DEMOKRACIJA
Uredništvo: Trst, ul. Machiavelli 22-II. - tel. 3-62-V5 Uprava: Trst, ulica S. Anastasio l-c - tel. 2-30-Sa Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzutia 18. CENA: posamezna številka L 25. — Naročnina; mesečno L 100, letno L 1.200. — Za inozemstvo: mesečno L 170, letno L 2.000. — Poštni čekovni računi: Trst štev. 11-7223, Gorica štev. 9-18127
Leto VIII.- Stev. 20	-	Trst	-	Gorica	14.	maja	1954	Izhaja	vsak	petek
Odkrite karte
Intervju, katerega je imel Tito s Sulzbergerjem, je imel vsaj to dobro stran, da je prvič oficielno odgrnil kopreno, ki je zadnje mesece zakrivala zakulisna pogajanja za rešitev Tržaškega vprašanja. Zdaj vsaj vemo, kje smo in kaj čaka Trst, če bi prišlo do razdelitve obstoječega Svobodnega tržaškega ozemlja. V tem primeru ne bi bilo nobenega blagostanja, ne za tržaške Italijane, a tudi ne za tržaške Slovence. Trstu pred •nosom bi namreč zrastlo novo slovensko pristanišče v Kopru, kateremu naj bi Američani zgradili železniške in cestne zveze z zaledjem, Puljem in Reko. Poleg hude konkurence Benetk in doslej manj občutene, toda vkljub temu stalno grozeče konkurence Reke, bi Trstu zrastel še tretji tekmec, ki bi mu, vsaj v prvem trenutku,, odvzel, čeprav še tako majhen, toda vkljub temu pomemben današnji jugoslovanski tranzit, kasneje pa še kaj več. Saj vemo, kako je bile z Gdanskim, kateremu je pred pragom zrastla najprej skromna, a kasneje mogočna Gdinja, in s predvojno Reko, ki se je kaj kmalu nehala smejati Sušaku ter je z zavistjo spremljala njegov razvoj. Tudi kmetijsko siromašna tržaškn. Okolica bi ne mogla več prodajali na obubožanem tržaškem trgu zn dobro ceno svoje iz skope zemlje z muko iztrgane pridelke in njeni moški in ženske bi zaman povpraševali za delo po propadajočih tržaških tovarnah, trgovinah in drugih podjetjih.
Tito je bil enkrat v svojih odgovorih vsaj v tem pogledu iskren. Bistro in jasno je nakazal, da bo
v	primeru delitve za svoj račun napravil čez Trst hladen in odločen križ. To pa je nekaj, nad čemer so se zdaj še globlje kakor S. oktobra globoko zamislili tudi vsi tisti iredentisti, ki so še novembra rogovilili po tržaških ulicah in zahtevali priključitev k matični domovini. Medtem ko . je jesenska mrtvaško razpoloženje in nejevo-ifn' nad najuvtfttmi tieHtvijo mjHtt samo naše mesto ter so številni italijanski časnikarji šele tu, na licu mesta, doživeli svoje veliko razočaranje, pa se je danes nezadovoljstvo nad takšnimi rezultati iredentistične politike, ki naj bi imeli za posledico smrtno obsodbo Trstu in njegove bodočnosti, zače-
lo	v vedno večji meri kazati tudi pri rimskih centralah posameznih italijanskih strank. Tako je vodja demokrščanske levice, Gronchi, na sestanku 40 poslancev svojega krila 8. maja izjavil, da se delitve nikakor ne sme sprejeti in da je v takem primeru veliko boljše zahtevati uresničenje mirovne pogodbe. Podobne izjave je kmalu nato jx>-dal tudi tisti Colognatti, ki, kot Tržačan, izvoljen na listi MIS-u, simbolično predstavlja v vrstah te vse prej kakor neiredentistične organizacije težnje tukajšnjih italijanskih skrajnežev. Ce taki ljudje tako govore, potem je pamet opravila že presneto dolgo pot.
Nič manj poučen ni komentar, katerega je k objavljenemu intervjuju dodal »Nelv York Timesa. V njem izrecno podčrtava, da si Vsi Tržačani, tudi največji Italijani, samo žele, da bi Svobodno tržaško ozemlje trajalo vse večne čase. Nadalje dodaja, da vsi Tržačani čutijo, kako se njihovo blagostanje bliža koncu in izraža svoje mnenje, da čakajo Trst težki dnevi,, kajti »morsko pristanišče, odreza-n od svojega zaledja, je nesmisel in bi bilo obsojeno na počasno smrt«.
Zahodne demokracije torej z daj prav dobro vedo, da delajo načrte katerih tržaško prebivalstvo ne more odobravati. Takšno postopanje pa je v ostrem nasprotju z o-snovnim demokratičnim načelom ki zahteva, da je treba pri vseh važnih političnih vprašanjih, predvsem pa pri teritorialnih izpre-membah najprej upoštevati voljo prizadetih ljudi. Do letošnje jeseni so se razni krogi vsaj formalno še lahko sklicevali na voljo večine tržaškega prebivalstva, ki naj bi po ulicah nekajkrat manifestiralo za protiitalijansko rešitev. Letošnji novembrski izgredi in procesi, ki so sledili, pa so razbili zadnjo možnost za vzdrževanje takšnih i-luzij. Ce se zdaj k temu doda očitno odklonilno stališče do delitve, ki zajem/i tudi pripadnike tistih doslej iredentističnih strank, od katerih je odvisna vladna večina v rimskem parlamentu, potem je menda že skrajni trenutek, da se obrne krmilo ter se stopi na nova pota, drugačna od tistih, po katerih sta ameriško in londonsko zunanje ministrstvo hodili zadnjih par let. Po vseh neuspehih, ki sc
Spet Trst in Posarje
Čudno je sicer, toda res izgleda, kot da bi tema problema bilo usojeno, da igrata vzporedno vlogo v usodi Srednje Evrope. Posarje leži pravzaprav na zahodnem obronk.i .Srednje Evrope, dočim leži Trst kot najsevernejša izgrajena točka Jadrana v srcu same celine.
Evropo brez evropeizacije Posarja si je lahko predstaviti. Tod.a Evropa brez evropeizacije Trsta je obsojena na to, da postane poz'i-rišče najsrditejših nasprotij med severom (Nemčijo) in jugom (Italijo) .ter med Vzhodom in Zahodom.
Posarje je doživelo svoj plebiscit, ki so ga pripravili pod .budnim francoskim nadzorstvom, kjer Nemci niti pomisliti niso mogli na to, da bi izvajali vse .tiste glasovalne potegavščine (poziv volivcev iz Južne Amerike), kaj šele da bi jih izvršili tako, kot so jih izvajali i-talijanski nacionalisti. Toda takega plebiscita, pod nadzorstvom nasprotnika Trsi; ni doživel.
In vendar zatrjuje Adenauer, da ima glede Posarja končno in odločilno besedo tamošnje prebivalstvo.
Adenauer si torej ne prisvaja pravice, da bi govoril v imenu Po-sarcev, čeprav bi se mogel sklicevati na voljo 91 odstotkov glasovalcev.
Kaj pa temu nasproti počenja 1-talija? Ne da bi vprašala Tržačane, zahteva »italijansko rešitev Tržaškega vprašanja«, čeprav ne more bti nobenega dvoma o tem, da bi bila taka italijanska rešitev proti volji samih Tržačanov, kakor tudi. da je taka »rešitev« naravnost škodljiva ne samti Trstu in Italiji, temveč tudi ureditvi Srednje Evrope. Ta bi z izgubo Trsta izgubila možnost dihanja, izgubila svoja
pljuča in svojo bodočnost. Italijani Trsta niso izgradili, ampak sta Trst ustvarila Karel VI. in Marija Terezija in bi si ga zdaj Italijani hoteli prisvojiti .zato, da bi zagospodarili še Dunaju in Budimpešti ter bi tako mogli znova začeti o-svajanja tržišč in proizvodov Bližnjega vzhoda ter Levanta. Ali pa ta italijanski ekspanzionizem odgovarja vsaj ameriški politiki? Kot se je pa prav zadnje dni izkazalo, stoje stvari prav nasprotno. O ■tem sicer trenutno in vse dokler se n» bo pokazal učinek srečanja med ameriškim tajnikom za zunanje zadeve, Foster Dullesom, in ministrskim predsednikom Scelbo, ne moremo reči ničesar pozitivnega.
