OBRTNI VESTNIK Strokouni list za pouzdigo in napredek obrtništua Drauske bananine. „OBRTNI VESTNIK*1 izhaja tedensko in sicer vsak petek .ter stane: celoletno Din 40’— polletno Din 20‘— posamezna številka . . Din 1'— Glasilo „Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani", »Splošne zveze obrtnih zadrug v Mariboru" in obrtnih društev Dravske banovine. Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Ponatiski dovoljeni le z navedbo vira. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 9. Stev. pri poštni hranilnici, podružnici v Ljubljani 10.860. XV. letnik. V LJUBLJANI, dne 11. marca 1932. Štev. It. Josip Rebek (O novo dobo Novi obrtni zakon je stopil v veljavo in s tem dejstvom je zavržena prva faza dela, ki je bilo poglavitni predmet naših strokovnih organizacij. Obrtništvo Dravske banovine — združeno v svojih stanovskih organizacijah — sprejema ta zakon v popolni zavesti, da je dobilo z njim enotno zakonodajo, ki ga bo ščitila v pogledu vseh njegovih pravic, mu zagotavljala upravičenost izvrševanja rokodelstva in nudila veliko zaščito pred šušmar-stvom. Z zakonom je ustvarjena medsebojna pomoč in zasnovana je podlaga njegove popolne socijalne zaščite. Obvezne stanovske organizacije pridobe z novim zakonom večji ugled in veljavo, obenem pa prevzamejo vzvišeno nalogo, da uvedejo dobrodelne fonde v podporo svojega članstva, da dvignejo stanovsko zavest njegovo, da ga vzgoje v' strokovni naobrazbi in skrbe za dobre od noša je med delodajalcem in delojemalcem. To so stvari in smernice, ki so nam nujno potrebne v našo zaščito in napredek. Kakor že rečeno, pomeni uveljavljenje in započeto izvajanje novega obrtnega zakona velik korak naprej, saj je zakon izdelan v vseh detajlih tako, da ustreza sodobnim zahtevam obrtniškega napredka in zahtevam obrtniške zaščite, da je enoten za vso državo, kar bo prav gotovo še posebne važnosti v obrtno-pravnem oziru. Ceprav so v njem gotova določjla, ki bi si jih želeli imeti drugačna in za prilike i> naši banovini bolj odgovarjajoča, vendar moramo predpostavljati enotnost zakona. Hvaležni moramo biti visoki kraljevski lim- 1 .narn je dala zakon v tej obliki, ukinila različnost obrtno-pravnega postopanja med posameznimi banovinami, prepričani pa smo, da nam bo nudila na pojd-stavi tega zakona z naknadnimi pravilniki prav gotovo izboljšanje v tistih določilih zakona, kjer bi mi to želeli — vpoštevajoč pri tgjn naše želje in težnje. Naj sprejme naše obrtništvo ta zakon z velikim zadoščenjem, naj se ravna po njem in naj ga spoštuje, saj je zakon temelj, na katerem slonita urejenost in skupnost, ki sta garancija za varščino interesov v okviru zakona. Vstop v novo dobo obrtnega življenja pa naj bo manifestantiv-no izražen s prelomom stare tradicije, vseh naših slabosti in na-sprotstev, ki so bile posledica pomanjkanja zavesti, pomanjkanja elana in plod okorenelosti naših nazorov. S tem zakonom je zapo-četa nova doba, ki bo lahko kdaj v zgodovini označena kot prosvitljena doba — kar pa zavisi od nas vseh, če bomo v slogi, bratstvu in ljubezni pripomogli k temu. Započela se je nova doba za obrtniški stan in z njo začnimo živeti novo življenje! Dne 9. t. m. je dobil zakon o obrtih obvezno moč. V šestih mesecih od tega dne se morajo, ne da bi se pobirale kakršnekoli takse, vpisati v registre vse sedaj obstoječe obrti, ki spadajo v krajevno in stvarno pristojnost dotičnih občeupravnih oblastev. Vsakdo, ki opravlja obrt ali poklic, zavezan temu zakonu, mora v treh mesecih, to je do dne 9. junija, prijaviti pristojnemu občnemu upravnemu oblastvu prve stopnje svojo obrt ali svoj poklic. Prijavi je priložiti po dva prepisa in izvirnik obrtnega lista, odnosno koncesijske listine. Če se prijava v predpisanem roku ne izvrši, obrtna pravica omenjenega dne ugasne. Imetniki obrti, za katere je poslej potrebno dovolilo, morajo v roku treh mesecev zamenjati dosedanje koncesijske listine, odnosno obrtne liste, odnosno dovolila z dovolili po novem zakonu. Vlogi je priložiti zgolj izvirno listino brez prepisov. Kdor se je doslej bavil s poklicem, ki se smatra po tem zakonu za obrt, pa po dosedanjih predpisih ni bil zavezan določilom obrtnega reda, mora v roku treh mesecev zaprositi, za pooblastilo, odnosno dovolilo po novem zakonu pri pristojnem občnem upravnem oblastvu. Le-temu se listina izda, čeprav ne izpolnjuje pogojev tega zakona, ako je po dosedanjih predpisih pridobil pravico. Pravne osebe, med katerimi se razumejo tudi rokodelske zadruge, ki vodijo na dan, ko stopi ta zakon v veljavo, rokodelske obrti, smejo te obrti še naprej opravljati, če v roku treh mesecev prilagode svoje delo odredbam te- ga zakona, sicer jim pravica ugasne. Če gostilničarji nimajo predpisane strokovne ali posebne izobrazbe, imajo pravico, opravljati obrt, čeprav ne izpolnjujejo pogojev tega zakona o dokazu izobrazbe, postaviti pa morajo usposobljenega poslovodjo, s katerim so odgovorni za izvrševanje obrti. Do nadaljnje odredbe se smejo dosedanje gostilniške obrti tudi še nadalje voditi z imeni in nazivi kakor doslej in v obsegu, ki je bil doslej v navadi, toda z dosedanjimi nazivi se te obrti