Proslava slovenskega kulturnega praznika na osnovni šoii v Polju
Del proslave posvečen knjigi
Tik pred koncem vojne je predsedstvo SNOS proglasilo dan smrti dr. Franceta Prešerna za kultumi praznik slovenskega naroda. V odloku je naročib, naj se ta dah praznuje po vseh prosvetnih in kultumih usta-novah ter zavodih. V odloku tudipiše: ,,Ves shvenski narod naf se proslavam svojih kultur-nih in prosvetnih ustanov pri-druži in pri njih sodeluje."
Prva proslava je bila še v vojni vihri, febmarja leta 1945. Odtlej dalje vsako leto po vsej Sloveniji praznujemo dan, ki je v skoraj 30 letih postal resnični kultumi praznik vse naše repu-blike. Med proslavljanje se iz leta v leto vključuje tudi mla-dina osnovne šole Ljubljana-Polje.
Letošnja proslavitev je bila posebej skrbno pripravljena in raznovrstna. Sestavljena je bila
iz deklematorskega dela, raz-govora s pesnikoma in ured-nikom Mladinske knjige ter raz-stave in prodaje knjig.
Proslavo smo začeli z govo-rom. Govornik je bil Roman Žun, ki se je z izbranimi be-sedami spomnil 125-letnice pesnikove smrti, orisalpesnikov pomen za slovensko kulturo in podčrtal pomembnost Pre-šemovega dne v našem raz-gibanem vsakdanu. Zatem je sledila zboma deklamacija Pre-šemove nafvečfe stvaritve, So-netnega venca, in pevski duet Od železne ceste. Oboje je zelo lepo uspelo, za kar gre pri-znanje izvajalcem in tovarišem, ki so točki naštudirali.
Da pa letošnja prvslava ne bi bila podobna prejšnjim, smo v svojo sredo povabili tudi dva pesnika naše mlajše generacije, in sicer Nika Grafenauerja in
Svetlano Makarovič. Mnoge nas je zanimalo, kako se pesnika počutita v današnjem času, kajti vemo, da življenje pesnika v Prešernovih časih ni bilo ravno lahko. Povprašali smo ju po njunem otroštvu, kako sta se šohla, zakai sta začela pesniko-vati in kateri pesniki so vplivali na njuno pesniško rast. Pesni-ka sta rada potešila našo mlado zvedavost.
Pogovor se je prijetno za-vlekel Niko Grafenauer nam je prebral tudi nekaj svojih pesmi, Svetlana Makarovičeva pa zgod-bico o rnucku. Pozorno smo spremljali njuno intepretacijo, saj je večina nas prvikrat do-življala kaj takega. Videnje in poslušanje pesnikov nam bo ostalo še dolgo v spominu, ko bomo že zapustili šolske klopi.
Zadnji del naše letošnje pro-slave je   bil posvečen  knjigi.
Urednik založbe Mladinska knjiga v Ljubljani dr. Rajko Pavlovec je govoril o tem, kako nastaja knjiga. Z enako pozor-nostjo kot prej smo poslušali pripoved o stalni spremljevalki človekovega življenja. Pripoved je tekla tudi o problemiti za-ložništva, o detu založbe, katere delo je namenjeno nam mladim. Nismo pa samo slišali in govorili o knjigi, temveč je to dopol-njevala tudi knjižna razstava po hodnikih naše šole. Razstava je bila poučna in prodajna. Tako nam je Mladinska knjiga pri-bližala knjige prav v naše de-lovne prostore.
Tako smo oblikovno in vse-bimko obogatili letošnji Pre-šernov dan in ga zaključili z željo, da bi tudi naslednji po-tekali v duhu idej, za katere je živel in delal veliki Vrbljan.
Marta Grebenc