Kakšno je stališče demokrščan ske stranke v (vprašanju uporabe atomskega orožja? Uporaba tega o-rožja sicer ni simpatična stvar. Zato se tudi v Ženevi zahodni državniki trudijo, da bi to strašno možnost odvrnili. Toda, če je uradna Italija že zašla na to pot, in to prav zaradi »rešitve Tržaškega vprašanja«, tedaj bo pač prisiljena, da sprejme vse njegove posledice! Toda prav pred srečanjem Dullesa in Scelbe je nastopila de-mokrščanska stranka proti uporabi atomskega orožja, to se pravi proti uporabi orožja, ki je eno od bistvenih opor današnje ameriške strategije.
(Razlogi, zakaj se je demokrščan-ska stranka odločila za ta korak prav v trenutku, ko bi se z ozira do tržaške zadeve morala zadržati v kar največji rezervi, so čisto notranjepolitične prirode. ‘Pomiriti so morali namreč svoje pristaše zaradi nevarne propagande, ki jo vodi »L’ Unita«, glasilo komunist, partije Italije, proti uporabi atomskega
orožja.
Ce pa stvar, kakor se povsem
zdi, stoji tako, tedaj stojimo pred čudnim položajem. Z ene strani sprejema italijanska vlada .brezpogojno, torej brez pridržka zaradi tržaškega primera, stališče ameriške vlade glede skupne obrambe Zahoda od Sovjetov. Po drugi strani 'se pa najjačja stranka italijanskega parlamenta izjavlja proti stališču ameriške vlade v pogledu ujjorsbe atomskega orožja.
To pa pomeni, da so vse obljube italijanske vlade glede obrambe Evrope nasproti Vzhodu brez vrednosti, ker bo tista italijanska vlada, ki bo parlamentu predložila lak predlog, zaradi sklepa demokrščanske vlade obsojena, da izgubi večino.
Ali se pa — in to se sprašujemo
—	Američani tudi zavedajo, kaj bi jih moglo doleteti? Scelba je po eni strani postrežljiv z obljubami, po drugi pa že zdaj pripravljajo možnost, da bi ga zamenjali z drugim. To je potemtakem obljuba du preklica.
Američani včasih uživajo glas velikih lahkovernežev. Ne bi bilo želeti, da bi se jim to pripetilo prav ob napovedovani »rešitvi« Tržaškega vprašanja.
V Avstralijo
V	torek je iz tržaške luke odplul proti Avstraliji tretji in zadnji, transport izseljencev z nad 700 Tržačani. Med njimi je precejšnje število Slovencev. Od odhajajočih se je poslovila ogromna množica prijateljev in znancev. — Želimo vsem, odhajajočim čim skorajšnji povratek 'V svobodni Trst.
Titove izičtoe
10. maja je vodilni ameriški dnevnik »New York Times« objavil razgovor, katerega je vnel njegov sodelavec Sulzberger z maršalom Titom. Razgovor se je vršil na Bledu. Potem ko je Tito poudaril, da je po njegovem tržaški probletn lažji kakor Posarsko vprašanje ter dodal, da, tudi izostanek sporazuma o usodi Trsta ne bi smel predstavljati ovire za sodelovanje Italije in Jugoslavije v evropskih vprašanjih, je na posebno vprašanje izjavil:
»V Evropski obrambni skupnosti, ki bi bila širšega in ne izgolj vojaškega značaja, bi 'bilo rešljivo tudi Tržaško vprašainje, Mi ne moremo pristati na .izročitev cele cone A italijanski upravi Jcajti to ne samo, da ne bi bila končna rešitev, temveč sploh ne bi bila nobena rešitev, kajti Svobodno tržaško o-zemlje bi še vedno obstojalo. Na ta način bi Italija še vedno uveljavljala svoje zahteve in Evropska obrambna skupnost ne bi bila ojačana.... Ena rešitev bi lahko bila .naslednja: ne ena, ne druga država naj se ne odreče svojim zahtevam. Mi ne bi zahtevali tega od Italije in Italija ne bi smela tega zahtevati od nas. Tudi ta rešitev ne hi bila dobra, toda v vsakem slučaju še vedno boljša od tiste, kakršno želi Italija. V tem slučaju pa bi zavezniki morali svečano izjaviti, da ne bodo podpirali zahtev ne ene, ne druge strani in da ne bodo ne eni, ne drugi državi pomagali, da bi jih uresničila,.«
Zanimiv je posebno prvi stavek tega odgovora, v katerem je morda izražena misel o možnosti rešitve Tržaškega vprašanja v obliki nekakšne evropeizacije. Vsekakor
Razvoj ženevske konference
~Dlen Bien'~Pliu' 'je padel. Če so
hrabri branilci te točke ohranili svoja življenja, ali če je hrabri de Ca,stries v ujetništvu, je sicer važno, toda ne odločilno. O Dien Bien Phu-ju govore, da ni bil važen za obrambo Indokine. Mogoče je tudi to. Toda tu ni šlo za tvarne, ampak za moralne vrednote, in na tem področju je žal Evropa in z njo belo pleme doživelo usoden u-darec. Besede, ki jih je bajč pred pogubljenjem izrekel Giordano Bruno, »Vi se bolj bojite ognja nego jaz, ki sem-na tem, da izgorim«.
Enako morejo Azijati danes zaklicati belemu človeku:	»Bolj	se
vi	bojite uporabe atomskega orožja kot mi, ki naj bomo njegova žrtev«. Bojazen belega človeka pred skrajnostjo, četudi izzvana po najvišjih stremljenjih vesti, je že sama predznak poraza.
Ko je .točno pred 1500 leti Atila navalil na Italijo in Galijo, na svoji strani ni imel številčne premoči temveč prav tisto, kar danes zavira dejavnost zahodnjakov, t. j. strah pred skrajnimi sredstvi, je na joči * • nejši znak poraza.
Na Dien Bien Phu so bile obrnjene oči vsega sveta. Toda na Dien Bien Phu so prvenstveno zrle oči Azije. Branilci so bili hrabri, saj so zdržali vse, kar človek v svoji odločnosti more zdržati, in še več, toda to ni odločilno. Odločilno je, da francoska vojska v In
jih zahodni diplomati doslej doživljali s svojimi prenagljenimi deklaracijami in izjavami o Tržaškem vprašanju bi namreč postavili na vse samo še krono, če bi se zgodilo, da bi italijanska vlada, katere obstoj želijo rešiti, prav zaradi njihovega novega načrta padla. Niq manj pa ni važno, posebno v današnjem zapletenem mednarodnem položaju, da bi komunistična propaganda in organizacije presneto dobro znale prikazati, kako je zahodna diplomacija zavestno obsodila na smrt in propast mesto in prebivalstvo, katerega je pred tem sarrui, z lastnimi napakami zapeljala v slepo ulico. V Evropi, ki ša vedno stremi po svoji boljši ureditvi, bi to bil kaj žalosten primer priznanja nemoči in kapitulacije na sami meji železnega zastora.