ne smejo premeščati ali zanje izdajati nova dovolila. Če so se na dan, ko je stopil ta zakon v veljavo, dobili vajenci brez pismene pogodbe, mora služ-bodajalec najkesneje do 9. aprila skleniti za preostali čas pismeno pogodbo. Pogodba se sklene pri obrtni zadrugi, katere član je služ-bodajalec, če pa take zadruge ni, pri občini, ki je pristojna po sedežu obrtne poslovalnice ali delavnice. (jbčina je pristojna tudi, če gre za banovinsko zadrugo ali če ima zadruga sedež zunaj področja dotičnega občnega upravnega oblastva prve stopnje, v katerem je poslovalnica ali delavnica. Zadruge ali občine morajo skrbeti za to, da ustrezajo sklenjene pogodbe predpisom tega zakona. Zadruga ali občina vodi za svoje področje register vajencev, ki se dobi v zalogi ekonomata kraljevske banske uprave, kjer naj občine, odnosno zadruge potrebno število izvodov takoj zahtevajo. Prav tako je razdeljena v novem obrtnem zakonu tudi pristojnost glede registracije pomočnikov. Poslovne knjižice pomočnikov v smislu zakona se dobe v zalogi ekonomata kraljevske banske uprave, kjer naj občine in zadruge zahtevajo takoj potrebne izvode. Zaščita in pospeševanje domačega gospodarstva Beograd, 9. marca. r. Na včerajšnji dopoldanski seji je Narodna skupščina po daljši debati, v kateri je govoril med drugimi tudi poslanec g. Anton Klinc, sprejela proračun kmetijskega ministrstva. Na popoldanski seji se je začela razprava o proračunu ministrstva za trgovino in industrijo. Minister g. dr. Albert Kramer je imel ob tej priliki daljši ekspoze, ki ga je vsa zbornica poslušala z napeto pozornostjo in ga ponovno prekinjala z živahnim odobravanjem in pritrjevanjem. V uvodu je g. minister opozarjal na nestalnost v današnjih svetovnih gospodarskih razmerah, ki tudi nam onemogoča, da bi si določili podroben gospodarski program za daljšo bodočnost. Omenjal je, kako skušajo vse države z vsemi mogočimi sredstvi preprečiti uvoz od drugod, obenem pa tudi z vsemi mogočimi sredstvi pospeševati izvoz lastnih produktov. Jugoslavija doslej ni posegala po takih drakonskih ukrepih in spada danes med države, ki poznajo najmanj omejitev in ovir za svoboden trgovski promet. Toda v bodoče te politike ne bo mogoče nadaljevati. V silobranu bomo morali tudi mi postopati proti tujemu biagu na enak način, kakor tuje države postopajo proti našemu. Dokler je inozemstvo kupovalo previšek naše kmetijske produkcije in zaposljevalo naše delavstvo, ki doma ni moglo dobiti zaslužka, smo lahko liberalno puščali v svojo državo inozemske industrijske izdelke. Danes je položaj drugačen. Povsod se branijo našega žita in drugih kmetijskih pridelkov. Ljudje iz naših pasivnih pokrajin ne morejo nikjer v tujini dobiti dela in zaslužka in izseljenci se vračajo v vedno večjem številu. To nam nalaga dolžnost, da čim bolj podpremo in pospešujemo domačo podjetnost, da predelujemo sami svoje si-rovine in da domačo podjetnost zaščitimo s primernimi carinami proti nereelni konkurenci od zunaj. Vprašanje carinske zaščite se predstavlja danes v docela drugi luči kakor v prejšnjih časih. Staro pravilo je bilo, da je treba odpreti meje tujim industrijskim produktom, da se na tak način zagotovi čimboljša prodaja domačih agrarnih pridelkov, čeprav je naša država po svoji socialni strukturi poljedelska država, moram konstatirati, da je v okviru mednarodne trgovine slika nekoliko drugačna. V letu 1931. je celokupni izvoz naših glavnih poljedelskih pridelkov (žita, živine, vina, jajc, hmelja itd.) znašal le 51 odstotkov vsega našega izvoza, dočim je izvoz sirovin In napol izdelanih proizvodov dosegel 49 odstotkov. Naš izvoz se je delil torej skoraj na polovico za vsako izmed oheh področij našega gospodarstva. Naravno je. da naš poljedelski izvoz, ki znaša nekoliko več Kakor polovico vsega našega izvoza, z vsemi sredstvi carinske zaščite podpremo. V tem pogledu je Jugoslavija prav med prvimi evropskimi narodi. Zaščita poljedelskih proizvodov znaša pri nas okrog 40 odstotkov in je največja v Evropi. Minister dr. Kramer je za primerjavo navedel procente poljedelske zaščite v drugih državah. Naučeni smo, da gledamo takozvane industrijske države z industrijske plati. Pa prav te države so leto za letom povečale svojo agrarno zaščito. Ta zaščita znaša v industrijski Češkoslovaški republiki 34 odstotkov, v Nemčiji, ki ima ogromno industrijo, 30 odstotkov in v Avstriji 20 odstotkov. Po statistiki finančnega ministrstva znaša carinska zaščita industrije v USA in Španiji 40 odstotkov, v češkoslovaški, Madžarski in pri nas pa nekaj nad 20 odstotkov. Pri tem se ne sme pozabiti, da so prilike za delo v industrijskih in obrtnih podjetjih pri nas mnogo težje in da so denarne in tehnične ovire pri nas'mnogo večje nego v drugih industrijskih naprednih državah. Jasno je, da po tej stari poti ne moremo priti do nikakega cilja V adresi smo sprejeli princip, da je treba delati s pametjo in da moramo vzpostaviti primerne relacije med poljedelskim in industrijskim delom v naš: državi. Kot minister za trgovino in industrijo sprejemam v popolni meri te principe in smatram za svojo dolžnost, da v tem pravcu stalno in sistematično