom na to, da je na Koroškem jedna tretjina prebivavcev slovenska, sostaviti pri obravnavah z Slovenci tudi zbor iz peterih slovenskih sodnikov, da ne bo več treba obtožencev in prič po tolmačih izpitovati. Prav bi bilo če bi se to res zgodilo in sicer ne samo v Koroški temuč tudi v vseh onih deželah, kder še je več, ko jedna tretjina Slovencev.
—	Iz Španjolske prihajajo vsak dan drugi glasi; jeden dan se po vseh časnikih bere, da se je punt po celi deželi razširil in da kraljica hoče oditi, drugi dan pa, da je punt popolnoma pokončan — Resnica je morebiti v sredini!
—	V Ogerski so se popisovali honveti (dobrovolci od 1848 leta) in pokazalo se je, da je še 70000 dobrih vojakov med njimi.
—	Ruska je 100.000 pušk, ktere se od zadaj nabijajo v Ameriki naročila, ktere morajo v dveh letih gotove biti.
Razpis darila. Dramatiškega društva začasni odbor je v seji dne 20. julija 1.1. sklenol, da se razpiše darilo dvajsetih goldinarjev za najbolji izvirni tekst (libreto) komične operete. Rokopisi pošiljajo naj se do 1. novembra t. 1. podpisanemu odboru. Honorirali se bodo primerno tudi drugi dobri rokopisi, kterim se omenjeno darilo ne bode moglo prisoditi.
V Ljubljani dne 21. julija 1867.
Odbor dramatiškega društva.
Račun dohodkov iu stroškov za Sloinšekov spominek.
G. Huber, knjigar v Ljutomeru, 1 fl; društvo gosp v Mariboru po mestu in predmestih je nabralo in darovalo 132 fl. 10 kr.; „Zgodnja Danica" nabrala 5 fl.; skupnina 138 fl. 10 kr. Skupnina vseh dohodkov 3354 fl. 58 kr.; 3 cesarski zlati, 5 frankov v zlatu, 4'/3 križastih in 2 prosta tolarja; in 8 dvajsetic.
Za M4.rempel.jnov spominek so darovali.
G. dr. Dominikuš, odvetnik v Mariboru 5 fl.
Tržna cena pretekli teden.	« 1 ¡> -a >		v Mariboru	3 O	a O'j? S	
	fl.	k.	|fl.| k	Jfl.j k.	fl.	k.
Pšenice vagan (drevenka) .	~4	8.)	~4~60	5 —	4	40
Rži „ ....	2	75	2 70	3 60	3	10
Ječmena n ....	—	—	2 70	, 2,80	—	
Ovsa „ ....	1	45	140	1 ¡50	—	—
Turšice (kuruze) vagan	3	10	2 90	3 ¡40	3	10
Ajde n . . .	2	60	2180	3 20	2	60
Prosa „	2	60	280	|	_	
Krompirja „	1	30	— ¡80	1-	—	—
Govedine funt ....	_	]8	_22	_'22	_	24
Teletine „ ....	_	20	— 24	— 24	_	26
Svinj etine črstve funt		24	-,24			24
Drv 36" trdih seženj «lafter)	8	50	8 80	6 90	7	80
„ 18" „ „ .		—;	4 20		—	—
„ 36" mehkih „ .	5	50	5 60		b	80
., 18" „ „ . Oglenja iz trdega lesa vagan	—	—	3 10	—,—		—
	—	80	— 40	— 40	--	40
„mehkega,, ,, Sena cent ....	—	60	- 30	— 40	-	85
	1	—1	— '70	— 60		95
Slame cent v šopah	—	90;	— 90	— 40	— ¡80	
„ „ za steljo	—	60	— ,50	— 35	—	60
Slanine (špeha) cent	36	—	--	40-	—	—
Jajec, šest za ...	—	10	-|10			—
Cesarski zlat velja o fl. 91 kr. a. v. Azijo srebra 121.50. Narodno drž. posojilo 66.50.
Loterijine srečke.
V Gradcu 31. avgusta 1867: 11 2 30 OS
Prihodnje srečkanje je 14. septembra 1867.
46