V	vsakem primeru je torej rešitev. v obliki delitve Svobodnega tržaškega ozemlja takšna, da ne zadovoljuje nikogar. Presojana s širših vidikov bi predstavljala veliko napako, večjo od vseh dosedanjih deklaracij in izjav. Zato smo še vedno prepričani, da ne bo uresničena in da bo tudi sedanji politični vihar nad našim mestom minil brez hujših posledic.
dokini ni bila sposobna, da bi bia-
nileem priskočila na pomoč .in da tem niso priskočili na pomoč niti Angleži iz Malaje. Pred zgroženimi očmi Azije so de Castries L: njegovi ljudje morali žrtvovati poslednje, .zapuščeni od praznih hvalospevov. Rim Atili ni podlegel, ker ni imel vojske, temveč zato, ker se Rimljani niso hoteli boriti. Azija ne stoji pred zmago zato, ker bi razpolagala z močnejšimi sred stvi za borbo, temveč izato, ker jo na njeni strani odločnost in požrtvovalnost. Rekel bi kdo, da je general Giap izgubil 20.000 ljudi, dočim je Dien Bien Phu imel komaj 6000 branilcev. To pa jpomeni, da it štela G-iapova vojska vsaj 50.000 ljudi, ki so prezirali smrt, dočim je bilo na nasprotni strani le deseti del takih ljudi. Kdo naj zadrži zdaj azijsko bahavost? 2e zdai lahko poslušamo bahave govore A-zijatov komunistične zvrsti. Ze skoraj pa bomo priče popolnega o puščanja ameriškega zavezništva na Daljnem vzhodu. Samo izredno drzni junaki so sposobni boriti se kot Oastries za izgubljeno stvar. Vse'večje pa bo število -tistih, ki si ‘bodo prizadevali, da hi svoie ljudii -in svoje imetje obvarovali pred maščevanjem bodočega zmagovalca.
Težko je predvidevati, kakšna bo nadaljnja usoda Ženeve. Za zdaj še ni opaziti, da bi se Sovjeti zgrozili pred pošastjo, ki so jo o-borožili. Komunisti silijo druge, da bi se žrtvovali za neko hipotetično .bodočnost, izgleda pa, da sami ne vidijo dalje od nosu. Sovjeti menda pozabljajo, da so sami skozi štiri stoletja hlapčevali Tatarom, predno so prišli do lastne državnosti. Toda, kaj bodo storili zahodnjaki, katerih čast je v toliki meri prizadeta? Povsem razumljivo je, če bo vprašanje evropske o-brambe našlo Francoze ravnodušne. Manj razumljivo' pa je, ali. bodo tudi druge države oprežnejše nasproti možnostim za skrajne odločitve. Kajti v Dien Bien Phu-ju ni prizadet toliko francoski položaj v Indokini, kolikor je prizadeta skupna organizacija protikomunističnega dela azijske celine.
Foster Dulles je pretekli teden odpotoval iz Ženeve v Ameriko. Letalo, ki ga je nosilo čez Ocean, je nosilo človeka, ki je imel sto razlo.gov za resno zaskrbljenost. I-talijani pravijo, da je dve 'Uri tožil Scelbi. In sodeč po tem, kar nam neprikrito javlja Luigi Barzini mlajši o sedanji Italiji, je tudi Scelba Američanu mogel navesii besede Guatima, ko so ga pekli Spanci: »Ali mar mislite, da je meni bolje kot vam?«
^ 44- *...	.	----——a—.. -
Cas za dogovore In pogajanja je z Dien Bien Phu-jem minul. To se bo že v kratkem pokazalo. Konferenca -bo zaslišala ene in druge A-‘Zijate, -tiste, ki še verujejo v Zahod in one, ki verujejo Vzhoda. Toda kakor je bilo pred 26. aprilom, t. j. pred sestankom v Ženevi, tako bo tudi po razhodu udeležencev konference, to se pravi, potrebno bo, da beli ljudje po povratku domov resno in vsestransko premotrijo položaj, v katerem so, in da sprejmejo sklepe, ki bo do ustrezali temu položaju.
tPo eni strani se bo Amerika bržčas iztrgala iz svoje dosedanje neodločnosti, saj bo — hočeš, nočeš
—	morala iz današnjega zunanjepolitičnega položaja potegniti ne-cbhodne zaključke. To pričakuje, in ne brez bojazni, ves svet. In tedaj bo vrsta na zahodnih silah za odločitev.
Imamo dve vrsti udeležencev pri evropski obrambi, in sicer neposredne in posredne branilce. Neposredna sta Nemčija in Jugoslavija. Posredna pa Francija in Italija, Od Francije in Italije bo odvisno, če bosta res z vsemi svojimi silami sodelovali pri evropski obrambi in brez pohlepa po ozemeljskih pridobitvah. Ce bosta nasprotno, nalogi zahodne obrambe podredili svoje neposredne zahteve po Posarju ali Trstu. V prvem primeru bomo lahko z zaupanjem zrli na bodočnost in mogli reči, da Dien Bien Phu ni padel zaman, in da je, kot se to dogaja pri vseh zdravih skupnostih, žig pretrpelega udarca dal novih pobud za protiudarec in za končno uničenje nasprotnika. V drugem primeru bi pa politična higiena zahtevala, da s-' iz evropske obrambe izloči tisto, kar je nezdravo, in da se Zahod nasloni na trdno odločnost obmejne strani. Toda vse to pod bistvenim in odločilnim pogojem, da bodočih branilcev Evrope na osamljeni strani ne zapuste kot Nikolo Zrinskega v Sigetu in, kot Chritie-na de Castries-a v Dien Bien Phu-ju. -Kajti nevarnost, ki bi taki prepustitvi sledila, bi bila mnogo večja.
Pred Sigetom je umrl Sulejman Veličastveni in s Sulejmanom je padla turška veličina. Pred Dien Bien Phu-jem je pa general Giap ostal živ in z njim je bolj živa kot kdajkoli vsa napadalna borbenost azijske celine, ojačena po izgledu na podvige, kakršnih svetovna zgodovina komaj pomni. Pozorišču temačne sedanjosti bi se kaj dobro Prilegale Goethejeve besede pred Valmyjem.
Zato se pa vse bolj tega veseič drugi Azijci, Japonci.. Zgodovinska
Nemeza je devet let po zaključku
vojne dosodila že novo možnost narodom, ki so tekom druge svetovne voj-ne doživeli težke preizkušnje in razočaranja.
Gunduličevi stihi
»Kolo sreče u naokoli vrteči se ne prestaje, ko bi gore, eto ’e dole, ko bi doli, gore ostaje« so se uresničili.
Od trenutka, ko so prvega rumenega človeka poklicali, da bi se boril na evropskih bojiščih, je nastopil preobrat. Kdor ni sposoben, da bi se branil sam ter rabi pomočnika, je sčasoma obsojen na to, da tega pomočnika plačuje vse dražje in da ga naposled napravi za gospodarja. To so doživeli Rimljani z germanskimi in isto so doživeli Bizantinci s turškimi plača-* nimi odredi, ki so bili najcenejši najemniki vsega sveta in ki so končali s tem, da so nai»sled o-svojili Carigrad. Isto danes grozi belemu človeku, ki je v vojaških vedah poučil rumenega človeka in ka danes doživlja, da ga prav ta danes bije.
Tudi to jE Franclja
Medtem ko v Ženevi svetovne sile merijo svoje moči, leži nekje v svetu zaselje, kjer so še pred enim tednom streljali, se borili in urinirali: Dien Bien Phu. Kdo 'e do včeraj poznal to ime? Komu je danes še neznano? Proti ogromni premoči so se polnih sedeminpetdeset dni borili Francozi, bojevni ki Tujske legije in sinovi Vietnama. Skoro polna dva meseca so bili odrezani od sveta in brez upanja na zmago. Kljub temu so se štiriindvajset ur pred porazom spustili v oblegano postojanko — prostovoljci; junaki, ki so hoteli biti tovarišem ob strani v najtežji uri njihovega življenja. Kakor se je ime Dien Bien Phu-ja visoko dvignilo k luči, tako je tudi ime njegovega branilca zasvetilo po vsem svobodnem svetu: general de Ca-stries, najsijajnejši vojak povojne dobe.
Na njem se ponovno potrjujejo stare vrline francoskega vojaškega duha: zvestoba, junaštvo, prezir d? smrti, polet in vztrajnost.