skrbim. Narodna banka priobčujc- indeks cen glavnih proizvodov v naši državi na osnovi normale iz leta 1926. Cene poljedelskih in industrijskih produktov stalno padajo. Indeks žita je znašal v decembru 1931 le 75, napram 100 v letu 1926, indeks živine 59, indeks industrijskih proizvodov domačega porekla 68, tujega porekla, torej uvoženih, pa 65. Primerjajoč poslednja dva podatka dobimo vtis. kakor da so cene industrijskih proizvodov domačega izvora pretirane. Treba pa je pojasniti da je temu bolj kriva slaba distribucija kakor draginja. Industrijska investicija lani ni bila velika in je beležila precejšen padec, kar je naravna posledica poslabšanih Konjukturnih razmer. Industrija v naši državi še ni zgrajena v sistematični celoti in niti dovolj organizirana. Trgovinsko ministrstvo pozna težak položaj naše industrije in skuša izravnat1 neizbežna interesna nasprotstva. k; obstojajo med posameznimi gospodarskimi področji. Ministrstvo si prizadeva, da bi spravilo v medsebojni sklad vse te interese. V pogledu obrti bo pomenil današnji datum — 9. marca — zgodovinski datum za našo obrtno politiko. Danes stopi namreč v veljavo naš najvažnejši gospodarski zakon, ki je bil sprejet v Jugoslaviji, to je novi obrtni zakon Minister dr. Kramer je obrazložil važnost in pomen tega zakona, podčrtal je, da se s tem zakonom ukine 130 raznih zakonov in pravilnikov ter dekretov, ki so obstojali na raznih pravnih področjih. Z uvedbo novega zakona pa bo treba izdati 90 raznih specialnih pravilnikov. Med najvažnejšimi določili novega zakona je kodificirani sistem za pospeševanje domače delavnosti, ki je uveden v vsej naši državni gospodarski politiki. Domači obrtnik) bodo imeli v bodoče prvenstvo v vseh javnih dobavah. Koliko bo to zaleglo, priča fakt, da konzumira naša država vsako leto za tri milijarde raznega blaga. Zakon daje obrti definitivno organizacijsko formo in uvaja prirodno stanovsko združevanje, kar je v velikem interesu napredka našega gospodarstva. Naše finančno gospodarstvo preživlja od pretekle jeseni težke dni. Zato je iniciativa na polju sedanjega delniškega združevanja toliko več vredna. Po statističnih podatkih se je v teku leta 1931 na področju uprave mesta Beograda ustanovilo 22 delniških družb s 100 milijoni delniškega kapitala. Svoj kapital je povečalo sedem družb za 41 milijonov. V vseh banovinah pa je bilo izdanih 47 dovoljenj za ustanovitev novih delniških družb z delniškim kapitalom 180,200.000 Din, povečal pa se je delniški kapital v banovinah za 21 milijonov Din. Denarna kriza ki nas tare že nekaj mesecev, ni le vprašanje bank, kakor si to mnogi predstavljajo, nego vprašanje, ki je življenjskega pomena za vse naše gospodarstvo in za vso našo socialno politiko. Ni časa, da bi iskali krivca, marveč je nujno potrebno, da najdemo izhod in način, da se denar, ki ga je v velikem delu zmanjkalo v blagajnah denarnih zavodov in se je spričo tega /.nižala tudi produktivnost celokupnega našega gospodarstva, spet povrne k denarnim /.uvodom ter da tako spet pridobi na svojem pravem gospodarskem pomenu. Danes obstoja ce!a vrsta važnih gospodarskih podjetij, cela vrsta velikih industrij, ki so zašle zaradi sprememb kreditnih razmer v finančne težave in v težke gospodarske lazmere. To ni vprašanje samih delničarjev, to je vprašanje za obstanek in eksistenco velikega dela našega delovnega ljudstva. (Buren aplavz). Naravno je. da se je v našem gospodarstvu mn.igo zagrešilo in da so se pojavili nedostatki in zaradi tega je treba, da bo naša prva skrb da v bodoče onemogočimo lahkomiselnost in zlorabe V mojem ministrstvu se pripravlja zakon, ki ho uvedel strožjo in vse bolj izdatno kontrolo našega denarnega gospodarstva. Tako bo zakon o bankah posebej zaščitil interese vlagateljev in ho jasno določil od-nošaje med lastnimi sredstvi zavodov in sredstvi, ki so jim bila zaupana. Prav tako se pripravlja zakon o hranilnicah, revizija zakona o prisilni poravnavi in zakon o kartelih. V finančnem odboru se je pojavila zahteva, da se omejijo in maksimirajo obrestne mere. Gotovo je, da država in mi ne moremo dopustiti, da se v tern pogledu pojavijo primeri, da denarni zavodi od kmečkega ljudstva pobirajo po 40 odstotkov za posojeni denar Imamo dokaze, da so to resnična dejstva. Vlada bo gotovo našla način, da reši to vprašanje, kakor je treba in v korist najširšim slojem našega naroda. Končno vam lahko še povem, da sem za načrt zakona o likvida. cijl žitnega režima dobil predsankoijo N.j. Vel. kralja in da sem ga predložil skupščinskemu predsedniku. (Viharno odobravanje). Končno je minister dr Kramer govoril o tujskem prometu in je dejal, da postaja tujski promet za našo državo vedno bolj važno vprašanje. Preteklo leto je država na račun tujskega prometa dobila 270 milijonov dinarjev. Gotovo je, da so vsaj toliko zaslužili tudi ljudje, ki se bavijo s turizmom. V kratkem se bo pripravil zakon o pospeševanju tujskega prometa, ki bo ustvaril osnovo za sistematični' razvoj te panoge našega gospodarstva. Svoj ekspoze je zaključil minister dr. Kramer z besedami: Ob pričetku sem omenil, kakšno vlogo igra ministrstvo za trgovino in