V	politiki so morda Francozi svoja izročila zatajili, z zadržanjem francoskega vojaka v Dien Bien Phu-ju pa so ta izročila nepričakovano ponovno in z novim sijajem potrdili. Mož, ki se je izkazal v oddaljeni tuji zemlji, v sredi svoiih junakov s prezirom smrti in poraze — tudi to je Francija. Francoski politiki tega ne smejo prezreti!
pa je Tito ni točneje opredelil. Sledi značilni odstavek, s katerim je Tito ponovno izjavil, da ne bo dopustil izročitve vse uprave cone A italijanski administraciji. Nekateri domnevajo, da je bil glavni namen njegovega intervjuja prav prepre-čenje izvedbe takšnega načrta. Tretja misel, s katero se predvideva nekakšno podaljšanje jugoslovan-sko-ita.lija.nskega prepiranja v vednost pa je sploh takšna, da res ni nobena rešitev.
V	nadaljevanju svojega intervjuja je Tito potrdil, da res želi, do bi Svobodno tržaško ozgmlje več ne obstojalo. Določena bi morala biti nova razmejitvena črta in velesile bi se morale obvezati, da ne bodo v bodoče podpirale nobenii. zahtev ene ali druge strani, ki bi segale čez to črto. Ko se je Titq tako izrekel za uničenje Svobod nega tržaškega ozemlja in za izročitev Trsta Italiji, ne pa morda za kakšen »samostojen Trst«, za katerega se še vedno skuša skrivati »Primorski dnevnik«, je povedal. »da bi Jugoslavija in Italija mora-
li	obvestiti Varnostni svet in Zdru-žetne narode, da sta rešili svoj problem, kajti- brez odobritve Varnostnega sveta se ne more smatrati, da bi problem bil rešen«.
To je dragoceno priznanje, čeprav iz tega še ni jasno, ktiko si Tito predstavlja, da si dve sosednji državi sploh smeta enostavno razdeliti ozemlje, za katerega jamči nad dvajset podpisnic Pariške mirovne pogodbe z Italijo. Prav tako ni povedal, kako naj bi takšno spremembo spravili skozi Varnostni svet, v katerem ima Sovjetska stveza, zaenkrat ie vedno zagovornica Svobodnega tržaškega o-zemlja, pravico veta. Vsekakor* je to kaj svojevrsten način pojmovanja mednarodnega prava, ki ne bi delal čast nobeni državi, ki pi se pridružila takšni jugosl italijanski kupčiji.
Sulzberger je dejal: »V takem primeru torej ne bi več obstojalo Svobodna tržaško ozemlje. Ali bi Vi v tem slučaju smatrali, da bi bilo koristno zgraditi Kopru pristanišče in železniško progo?*
»Ker bi bila Skedenj in Zavije priključena k Italiji — je odgovoril Tito — hi morali dati prebivalstvu Kopra majhno pristanišče in gospodarsko središče-, ki naj mu o-mogočita življenje.«
Kaj sledi iz tega odgovora, smo dovolj obširno povedali v današnjem uvodniku. Ze pred nekaj leti smo napisali, da bi v primeru delitve STO-ja zrastlo nasproti Trst> novo pristanišče. Zdaj je Tite to potrdil. V --ključk svojega intervjuja. je še natančneje obrazložil, kakšno bi maralo biti jamstvo velesil za nove meje. Na zadnje Sulzhergerjev. vprašanje pa je, v nasprotju z dosedenjim jugoslovanskim stališčem, dejal, da bi po u-lediitvi Tržaškega problema Jugoslavija bila pripravljena rešiti vsa viseča jugoslovansko - italijanska vprašanja in skleniti z Italijo celo dvostranski sporazmrr. »Toda, dokler so tu nasprotja, ni ne osnove, ne možnosti za vstop Italije v Balkanski pakt. Nasprotno. Njen vstop bi bil celo škodljiv« — je poudaril
To Titovo stališče je nekako presenetilo vse spremljevalce dosedanje predmetne jugoslovanske poli-, tike, kajti vsem še zvene v ušesih besede, s katerimi je Tito vabil I-talijo, naj se najprej sporazume z Jugoslavijo o manjših vprašanjih, nakar bo v nastalem vzdušju obojestranskega zaupanja in razumevanja tudi Tržaško vprašanje lažje rešljivo. Zdaj pa vidimo, da je postopek drugačen. Tito pritiska na rešitev Tržaškega vprašanja, ki mu je pogoj za pristop k obravnavanju ostalih.
Nedvomno je Tito s svojim intervjujem, v katerem je precej nejasnosti in tudi nasprotij, hotel ne kaj doseči. Ali je hotel samo poudariti, da ne bo pristal na izročitev. uprave cone A Italiji ali je hotel tržaški italijanski in svetovni javnosti vnaprej povedati, kakšni bo usoda Trsta, če izgubi svojo samostojnost ali pa gre zopet le za eno izmed številnih kratkotrajnih stališč, ki jih bo kmalu zamenjal s kakšmm novim, vse to bo pokazala že skorajšnja bodočnost.
Konferenca v Singapuru
V	kratkem se bodo sestali v Singapuru zastopniki Francije, Velike Britanije, Združenih držav, Avstralije im Nove Zelandije na posvet glede ureditve vprašanj Indc-kine in jugovzhodne Azije.
VESTI z GORIŠKEGA
Tako Italija Ščiti Siauence
Državni uradnik zmerja in sramoti Slovence v Italiji
V	petek 7. t. m. se je pred videmskim porotnim sodiščem vršila razprava proti beneškemu slovenskemu rodoljuDu g. Izidorju Predanu, katerega so dolžili vohunstva. Lani jeseni so namreč g. Predana prijeli ' in no. njem izvršili osebno preiskavo. Našli so mu članek za »Primorski dnevnik«, ki ga ni še bil oddal.' Vsebina članka se je na našala pač na italijansko vojski na meji; stvar o kateri so na dolgo in široko pisali vsi italijanski in nekateri tuji listi.
Toda g. Predan je Slovenec, vrh ’ tega pa še beneški Slovenec, ki.bd države terja vse pravice za Slovence v Italiji, zlasti za beneške Slovence, ki jih država raznaroduje, namesto da bi jim odprla slo-. venske šole, slovenski jezik v javnih 'Uradih pa spoštovala.
'Na petkovi lazpravi se je jasno pokazalo, da je bil Predanov članek precej nedolžne vsebine. Saj so sodniki sami priznali olajševalne okoliščine in obtoženca pogojno obsodili na osem'mesecev zapor-i Omeniti moramo tudi, da inkriminirani članek ni bil v časopisu niti objavljen. Gospoda Predana so takoj izpustili na svobodo, prestal pa je že šest mesecev in pol zapora. Proti obsodbi je g. Predan vložil priziv!
Kot javni tožilec je na tej razpravi nastopil istrski ‘Italijan dr. Lpngo, ki je, kot poročajo tudi sami italijanski listi od sobote 8. t. m., vehementno nastopil proti obtožencu. Tako ^Messaggero Venete« in »Gazzettino«! Ne samo proti obtožencu, za katerega je z vso silo zahteval, da ga porotno sod:-šče neusmiljeno obsodi na . tri leta -zapora, ampak tudi proti Sloven cem kot takim, ki jih je imenoval »wnaza.no blato« (feccia) in »bedake«. (imbecilli).
Razpravi je prisostvovalo lepo število Slovencev iz Benečije in ysi jo se nad surovim izpadom javnega .tožilca proti Slovencem ogorčeno pritoževali.
Pripovedujejo, da je dr. Longo ■tako besnel, da je bilo očitno videti da je iskal najkrepkejše sramotilne izraze proti Slovencem in slovenski kulturi!
Predsednik sodišča pa ga ni pozval k redu in dostojnosti!
Tako se je še enkrat izkazalo uradno javno zaničevanje in sramotenje Slovencev v Italiji, na mesto da bi jih država v njihovih pravicah .zaščitila!