industrijo. Na koncu mi dovolite še poudariti, da je moj resor v tesni zvezi z resorom poljedelskega ministrstva. V odnošajih naše države napram drugim državam je njegova stalna skrb. da se zavzema za vedno večji napredek naše zunanje trgovine. Trgovinsko ministrstvo ima veliko dolžnost, da iz vo ju je naši kraljevini v gospodarskem svetu Evrope ono mesto, k| ji po važnosti njenega gospodarstva in delu njenega ljudstva pripada (Silen aplavz). Ko je minister dr. Kramer podal svoj ekspoze, se je začela specialna debata o proračunu trgovinskega ministrstva. Govorila sta med drugimi poslanec Anton Ce-rer in Ivan Mohorič. Proračun ministrstva trgovine je bil sprejet soglasno. Za zaščito čevljarske stroke Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani je prejela številne spomenice in pritožbe iz vrst čevljarskih obrtnikov proti popravljalnicam, ki jih ustanavlja Bata, ter proteste proti podelitvi koncesije za tvornico čevljev imenovani tvrdki O stvari je razpravljal zbornični obrtni odsek na svoji seji dne 1. marca. Predvsem je ugotovil, da številne predstavke s strani zbornice in drugih korporacij niso rodile zaželjenega uspeha pri akciji proti ustanavljanju popravljalnic tvrdke Bafa. Brez uspeha so ostali tudi mnogi protestni shodi, čevljarskega obrta in industrije, usnjarskega obrta in industrije kakor tudi trgovstva s čevlji, ki so se vršili v raznih mestih naše države. Ker je gospodarski položaj čevljarskega cbrta naravnost obupen in ker bi bili s propadanjem domačega čevljarskega obrta in industrije občutno oškodovani tudi interesi usnjarskega obrta in industrije in ker tudi trgovina, ki ni razpečevalec samo Ba-t’inih izdelkov, s polnim interesom in simpatijami spremlja borbo čevljarskih producentov za njihovo ekzistenco, je obrtni odsek Zbornice za TOI soglasno sklenil, da se priredi v Celju, dne 13 marca ob 9. uri dopoldne v dvorani hotela Union, veliko manifestacijsko zborovanje predstavnikov čevljarskega in usnjarskega obrta In industrije ter predstavnikov trgovine s čevlji. Na tem zborovanju bo podal zbornični delegat uvodni strokovni referat o položaju, govorili pa bodo tudi predstavniki drugih korporacij. Sprejete resolucije se predlože na merodajna mesta. Zato smatra zbornica za najumestnejše, da se na sestanku, ki bi se vršil istega dne ob 8. uri zjutraj v zborovalnih prostorih, sestanejo predstavniki vodilnih korporacij radi končnega dogovora in določitve vrstnega reda poedinih govornikov. Ste že poravnali naročnino? Kako skrbe države za zaščito lastnih produktov i»lLa ip r o p r i č t e :i n d u s t r i e 11 c « (Zaščita industrijske svojine) prinaša po »ilJresse associee« poročilo o -koraku, ki ga je podvzela francoska vlada v svrlio zaščite domače 'porcelanske industrije; v tem poročilu pravi med drugim: (Francija je podpisala posebno pogodbo z .Nemčijo in Češkoslovaško, ki naj regulira uvoz 'tujega porcelana v Fran-ciio ter prepreči škodljivo konkurenco -domačim produktom. V parlamentu pa je bil sprejet poseben zakon, ki določa, da morajo nositi vsi porcelanski izdelki, fajanse dn keramični predmeti, -ki se uvažajo v Francijo, tžig tvornice in vedno tudi označbo »made in ...« (označba države po-rekla v francoščini). l()-b 'tej priliki ije izjavil narodni poslanec iz HautenVienne G. -Basset, da je to določbo sprejel parlament zato, ker isto zahtevajo nekatere drutre -države (USA. Kanada itd.), za uvoz francoskih izdeiKov. l a predpis nai služi predvsem zaščiti domače industrije, v drugi vrsti naj pa tudi daje kupcu možnost, da ve, čigave produkte kupuje ter da je njegova dolžnost kupovati predvsem domače produkte. Zlorabe na škodo domače porcelanske industrije gredo tako daleč, da izdeluje -Amerika porcelan pod francosko znamko »Limoges China Se-ve-ring« ter ga celo prodaja v' Franciji kot (francoski izdelek; baš žig porekla pa inaj take zlorabe v bodoče prepreči. »Made in Yougoslaviacc '(Ponatis iz »Slovenca«) iNaša trgovinska 'bilanca je pasivna, za blago, uvoženo -iz inozemstva, plačamo 'več, kalkor prejmemo za blago-ki ga tujci kupijo pri nas. Na dolgo je takšno stanje iza državo nevzdržno, 'kakor mora kmet, ki stalno dizdaja več za tovarniške izdelke, kalkor sam prejme za prodane pridelke,* prej ali slej na -boben. Naša država je še vedno sam takšen velik kmet, ki ceneje prodaja .svoje pridelke, ako jiih sploh kdo hoče, kupuje pa od sosedov za višje -cene industrijske izdelke. Tujski .promet, trgovinska .mornarica in .prihranki naših izseljencev res nekaj vržejo, da lahko deloma krijemo primanjkljaj, ki nastane v našeijn kupčevanju z inozemstvom, primanjkljaj v trgovinski bilanci, tako da ni končna plačilna bilanca talko katastrofalna, kakor 'bi bila sicer. Zarad-i -splošnega obubožanja po svetu tujski promet nazaduje, trgovinska mornarica je tudi v krizi in tujina nam vrača naše sinove, ki iso tam pustili svoje najboljše 'moči in prihajajo nazaj povsem izčrpani, kaj šele da bi prinesli kaj s seboj. .Kako naj napravimo red v svojem gospodarstvu? Storimo to, kar že danes dela bistroumen kmet: Manj za sladkor, .manj za kavo, manj za tobak, imanj za obleko in obuvalo, dekleta nič več v finih nogavic, temveč iglo v roke 'in same pletite! Ako -sosedje nočejo kupovati naših kmetijskih izdelkov, ako tujci ne prihajajo več k nam, temveč .raje svoj denar potrosijo -doma, potem nam ne preostane drugega, kakor, da tudi mi čim bolj skrčimo uvoz Industrijskih izdelkov iz tujine, da se nepotrebnim (luksuznim!) stvarem sploh odpovemo, da vzamemo v .roke -iglo in pričnemo plesti, kar lahko sami spletemo, in da ne hodimo zapravljat denarja v tujino. K sreči imamo že precej razvito industrijo, posebno domačo obrt 'in skoraj ga ni blaga za domačo potrebo, ki bi ga sami ne izdelovali. Kupujmo domače blago! To naj bo naše geslo v boju za osamosvojitev, gospodarsko in politično, kajti brez gospodarske neodvisnosti ni niti politične! Velike industrijske države, kakor Anglija, domovina svobodne trgovine, se zapirajo pred tujim blagom — žal tudi pred kmetijskimi pridelki — in prav na Angleškem je že v teku živahna propaganda za domače blago pod geslom: »!Buy british!« kupuj po angleško, kupuj angleško blago! Na to maramo odgovoriti: Kupujmo jugoslo vensko bla- go! Za naše Industrijce in obrtnike naj velja stara resnica: dobro blago se samo hvali. Kampanja za domače blago more uspeti edino pod pogojem, da nudimo konzumentu enako vredno blago vsaj po isti ceni kakor -tujec. Za uspešen začetek bi bilo celo potrebno, da bi bilo naše blago cenejše kakor inozemsko, kajti nihče tako dobro ne ve kakor prav trgovci, .kako konservativen je ikons-ument 'in kako velike pred- OBRTNIŠKO DRUŠTVO V LJUBLJANI proslavi na Jožefovo praznik obrtniškega dela V ta namen priredi društ vo dne 19. t. m. ob 9. uri dopoldne v veliki dvorani Kazine obrtniško zborovanje. Vabljeni so vsi člani in prijatelji društva. ODBOR. sodke ima pred domačim blagom. Kakor že sebe pred tujcem premalo cenimo, tako navadno podcenjujemo tudi delo svojih moižgan-ov in rok pred tujim. Svojo industrijo in obrt moramo graditi na ekonomski podlagi, da bo čim-prej v stanu konkurirati inozemski tudi brez carin; Industrija, ki biise zanašala na carine in bi zanemarjala kakovost blaga, ne bo dolgo živela. Tudi carinska politika, ki bi podpirala takšno industrijo, bi bila zgrešena, saj bi radi nje trpele druge panoge narodnega gospodarstva. Blago, ki nosi žig ».Made in Yo.ugoslav.ia« (»Napravljeno v Jugoslaviji«), m-ora biti prav tako dobro, .kakor blago z žigom »Made in -Czeclio-slovafcia«, potem je prospeh naši industriji zagotovljen! Zdaj pa na delo! Na delo industrijci, -obrtniki din trgovci! Vprezite vse svoje organizacije za boj, ki bo prinesel korist vam in domovini! Začnite s konkretnim delom! Takoj vam stavimo praktičen in lah.k-o izvedljiv predlog: Organizirajte »dan domačega blaga«, »dan jugoslo-venskega blaga!« Ta dan naj bi trgovci prodajali samo domače blago, kon-sumenta bi na to opozorili s primernimi ins-erati v listih in s svojimi izložbami. Sola, od osnovne do univerze, in radio naj ta dan eno uro posvetita propagandi za domače .blago in tudi tisk bo, .kakor vselej storil isvojo narodno dolžnost. Dve važni uredbi k lobrtnem zakonu Beograd, 9. marca. v. Z današnjim dnem stopi v veljavo novi obrtni zakon. Z uvedbo tega zakona prične poslovati tudi komisar ministra za trgovino in industrijo za področje Beograda kot prvostopna splošna upravna oblast za vse posle po novem obrtnem zakonu. V zvezi z uveljavljenjem novega obrtnega zakona je minister za trgovino in industrijo podpisal uredbo o koneesijonlra-nju tiskarniških podjetij. Uredba določa, da se smejo otvarjati tiskarniška, litografska in ksilografska podjetja samo na osno- vi posebnega dovoljenja, ki jih izdaje ban, za področje Beograda pa komisar ministra za trgovino. Dovoljenje lahko dobe samo osebe, ki izpolnjujejo določbe prvega in drugega odstavka čl. 71. obrtnega zakona. Dovoljenja se izdajajo po svobodni oceni glede na splošne interese in stvarne potrebe v dotičnem kraju. Uredba stopi v veljavo z dnem objave v »Službenih novi-nah«. Minister za trgovino in industrijo je nadalje na osnovi člena 60. in 62. obrtnega zakona po zaslišanju gospodarskih zbornic podpisal uredbo o pogrebnih zavodih. Posle pogrebnih zavodov smejo izvrševati samo osebe, odnosno podjetja, ki dobe za to dovoljenje pristojnega bana. Dovoljenju st' bodo izdajala v prvi vrsti občinam, če ima občina svoj pogrebni zavod, potem se brez pristanka občine ne sme dati nobeni privatni osebi tako dovoljenje. Če pa dobe privatne osebe dovoljenje za osnovanje pogrebnega zavoda, morajo izpolnjevati vse predpisane pogoje obrtnega zakona. V kolikor prihajajo v poštev privatne osebe, se bodo izdajala dovoljenja po svobodni oceni upoštevajoč pri tem splošne interese in stvarne potrebe v dotičnem kraju. Vsaki prošnji za dovoljenje za pogrebni zavod se mora priložiti tudi točen cenik. Cenike pogrebnih zavodov odobrava pristojni ban, ki določi tudi obseg in način dela dotičnega pogrebnega zavoda. Prestopki določb te uredbe se bodo kaznovali po določbah obrtnega zakona. Izredni občni zbor Obrtni* ške samopomoči, reg. pom. blagajne v Ljubljani se bo vršil v ponedeljek, dne 21. marca 1932 ob 14. uri popoldne v posvetovalnici Zbornice za trgovino, obrt in industrijo, Beethovnova ulica št. 10 (pritličje, desno) s sledečim DNEVNIM REDOM: 1. Sprememba pravil. 