Gospoda Predana bo prizivno porotno sodišče nedvomno obtožbe popolnoma oprostilo.
Ponovno protestiramo, ker Slovencev v Italiji država ne ščiti, kot ji velevata njena lastna ustava in mednarodne pogodbe, ki jih je sprejela in se zavezala spoštovati.
Zahtevamo v naše kraje pravič-
ne in spoštljive javne uradnike ir, državne funkcionarje. To so nekajkrat tudi sami italijanski listi napisali, kajti slabi in neolikani uradniki ter funkcionarji ne: delajo časti niti sebi, niti državi. Na drugi strani pa -zastrupljajo odnose med dvema ta živečima naro doma!
Ulaga svetovalcu g. Bratuža na župana
V	soboto 8. t. m. je maš občinski svetovalec g. Hudi Bratuž naslovi! na goriškega župana sledečo vlog?:
»Podpisani občinski svetovalec prosim za pojasnilo v sledečem primeru: Zakaj se Vi protivite izdati državljanski list g. Alojziju Doljaku pok. Leopolda in pok. Jogi pine Budin, bivajočemu v Gorici, ulica Donize-tti 27, ko je vendar g. Alojzij Doljak italijanski državljan od rojstva in je na dan 10. junija 1940 imel svoj domicil v Go-
rici, ul. Donizetti 27, -ter služi vojaški rok v italijanski vojski pri okiopnih četah v Caserti?
Slučaj g. Alojzija Doljaka pok. Leopolda je torej v skladu z določilom člena 1 zakona od 13. junija 1912, štev. 555, z določilom mirovne pogodbe, kar se državljanstva tiče ter z določilom čl. 3, točka 1 zakona od 13. junija 1912, štev. 555 (če bi ga smatrali tujca po rojstvu).
Prosim, da na prihodnji seji pride ta moja vloga na razpravo občinskega sveta.«
Op. ur.: Vlogo je g. Bratužu na-reikovalo dejstvo, da je g. Doljak vložil proti goriškemu županu tožbo, ker se župain, kljub jasnosti g. Doljakove pravice in zakona pro-tivi izdati mu državljanski list.
Slovence v Italiji kličejo pod o-rožje in po potrebi tudi v vojno umirati za veličino države, nočejo pa jim priznati državljanstva. Ali še ne borno postali enakopravni državljani?
Vpišite otroke
v slovensko šolo!
Dolžnost slovenskih staršev je, da svoje otroke vpišejo v slovensko osnovno in srednjo šolo da se predvsem naučijo svojega materinega jezika.
Na slovenskih šolah pa poučujejo tudi italijanski jezik, medtem ko slovenščine na italijanskih šolah ni.
Slovenci, ne izneverite se svojemu rodu in jeziku, da vas ne bo sram pred lastnim narodom in pred lastnimi roditelji!
Dolžnost vsakega Slovenca je tudi, da vzpodbuja morebitne omahljivce in #ouči morebitne nevedneže!
Slovenske šole na 'Goriškem so enakopravne italijanskim, šolska spričevala pa povsod priznana in veljavna!
Sprejemni izpiti
Obveščajo se starši -ljudskošolskih učencev, ki nameravajo polagati sprejemni izpit za Nižjo srednjo šolo (nižjo gimnazijo), da je rok za vlaganje prošenj za pripustitev k temu izpitu samo do 15. maja t. 1.
Prošnja na kolkovanem papiriu za 100 lir, ki jo je treba naslovili na ravnateljstvo Nižje srednje šole, mora vsebovati: ime in priimek učenca, očetovstvo in materinstvo, rojstni dan in kraj, bivališče in navedbo šole in razreda, ki ga je dokončal, podpis učenca in njegovega očeta ali matere ali zakonitega namestnika ter datum.
Prošnji morajo biti priloženi sledeči dokumenti:
1) Rojštni list na kolkovanem papirju za 100 lir, izdan od županstva; ;
2) potrdilo o cepljenju proti kozam, na nekolkovanem papirju, iz-
SOCIALNA VPRAŠANJA~]
Pred novimi odpusti v tržiških ladjedelnicah
2e dalj e«sa grozijo v tržiških ladjedelnicah z novimi odpusti zaradi pomanjkanja naročil. Prizadetih je kakih 2.000 delavcev in njihovih družin. Spričo te hude pret-nje je bilo pred kratkim javljeno iz Rima, da bodo delo ladjedelnicam zagotovili,,na podlagi Tremel-lonijevega zakona, ki predvideva gradnjo več sto tisočev ton raznega trgovinskega brodovja. Kazalo je, da je sporočilo gotovo dejstvo in duhovi so se bili že nekoliko pomirili.
Toda, kot vsak drugi zakon, trtico tudi Tremellonijev mora bili prej odobren in stopiti ir veljavo. Vsak nov izreden zakon pa mora pokazati tudi nove vire zneskov za njegovo izvedbo. Vse to manjka in Tremellonijev zakon je le navaden predlog. Tako se je gori omenjeno sporočilo iz Rima, da* del* ne bri zmanjkalo, izkazalo kot navadno politično geslo nekaterih parlamentarcev!...
Medtem preti nevarnost odpustov še naprej in kljub vsem naporom in dobri volji vodstva ladjedelnic izgleda, da stojimo res pred odpustom kakih 1000 delavcev. Goriški pokrajinski svet j" nedavno tega izglasoval resolucijo, s katero prosi vlado, naj odpuste prepreči in ladjedelnicam zagotovi naročila, a
Te dni se je podalo v Rim tudi posebno odposlanstvo notranje komisije delavcev, da bi doseglo kako vladno pomoč. Pa se je vrnilo nazaj v Tržič le a, meko obljubo, ki ne obeta nič dobrega. To je med delavci povzročilo velik poplah,
hkrati pa je zavladalo tudi velik,> razburjenje med njimi, kajti ravnateljstvo ladjedelnic bo vendar prisiljeno, zaradi pomanjkanja dela, odpuste -izvršiti
Na ta način ni moči več naprej, kajti družine potrebujejo kruha in so upravičene ga tudi zahtevati.
. Ponovno poudarjamo -zgrešenost nekaterih italijanskih krajevnih či-niteljev, ki so preprečili in še preprečujejo izvedbo člena 116 'ustave, ki določa naši deželi posebno avtonomijo z velikimi finančnim' ugodnostmi!
-Pred grozečo nevarnostjo je dolžnost vsakogar, da take ljudi do skrajnosti razkrinka, kajti oni nosijo velik del odgovornosti za težko krizo brezposelnosti, ki jo naša pokrajina doživlja! P« tudi vlada nosi svoj delež krivde, saj mora, uvideti potrebo po nečem novem, po nečem, ki naj trajno reši našo pokrajino obupne krize in delavcem nudi zaposlitev in kruh!
Nove carine
Da b,i podprli domačo živinorejo in zlasti mlečne proizvode ima vlada namen zvišati carino na vse mlečne proizvode-, ki pridejo iz tujine.
Gradnja ljudskih hiš
Minister za 'avna dela je v senata zagotovil, da 'bo vlada sama v najkrajšem času poskrbela za gradnjo ene tretjine vseh potrebnih stanovanjskih prostorov. Tako bo vlada zgradila okrog 2 milijona stanovanjskih prostorov, s čimer bo' znatno olajšala stanovanjsko krizo.
dano od občinskega zdravnika in overovljeno od županstva;
3) odrezek poštne položnice, ki dokazuje -plačilo izpitne takse (ali pa prošnjo na nekolkovanem papirju za oprostitev od plačanja tc takse, če ima učenec pravico d<> oprostitve; v -tem primeru je treba tej prošnji priložiti potrebne listine);
4) program predelane snovi !z slovenščine, italijanščine, zgodovine, -zemljepisa in računstva.*
Tajništvo Nižje srednje šole je vse delavnike od 8. do 13. ure n» razpolago za morebitna pojasnila.