2. Računsko in statistično poročilo. 3. Določitev članskih pristojbin. 4. Določitev višine pogrebnine. 5. Raznoterosti. če bi izredni občni zbor ob napovedani uri ne bil sklepčen-, se bo vršil pol ure pozneje na istem prostoru ne oziraje se na število navzočih članov. Rajko Sajovic: 0 slogih pohištva (Nadaljevanje.) Pri vsakem stilu delimo- dolb-o- (trajanja v začetek, vrhunec ali -cvetno dobo, ter dolb-o pr-opadanlja oz. konec. Te prehode v razvoju lahko primerjamo s pomladjo, poletjem in jeselnijo- Zgodovina navaja dobo trajanja posameznih sti-loiv z določenimi letnicami n. pr. Romanski slog je bil od leta 1000—1250. vendar si pa pri item ne smemo misliti, da je bilo leta 1250. Ikonec -oblikovanja v pravou -romanskega stila, ter da je takoj z letom 1251 zavladal temu sledeči gotski isfbil. Prehod iz enega sloga v drug slog se vrši polagoma -komaj opazno, kajti umetnostno Oblikovanje se ne da diktirati in omejlilti z golimi, letnicami, aimipalk je duševna potreba svojega časa. Vsak nov stiiil, je aiznaz nove miselnosti. Pod besedo slog, razumemo ljudsko oblikovanje 'raznih predmetov, tka’ tero se je razvijalo pod vipliivom narave, iiz nazorov do vere, ter po- svod-i miselni, duševno občuteni moči- Slog je izrazno oblikovanje ljudske duše, ter poganja iz njegovega s vetrovnega nabiranja iiln življenskega čuvstvoranja. Narodi s posebnimi lastnostmi, se poslužujejo 'vedno svojih posebnih izraznih -olblik. Že tisočletja pred naišim ča" som je bilo razvito kulturno življenje v Aizdijri, v obeli zadnjih tisočletjih pred .Kristam v Egiptu, Babiloniji in Perziji.. V 4. in 5. /stoletju pred Kristam sta bila kultura in umetnost na taki višini, da so jo pozmej'3 komaj kdaj dosegli. Znano- nam je še iz šolske zgodovine, kako- so -si Rimljani ustvarili p-od grškim vplivom svoj lastni svat oblikovanja-Pio razpadu iin delitvi rimske države v vzhodno -in zapadho rimsko cesarstvo, so se 'v prvem razvili orijen-talski stili, medltem .ko so dela tRiimljanav iv zapad-ni fiv-ropi, v času navalov ljudskega naseljevanja, skoraj popolnoma propadla. V stari Germaniji je Karel Veliki 768. do 014. 1. gradil v Aachenu deloma še danes ohranjene cerkve in samostane pod vplivom -rimske umetnosti. Pa tudi njegova država je propadla. Polago" ma se je zrahljali', vez, ki je do tega časa družila raznovrstne narode- Šele dvesto let pozneje, toreti okoli leta tisoč, zasledimo -zopet nov načiin Oblikovanja, v tem času porajajočega "se romanskega sl tila, ki pa je bil vedno bolj in bolj prost .rimskih vplivov. Zborovanje Skupne obrtne zadruge v Mariboru Dne 29. m. m. je izvršila svoj redni letni občni zbor mariborska Skupna obrtna zadruga, v kateri iso včlanjene vse nestrokovno organizirane stroke iz mariborskega mesta. Udeležba je bila v tem primeru 'mnogoštevilna, kakor še nikdar doslej, kar je predsednik g. Va-htar Mih-:) naglašal v svojem nagovoru s posebnim poudarkom in zadoščenjem. Zadruga izkazuje za poslovno ileto 7880 Din dohodkov in 3679 Din izdatkov. Proračunske potrebščine so se odobrile v znesku 6595 Din. — Občni zbor se je po kratkem pojasnilu predsednika g. Vahtarja soglasno in z navdušenjem izjavil za sistem skupnih (zbornic, na kar je obrtno-zadružni nadzornik g. Založ-mik predaval -o najzanimivejSih določbah novega obrtnega zakona. Kakor v vseh primerih, so tudi tukaj posebno pozornost in vznemirjenje vzbudile soci-jahio-politične določbe novega zakona, ki donašajo rokodelstvu nova hren' , i Občni zbor je sklenil zahtevati, da se omilijo delavsko zaščitne določbe, mojstrsko zavarovanje pa naj se uvede le postopoma; začetkom samo za nezgodne in smrtne primere, pozneje za slučaje boleznli in končno -šele naj pride na vrsto pokojninsko zavarovanje. Ker bo po novem zakonu zadruga morala nalagati član-om višjo članarino in -odpadejo vajenške pristojbine in takse, bo zadruga skušala doseči združitev mestne in okoliške skupščine, s 'čimer bi nova bremena zaradi ugodnejše porazdelitve za članstvo ipostala znosnejša. Pri novti-h volitvah je bil ponovno izvoljen za načelnika dosedanji agilni predsednik zadruge g. Vahtar Miho, njegovim namestnikom pečar g. Sirec Lovro, odbornikom pa kolarja gg. -Fras Franc in Vrentuša Štefan, knjigoveza gg. Pajk Franc .in Vukmanič Robert, kr-tačar g. 'Gothe Viljem in torbar g. Karlo Joslip. Splošno pohvalno se je omenjalo zelo skrbno in leno delo zadružnega načelstva. Ste že poravnali naročnino? PISALNI STROJI SIVALUK STROJ 1 RAČUNSKI STltO.II RAZMNOŽEVALNI A l*A Jt ATI Lastna specialna mehanična delavnica It K <; I S T K I It > F, It L A U A .1 \ F, PRVOVRSTNIH SVETOVIVIH /,\AMli ! LUDV. BARAGA LJUBLJANA Šelenburgova ulica 6 — Telefon štev. 29-80 OUZD v februarju 1932 Tudi v mesecu februarju 1932 je gospodarska kriza polagoma, toda stalno napredovala. Padec zavarovanih ide' iavcev napram ldtu 1930. se je povečal od 14.895 v začetku meseca na 16-695 na koncu mesca. Naglasiti je trema, da >je bilk) napredovanje Ikirize letos počasnejše nego lansko leto. Zato se je padec zavarovalnih delavcev inapram letu 1931. zmanjšal od 12.383 v začetku meseca na 11.783 na koncu meseca. Pre-ciznejšo sfliiko v razvoju krize daje sledeča tabela padcev zavarovanih delav" cev- dne napram '1931 nap rani 1930 1- 'M- —12.383 —14.895 5- 'H. —12.500 >—15-029' 10.11. —111.545 >—15.299 •15- 11. —111.937 —16.394 20. II. —111.864 —16.789 25.'H. —.lil.862 —16-606 28. HI. —* 1:1.783 —16.696 Razmerje med 'reduciranimi moškimi lin ženskimi delavci se je nekako stabilizralo na višini 5:1- Izredno so se zboljšale zdravstvene razmere. Odstotek moških (bolnikov se je zmanjšal iza —0.26 odstotka na 2.43 odstotka, ženskih celo iza —0.88 odstotka na 2.68 odstotka in Skupaj za —0.47 odstotka na 2.53 odstotka- Povprečna dnevna zavarovana mezda (katera odgovarja približno povprečnemu dnevnemu delavskemu zaslužku) je padla v februarju zelo občutnopri moških iza Dnin 1.08. pri žen" skali ža Din 0.59 din skupaj .za Din 1.15 (prejšnji mesec Din 1.01). Znižanje povprečne dnevne zavarovane mezde znaša skoraj 5 odstotkov, faktično znižanje delavskih plač je pa še večje, ker podjetniki vedno pravilneje prijavljajo delavce v zavarovanje- 'Celokupna dnevna zavarovana mezda je nazadovala zia Din 394.652.40. To pomeni, da 'je delavstvo, zavarovano pri OUIZD-u izgubilo iradi odpustov in krajšanja plač dnevno ca pol milijona 'dinarjev ali mesečno ca 12 miiilijonorv. — Dohodki OUZD-a '(bolniški prispevki) so se inadi tega kljub povišanju tani' fa od 5 odstotkov na 6.5 odstotka znižali dnevno za ca Dam 13.000 ali mesečno za ca 350.000- Brez povišanja prispevnega tarifa ‘bi. bil primanjkljaj siko-raj še enkrat tako velik. IZKAZ najvažnejših statističnih podatkov za mesec februar 1932. Povprečnina moških ženskih skupaj članov 46.021 — 9.900 28.729 — 2.081 74.750 - 11.981 bolnikov 1.120 — 387 769 — 328 1.889 — 715 odstotek bolnikov '/o 2-43 — 0-26 268 — 0-88 2-53 . — 0-47 povprečna dnevna zavarovana mezda Din 27-78 - 1-08 19-68 - 0-59 24-63 — 1-15 celokupna dnevna zavarovana mezda Din 1,278.245-60 — 335.884-40 562.604-80 — 58.768- -r 1,640 850-40 — 394-652-40 Spodnje debelejše številke [»omenijo prirast » + « oziroma padec »-od lanskega leta t. j. od februarja 1931. Jože Ambrožič: Obrtne organizacije v starih časih 'Vihar,ne 'čase doživlja in preživlja naš stan. Velik del obrtniških tovarišev se trese v skrbeh pod negotovostjo za svoj obstanek, medtem ko majhen del tovarišev oznanja evangelij, ki da bo odrešil .obrtništvo vsega pretečega zla. Da vsaj malo pozabimo na vse križe in 'težave, ki nas tarejo, opišem v naslednjem eno izmed naj starejših obrtnih zadrug iGoirenjske — morda celo najstarejše zadruge v dravski banovini. Namenil sem to poročilo^ za proslavo desetletnice 'Obrtnega društva na Jesenicah. Ta najstarejša obrtniška zadruga naj bi bila zadruga 'lončarjev in pečarjev v Ljubnem na Gorenjskem. Cerkveni arhiv hrani namreč listino, v kateri je jned drugim vpisano »po svedoebi te listine k dne 5. 5. ,1806 branjene v farnem arhivu — bila je lončarska dražba ustanovljena 4. 3. 1583«. Potemtakem je preteklo od dneva njene ustanovitve ravno 349 let. Originalnih listin sicer m najti, ker so bile pač po večkratnih spremembah poslane na oblasti v s vrbo spremembe pravil ali drugega; tako je tolmačeno v shranjenih listinah. 'Razne letnice, ki 'jih je najti v teh zapisnikih, pričajo, da je bilo zadružno življenje in sploh vse zadružno delovanje časih bolj živahno, časih pa zopet bolj mrtvo. To vse je bilo izavisno od spretnosti in agilnosti predsednika in 'Odbora; igrali pa so vlogo pri tein tudi drugi 'vplivi, kakor: vpliv boljše ali slabše konjunkture, da, med 'drugimi ce- lo vpliv duhovščine. To je sklepati na podlagi preurejenih pravil in posameznih dopolnil k že obstoječim določilom. Da ne bo zamenjave in napačnega inazi-ranja, da je bil ta celi i(Zunift) kakšna cerikvena bratovščina, pač pa zadruga v pravem pomenu besede zadruga (nem skl imenovana »ilafnerzunft«), govore v ta prilog vsi zapiski in naj naveden le gotove točke pravdi, fci so podučne in tudi za današnje čase zanimive. Predsednika so nazivali »tHafnerva-ter«. To ime je bilo v rabi 'in govoru do nedavnih časov ohranjeno, ko je potem izadrnga zaradi propadanja tega obrita propadla. Značilna je točka 9. pravil, ki govori o dolžnem spoštovanju do predsednika. Glasi-',se: >»za razžaljenje predsednika se plača od 20 krajcarjev do 2 goldinarja« i(Danes...?) Da so spoštovali in cenili svoje izdelke, o tem govori itočika 11., ki pravi: »Nesolidno delo se kaznuje z opominom, sledi kazen ,20 krajcarjev do 2 goldinarja, nato izključitev.« Strogo določilo govori proti šušmarjem, saj so imeli v pravilih točko 12., ki se glasi: »Zemlja za izdelovanje loncev se sme dajati samo izučenim lončarjem pod kaznijo 25 goldinarjev, ponovno z izključitvijo, fconečno se postavi peč pod sekvester.« Tudi konkurence so se ubranili s točko 14. teli pravil. Ta pravi: »Dolžnost ne pod določeno ceno prodajati, to je pu-šelj 15 krajcarjev«. Za podpiranje siromašnih zadrugarjev je bilo poskrbljeno v točki sedemnajsti »iBruderlade« (bratovska skladnica), do-čirn je točka .18. pravil' določala vpisnino 1 gl. 15 kr., letne prispevke pa po 15 krajcarjev. Leta 1728 je prišel tuj vpliv nad zadrugo, ker so bile vnešene nove točke; ena izmed njih se glasi: »Z dovoljenjem škofijskega or din arija ta z dne 19. avgusta 1728 se udeleži maše za umrle člane vsak član z darovanjem.