Preureditev knjižnice
Državna knjižnica je zadnje čase preuredila svoje prostore. in združila v isto poslopje še mestno in učiteljsko knjižnico. Tako ima sedaj iepo zalogo vsakovrstnih knjig, tudi slovenskih in nemških, katerih se lahko vsi svobodno poslužujejo.
Skoda, da je ob nedeljah in praznikih zaprta in je tako mnogim ljudem nemogoče seči ob teh dneh po zabavnem in poučnem čtivu.
ŠTIPENDIJE
Razpisan je natečaj za razne štipendije, ki jih nudi Holandska in Švedska za italijanske študente, ki bi radi odšli na spopolnjevanje, v te države. Prošnjo je treba poslati -do 10. junija t. 1. na Ministrstvo za zunanje zadeve v Rim. Podrobnosti daje mestna občina.
Hrojni tečaj ERRE-Ui
Naznanjamo, da se bo vršil krojni tečaj v prostorih šolskega po siopja v ulici Croce ŠU 3. Gospe in gospodične, ki se nameravajo vpisati naj se ,zglasijo istotam v dnevih 17., 18. maja 1954 ob 7 -uri zvečer, kjer dobč tudi vse podrobne informacije.
Šolska prireditev v Doberdobu
V	nedeljo 9. maja ob štirih popoldne je naša šolska mladina nastopila na odru s sledečim sporp-donv Pozdrav, Zborno petje. Ciciban in Cicifuj, Mlin ob potoku Moje punčke, Ježek in mucka, I>-dek, Deklamacija, Kuplet - Ančka, Sestrica gre. ^
Vse točke> so učenci in -učenke izvedli prav dobro. Zeli so splošno odobravanje, 'kajti starši in sploh domačini, ki so sc polnoštevilno prireditve udeležili, niso pričakovali tako dobro izurjenega in izvrstno podanega programa.
Gg. učitelju Korošcu in učiteljicam, ki so prireditev pripravili, naša zahvala za trud in požrtvova-nje, s prošnjo, da bi se take šolske prireditve večkrat ponavljale!
Solarčkom pa še posebne čestitke to lepa zahvala! Le tako naprej! 1
Občina rabi pet delavcev
Goriška občina rabi pet delavcev za pobiranje smeti. Prošnjo za sprejem na delo morajo prizadeti predložiti do 20. t. m. in jo podpreti z državljanskim listom, s spričevalom lepega vedenja, z zdravniškim spričevalom, s kazenskim listom, s potrdilom uživanja državljanskih pravic in šolsko spričevalo. Z ra ven pa še delavsko knjižico. Prosilci ne; smejo biti starejši od 35 let.
Voiivc! krminskega okraja
V	štirih občinah krminskega o-kraja je skupno 11.025 volivcev.
V	števerjanski občini jih je 646, v Dolenjem 803,	’ Koprivi 3.324, v
Krminu pa 6.252.
Prometne nesreče
Zaradi stalnega naraščanja cestnega prometa je vlada sklenila takoj začeti z gradnjo velikih avtocest, ki bodo vezala industrijska središča, kot Turin - Milan - Be netke in -dol preko Apeninov do Rima, Neaplja, Bari in do Sicilije.
To vprašanje je nujno ne le zaradi .velikega cestnega prometa, pač pa tudi zaradi številnih žrtev, ki so prav posledica preslabega cestnega omrežja. Saj je -letno v I-taliji okrog 4 tisoč smrtnih nesreč na cestah iin preko 100 tisoč ranjenih.
Težka nesreča
'Zaradi neprevidnosti se je v torek zvečer težko ponesrečila s svojim motornim vozilom g. Ana Furlan i-z Ločni.ka. Ponesreče-nka leži v bolnišnici Brigata Pavia.
Nov prehod čez mejo
Te dni so pod Valeriščem, na kraju »v klancu« odprli nov prehod -za dvolastnike. Kraj leži pod Steverjanom.
Boj proti raku
Kot smo že poročali, ima Gorica svoje središče za boj proti' raku.
V	tem središču, ki se nahaja v mestni -bolnici, bodo nudili brezplačne strokovne preglede za takojšnjo Ugotovitev začetka te bolezni.
Te dni so v Hamburgu zborovali največji svetovni strokovnjaki za to boleizen. Zdi se, da so končno že našli pravo pot, po kateri bodo kmalu prišli do učinkovitega zdravila te -najtfievarnejše današnje bolezni.
Konjske dirke
V	petek, soboto in nedeljo, 13., 14. in 15. t. m., -bodo v Gorici na stadionu v ulici Baiamonti mednarodne konjske dirke.
Srebrna poroka
V	sredo 5. t. m sta praznovala svojo srebrno poroko g. Gabrijel Komel in gospa Olga Bizjak. Čestitamo in voščimo srečno pot do zlate poroke!
GOSPODARSTVO|
BOJ PROTI BOLEZNIM TRT
Dve sta hudi -bolezni trt: trtna plesnoba (oidium) in strupena rosa an peronospora. O prvi smo ze zadnjič enkrat pisali, zato -borna danes opisali potek in boj pro-ti peronospori. Ta bolezen je precej zavratna in nam lahko uniči skoro ves pridelek grozdja, če je ne pravočasno in pravilno zatiramo.
Peronospora se pojavi, ako -dnevna toplota znaša ne manj kot 10 stopinj; to se pravi, ako imama podnevi 10 in več stopinj, a ponoči manj kakor 10 -stopinj toplote, ,se bolezen ne ,bo razvila. Pač pa se bo razbila, če imamo podnevi in ponoči več kot 10 stopinj toplote. Poleg toplote pa je za razvoj bolezni rotieb-nu vlaga-. Ce imamo suho, veuc-vtki vreme, se bolezen ne bo razvila, pač pa po deižju ah močni rosi. Bolezen1 napada vse zelene dele -trte: listje in grozdje. Na listih se pokažejo okrogla'i madeži oljnate barve, napadeni grozdi pa počrnijo in nato odpadejo. Jasno- je torej, da morarr.f predvsem skrbeti, da se -bolezen sploh ne razvije, ker le v takem primeru se obvarujemo škode. Zato pa bomo trtam škropili prvi", potem, ko je dnevna toplota nad
10	stopinj in so poganjki -zrasli za 15-20 cm, keir — kakor smo omenili — jie za razvoj bolezni pogoj tudi vlaga, se- bo peronospora prej razvijala v nizkih in senčnih '.e gah. Vsak -umen kmetovalec si bo za ugotovitev razvoja bolezni pomagal -t/udi na ta način, da v najbolj izpostavljenem kraju vinograda pusti par trt n »poškropi jen m in le te stalno nadzoruje, da vidi, ko se pojavijo oljnati madeži. V tem primeru mora hitro in izdatno škropiti.
Ob tem času so že dani pogoji za razvoj bolezni, zato bomo škropili, če poganjki 'dosežejo omenjenih 15-20 cm. Za pobijanje pero-nospore imamo več pripomočkov, vemdar je najuspešnejše škropljenje i brozgo modre galice in apna. Lahko pa uspešno škropimo tudi is prahom »Caffa.ro« in za prvo in drugo škropljenje je tako škropljenje bolj priporočljivo kot modra galica. In to zato, ker zaradi posebne sestavine se mlado, nežno listje trte ne ožge. Prah »Caffaro« v količini 1 odst. prvič in 11/2 odstotka drugič rabimo brez kaikr-šne koli druge primesi, torej ne a-pna, ne drugega prilepljivega pripomočka. V primeru pa, da bi tudi prvo škropljenje opravili z -brozgo modre galice in apna, bomo v ta namen porabili ne več kot 1 1-2 kg galice in ravno toliko apna na 100 1 vode. Kako pripravimo -brozgo modre galice, ve vsakdo. Nai-glavnejše pri. -tem je, da ne primešamo .ne preveč, ne premalo apna. Kdaj je ,modri galici primešano dovolj apna, ugotovimo na ta način, da brozgo preizkusimo s tal*o imenovanim »Fenolftaleln« papirčkom. Med mešanjem vtaknemo papirček večkrat v brozgo, in ko postane svetlo-rdeč, je brozga pravilno pripravljena. Nasprotno pa, če
IZ SLOVENIJE
NEZGODE PRI DELU
V	Goriškem okraju je sedaj približno 12 tisoč delavcev in uslužbencev pri raznih podjetjih in delovnih obratih.
Nezgode pri delu so na dnevnem redu, saj se je v lanskem letu ponesrečilo 1214 delavcev, kar je preko 10 odstotkov. Skoda, ki so jo utrpela podjetja in skupnost zaradi teh nesreč znaša okrog 250 milijonov din.
RANKOVICEVA AMNESTIJA
Po pisanju »Ljubljanskega dnevnika« je bila 22. aprila, pred velikim senatom okrožnega sodišča v Ljubljani kazenska razprava proti Francu Zganku, ki je obtožen vojnega zločinstva. V preiskovalnem ■zaporu je bil od jeseni lanskega leta.
Vsekakor je težko vskladiti te sodne postopke s -tako' opevano Rankovičevo amnestijo, ki je že tolikokrat pokrila žalostno dobo zadnje svetovne vojne. Morda pa je veljala -ta amnestija le tistim Jugoslovanom, ki živč Izven države in samo dokler živč v tujini'
ELEKTRIČNA CENTRALA
V	BOHINJU
Zadnje čase je bilo mnogo ugovorov proti predlogu, da bi spremenili krasno Bohinjsko jezero v akumulacijski 'bazen, iz katerega bi čirpala vodo hidroelektrarna na Soči pri Tolminu.
Ti ugovori so prišli tudi na sejo skupščine v Ljubljano, kjer je podpredsednik Izvršnega sveta, dir. M. Brecelj, izjavil, da je treba odstra-
niti projekt graditve hidrocentrale Bohinj s seznama tistih central, ki pridejo v poštev za izvoz električne energije v druge države.
ODŠKODNINA ZA PREMOŽENJA ZEMLJIŠKEGA SKLADA Zvezni izvršni svet je določil višino odškodnine za premoženja, k: so prešla v kmetijski zemljiški sklad. Ta odškodnina znaša v ži-to-rodnih krajih povprečno 60 tisoč dim ,za hektar in se bo izplačala v 20 letih!!
Cena je ismešno nizka, če upoštevamo današnjo vrednost dinarja (približno dinar za liro) in če pomislimo, da ta cena velja samo za žitorodne kraje. Saj stane pri ms hektar žitorodnega polja veliko preko milijon lir!
TURIZEM NA TOLMINSKEM
Turistični promet na Tolminskem je zelo skromen. Lani je -bilo n. pr. komaj 551 inozemskih in 13.146 domačih gostov.
V	okraju je 14 hotelov, 11 restavracij, 7 kavarn, 89 gostiln, 7 točilnic in 3 menze. Od vseh teh 131 gostinskih obratov je državnih ali zadružnih 100, ostali so pa- privatni.
GRADNJA NOVIH CEST
V	Sloveniji bodo letos zgradili 40 km novih cest, oziroma bodo nadaljevali gradnjo avtoceste Ljubljana - Zagreb.
Poleg civilne gradnje cest (n-kro3 400 km v vsej državi) bc zgradilo vojaštvo okrog 100 km cest v raznih -krajih, iza kar je investiralo 6 milijard din.
papirček postane temno-rdeč ali ceiio plavkast, je to dokaz, da smo dali preveč apna, -vsled česar zgubi galica na učinku. Dokler pa papirček ostaja bel, ni še dovolj a-pna. Važno je tudi, da rabimo za škropljenje razpršilnik z malo luknjico, ki nam bo škropil kakor dim. S tem prihranimo precej -brozge in tudi bolj gotovo dosežemo vse de-lei trte. Paziti morama vsekakor, da dosežemo prav vse zelene dele trte in seveda predvsem vse grozde oziroma grozdne porodke. Uspešno se proti peronospori borimo tudi s -tem, da ob žve-planju primešamo žveplu 10-15 odstotkov prahu »Caffaro« ali pa, d: sploh žveplamo z. žveplom, ki mu je primešana modra galica (zolfo ramato). Zlasti je ta način, žvepla-nju uspešen, ko se je jagoda grozdja že odebelila in se opražila, ker *>-prašenega grozdja se tekočina brozge modre galice in apna ne prime, medtem ko dim žvepla -s primešanim prahom »Caffaro« doseže prav vsak kotiček in še tako skrit grozd. Pri žveplanju, ki ga vršimo med cvetenjem, pa moramo uporabljati le čisto žveplo, -brez kakršne koli druge primesi.
ČIŠČENJE TRT
Kakor vemo, poganja trta p-) vsem deblu. In če pustimo vse poganjke rasti, bodo kradli trti o-ziioma grozdju namenjene hranilne snovi. Zato moramo nepotrebne poganjke enostavno odstraniti:. jih oplejemo, kakor vsi na splošno to delo označujemo. Predvsem bomo odstranili vse poganjke na deblu trte in pa one na enoletnem lesu. ki niso pognali grozdnega zaroda. Seveda bomo na enoletnem lesu v vsakem slučaju pustili rasti poganjke, ki nam bodo služili za- rodni les v prihodnjem letu. Ti poganjki rastejo bolj od zadaj in o-bičajno nimajo grozdnega zaroda.
Ce pa vidimo potrebo posamezno trto pomladiti ali kakor koli znižati ali preoblikovati, bomo v la namen na določenem mestu pusti-
li	rasti 'potrebni poganjk in ga ne bomo odstranili. Pri prihodnjelet-nem obrezovanju bomo tak poganjk obrezali na 2-3 oči. Tako -nastali reznik .(šperon) .nam bo prihodnje leto pognal rodni les.
Pletev trt moramo opraviti pred-no se poganjki preveč ne razpro--stijo ker imamo tako lepši pregled in tudi manj dela. Nekaj dn.' pred začetkom cvetenja pa bomo poganjke, ki nam ne služijo za les v prihodnjem letu, skrajšali (pre-ščipali) do 3-4 listov nad grozdjem. Bolj pravilno je še preščipovati le močno razraščene poganjke in pustiti manj razraščene nerreščiplje-ne. Tako pustimo grozdju več sence, kjer se bolje počuti in postan’ tudj bolj okusno.
Končno moramo še pripomniti, da' mladih, do 3-letn,ih trt ne smerno ne pleti, ne krajšati. — preščipovati — ker -bi jih s- tem le preveč ošibili.
USI NA SADNEM DREVJU
Uši na sadnem drevju uničujemo z najinovejšim sredstvom, imenovanim »Pestox 66«. Predvsem ima io novo sredstvo prednost, da učinkuje za- dalj časa. In sicer traja u-činek na hruškah in jablanah en mesec, na» -breskvah pa približno 40 dni. To sredstvo ima tudi to prednost, da ne uničuje na drevju onih koristnih žuželk, ki so nam kakor koli koristne. Ne smemo pa škropiti s »Pestox 66« vsaj 4 tedne irred dozoritvijo odnosno pred ob'-ran jem. sadja. Potrebna količina za škropljenje je: 150 gr na, 100 1 vede za hruške in jablane ter 120 gr iza breskve. Škropili .bomo, čim o-pazimo uši, in nato v presledkih enega meseca do 40 dni.
Kmečki dopusti vojakom
Ministrstvo za. vojsko je odredilo, da imajo pravico do desetdnevnega -dopusta vojaki, sinovi kmetov, ki so doma potrebni za nujna kmetijska dela v poletnem času.
Začasen uvoz prašičev
Ministrski odbor za uvoz in izvoz je na svoji radnji seji predlagal uvoz tujih prašičev za zakolj in svinjskega mesa za dobo šest mesecev.