« dočini točki 21. in 26. določata obvezno udeležbi; pri pogrebu pod kaznijo 10 krajcarjev in pa za zvonjenje z velikim zvonom pristojbino ,! gl. Kot letnice, v katerih je bila zadruga po eventuelnem mrtvilu poživljena, so vpisane 1728, 1806, 1856, in 1872. Vsekakor je razvidno iz spisov o tej zadrugi, da so bili ti pridni in agilni v svoji stroki ter so tudi skrbeli za vnov-čenje svojih (lončarskih) izdelkov, čemur je v dokaz med drugimi spis kjer je zapisano: »Tukajšnji lončarji sinejo z dovoljenjem cesarske oblasti svojo lončeno posodo prodajati na vseh trgih in mestih avstrijskega cesarstva.« (Danes pa o 'tej lončarski obrti, ki je nekdaj po zatrdilu starih vaščanov cvetela in donašala blagostanje vaščanom, ni več duha ne sluga. Zadnji lončar, ki je še izdeloval sklede iz ilovice, je umrl nekako v letu ,1898; lahko smelo trdim, da ijeiz njim vred legla v grob tudi lončarska obrt. Občni zbor kolektivne zadruge v Železnikih 'Minulo nedeljo se je vršil v šolskem poslopju v Železnikih občni zboir tamkajšnje kolektivne zadruge, katerega so ■se udeležili tiudi g. Milko Krapež kot zagovornik skupne zbornice in igg. Perdan in Pintar kot zagovornika ločenih zbornic. Občni zbor je potekel v najlepšem redu dni je bil bolj buren le pri točki dnevnega reda, ko je šlo za gla" sovahje o skupnih ali ločenih zbornicah. Pri tem vprašanju je povzel besedo g. Milko Krapež, ki je govoril, da se je pokalzala skupna zbornica v teku 80 let svojega Obstoja kot najbolj primerna 'Ustanova za čuvanje skupnih interesov trgovine, obrti in industrije v dravski banovini- Ponosni moramo biti obrtniki, da imamo tako zbornico, ki mam jo celo drugi zavidajo in pomeni zato vsako Stremljenje o ločitvi le razdiralno akcijo na škodo vsega obrtništva. Za svoje izvajanje je žel govornik pravilno razumevanje in odobravanje. G. Perdan jejgovoril na dolgo in šiiroko v prid ločenih zbornic. Kritiziral je, da zbornica v 80 letih mi ničesar storila in da so obrtniki, ki, so glasovali za 'skupne zbornice, nezavedni. G. Pintar, ki je prav tako nastopil kot govornik v prid ločelnih zbornic, je celo sramotil obrtnike iz Železnikov, rekoč da niso za" vedni, pač pa da so zavedni oni s hribov (ki so glasovali za ločene žborrnioe). Pri glasovanju je bilo oddanih 30 glasov, in sicer 19 za skupne in 11 za ločene zbornice- Ker 'je g. 'Primožič kot dosedanji načelnik 'odklonil še nadalje zavzemati to funkcijo, je bil na njegovo mesto izvoljen g. Žumer. Prepričani smo, da Iho novi načelnik vodil organizacijo lepo naprej in da se bo izkazal vrednega 'zaupanja članov. Občni zbor Obrtnega društva v Celju se bo vršil v torek 22. marca 1932 ob 19. uri v sejni dvorani Obrtnega doma v Celju s sledečim DNEVNIM REDOM: 1- Poročilo predsednika. 2. čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 3. Poročilo tajništva. 4. Poročilo blagajnika. 5. Poročilo pregledovalcev računov. 6. Volitve novega odbora. 7. Slučajnosti, § 17. pravil: Občni zbor je sklepčen ob določeni uri, ako je navzoča polovica članov. V primeru nesklepčnosti se vrši občni zbor eno uro pozneje ne glede na število navzočih članov. ODBOR. enganitacij Zadruga knjigovezov, tokarjev, izdelovalcev usnjatega galanterijskega blaga in izdelovalcev kartonažnega blaga za ljubljansko oblast v Ljubljani sporoča vsem svojim članom, da se bo vršil redni občni zbor dne 19. marca ob 9. uri 'dopoldne v Lovski sobi gostilne pri »Sokolu« pred Škofijo z naslednjim dnevmim redom: L Poročilo načelstva, a) tajnika, b) blagajnika. 2. Poročilo revizorjev. 3. Slučajnosti. Društvo obrtnikov na Jesenicah. Z ozirom ina inaše poročilo v predzadnji iizdaji 'Obrtnega Vestnika Sporočamo prijazno, da se predvideni shod na dan sv. Jožefa ine vrši, in to zaredi tega, ker se (je vršil shod Jeseniškega obrtništva v četrtek, dne 3. marca. Bill je tako obiskan kakor do sedaj skoro nobeden, moral se je vršiti predčasno zaradi Obstoječih razmer na Jesenicah-Vabilu na ta shod so se odzvali tudi skoro vsi gg. občinski odborniki z gospodom županom na čelu. Predsednik društva g. Gogala je podal obširen referat in je žel za skoro poldrugoiirna izvajanja veliko odobravanje navzočih. V idebato islta posegla g. župan, ki sc je posebej zahvalil g. predsedniku za tehtno iiznešene (predlogel in ,.pa duhovni svetnik gospod župnik Kastelic, ki je med drugim izrekel društvu zalivalo in naglasili, kako lepo je, da društvo vabi na 'gospodarska izlborovanja itudi gg. Občinske zastopnike. 'Vse težnje, ki so se obravnavale, bo občinski, zastop gotovo upošteval, zavedajoč se pri tem idoprineseniih žrtev obrtniškega stanu- Znan vam je vsem, tovariši obrtniki, položaj, Iki tačas vlada pri nas na Jesenicah. Baš zato je Obrtno društvo smatralo iza nujno važno, da opozori občinske Očete tako nia sestavo- občin" s k ega proračuna, da so tako predvideni dbhoidki vsaj deloma utemeljeni. Vse to se