DROGERIJA
BHT0H P0DB0KH1H
Prodaja na debelo in na drobno
GORICA Trg De Amfcfs, 12 na Kornu Telefon št. 3009
Publikacija o begunskem uprašanju
S finančno podporo Rockefeler-jeve ustanove je koncem leta 1953 i:'šlo doslej najpomembnejše delo o povojnih beguncih. Napisal ga je J. Vernant po nalogu dr. Goedhar-ta, Visokega komisarja za begunce pri Združenih narodih. Delo je dobro dokumentirano in bo verjetno postalo priročnik za vse, ki se pečajo z begunskim vprašanjem. Sk.i-da pa je, da je pisec posebno pri opisovanju jugoslovanske emigracije včasih netočen in preveč površen. Tako je n. pr. dr. Mačka, predsednka Hrvatske kmečke stranke vtaknil v Slovenski narodni odbor; dodaja, da večina Hrvatov, kakor je videti, podpira ustaškega Poglavnika Ante Paveliča, ki živ; v Argentini; vse jugoslovanske e-migrante, ki so zbežali v tujino po letu 1948 pa uvršča v skupino tako imenovane »ekonomske emigracije« ter jim s tem nepravilno jemlje vsak političen pomen; četnike Draže Mihajloviča uvršča v isto skupino kot kolaboracioniste itd.
V	ostalem pa podaja g. Vernant o jugoslovanski emigraciji približno naslednjo sliko:
Jugoslovanska emigracija po številu prekaša češkoslovaško, madžarsko, romunsko, bolgarsko a»i albajisko emigracijo. Po poročilih Mednarodnega odbora za begunce je bilo lete 1946 v tujini 125.000 jugoslovanskih političnih emigrantov. Po statistiki IRO-a leta 1952, so bili ti emigranti takole porazdeljeni:	10.105	se jih je naselilo v
Argentini, 23.350 v Avstraliji, 19.253 v Združenih državah, 9.800 v Kanadi 1.492 v Peruju, 1.997 v Venezueli, manjše število pa po mn<-gih drugih prekomorskih deželah.
V	Evropi jih je bilo največ še vedno v Nemčiji (21.000), sledila je Italija, kjer je pred dvema letoma živelo 19.000 jugoslovanskih
beguncev. V Avstriji jih je bilo — brez Vol.ksdeutsohe.rjev! — 12.500, v Veliki Britaniji 9.245, v Franciji 2.000, v Grčiji pa 700. Publikacija seveda ne upošteva beguncev v kominiormističnih državah.
Tudi v Vernantovi knjigi je u-gotovljeno žalostno dejstvo, da jugoslovanski politični begunci nimajo v tujini svojega enotnega zastopstva, ki bi ga priznaval ameriški odbor za Svobodno Evropo. Navedeni odbor izdaja sicer mesečnik »Pregled«, s katerim obvešča javnost o jugoslovanskih problemih (urednik dr. Miha Krek), toda Jugoslovani so izključeni od uporabe od-borovih radijskih postaj, ki omogočajo ostalim begunskim političnim zastopništvom pomemben duhovni stik z domovino.
Po piščevem mnenju tvorijo jugoslovansko emigracijo v glavnem .štiri skupine: 1) bivši vojni ujetniki, ki se niso hoteli vrniti v domovino, 2) osebe, ki so bile med vojno poslane na prisilno delo v Nemčijo, pa se tudi niso hotele vrniti (teh je največ), 3) civilne osebe, ki so pobegnile iz Jugoslavije po »osvoboditvi« in 4) večje število kolaboracionistov, domobrancev in nekaj »četnikov Draže Mihajloviča, katerega gibanje so zavezniki zavrgli leta 1944«. Od jugoslo-vanskh političnih organizacij v »-migraciji Vernant navaja: Jugoslovanski narodni odbor v Londona, kateremu preseduju prof. Slobodan Jovanovič. Za ta odbor pravi, do nima nobenega hrvatskega zastopnika ter da ga podpira Srbska’ kmečka -zveza. Takoj za njim navaja le malo pomembno »Zvezo demokratskih strank«, ki ima svoji sedeža v Parizu, in Londonu. Za to Zvezo pravi, da jo podpirajo srbski radikali, kmečki demokrati.
socialisti in neodvisni demokrati. Nadaljnja srbska organizacija, ki jo pisec navaja, je »Centralni srbski komitet«, katerega vodi bivši jugoslovanski veleposlanik v Wa-shingtonu, Fotič. Edino slovensko zastopstvo, ki je našlo mesta v tej knjigi, je Slovenski narodni odbor, kateremu načeljuje dr. Miha Krek predsednik Slovenske ljudske stranke.
Razumljivo je, da razbitost jugoslovanske emigracije zelo škodi u-veljavljanju njenih koristi in izvrševanju njenega poslanstva. Pomanjkanje na eden ali drugi način organiziranega skupnega predstavništva srbske, slovenske in hrvat-ske emigracije ima za posledico ne samo večje težkoče, s katerimi se mora v -tujini boriti vsak jugoslovanski emigrant, temveč tudi veliko neobveščenost tujine o jugoslovanskih problemih in težnjah, kar se je deloma pokazalo tudi pri tako pomembni in v. ostalem tako temeljiti študiji, kakor je Ver-nanto-va knjiga »O povojnih beguncih«
Msštpovič o lupslauiji
Dopisnik »Hrvatskega glasa« je vprašal znanega kiparja Ivana Mc-štroviča, kaj misli o Djilasovem slučaju. Meštrovič je odgovoril, da bi bilo treba jugoslovansko vladavino čimprej demokratizirati, sicer se zna zgoditi, da 'bo prepozno. Takšno usodno zamudo so zagrešili že pred vojno, ko so prekasno sklenili znani sporazum z Mačkom (predsednikom Hrvatske kmečke stranke), s katerim je bila v predvojni Jugoslaviji zaključena dikta-j tura. »Nisem zaskrbljen nad usodo jugoslovanske vladavine«, je dejal Meštrovič, »toda tudi nisem eden izmed tistih, ki si ob takih prilož-j nostih manejo roke in pravijo: „Naj jih samo vrag odnese, pa naj pride za njimi kar že hoče.” Po moji sodbi so najboljši prijatelji naroda oni, ki si ne 'žele krvavih preobratov, v katerih se preliva bratska kri. S tem bi se doma, kakor tudi v tujini naš položaj samo poslabšal. Dovolj je bilo že krvi, dovolj maščevanj in dovolj so nas že razredčili. Primer ustaške in partizanske revolucije jasno dokazuje, da sila in nasilje ne moreta roditi dobrih posledic.«
Košček srečne dežele v Evropi
(Dopis iz Madrida)
Ce je v Evropi sploh še košček zemlje, kjer sreča še ni pokopana, potem je to vsekakor svobodna država Andorra. To seveda ne pomeni, da se tu cedi med in mleko. Ne, tu pač vlada še pristno ozračje zadovoljstva in brezskrbnosti.
Državica meri okrog 452 kvadratnih kilometrov, od katerih ',e kar tri četrtine površine neplodne zemlje. Prebivalcev šteje dobrih 0 tisoč in vendar je ta državna posebnost stara že skoraj 700 let. Z eno samo cesto je dosegljiv ta košček zemlje v srcu Pirenejskega gorovja, če namreč kolovoz, ki st-v nepreglednih zavojih, ves posut z luknjami in kamenjem, zasluži ime cesta. Ta cesta vodi iz malega mesteca Aix-les-Thermes v Franciji v špansko mesto Seo de Urge' V zimskih mesecih, to je od oktobra do- aprila, pa je za promet dostopen le tisti del, ki pelje v Španijo.
V Andorri govorijo po katalan-sko. V obtoku je tako francoski
Kitajsko tajno orožje: OPIJ
Ameriško vojno letalstvo
Združene države bodo svoje vojno letalstvo v prihodnjih tedni« .zvišale na 137 letalskih skupin. Kaj taka armada stane, nam povedo nekatere številke.
Letalska skupina polkovnika Wa-de-ja šteje 45 bombnikov B-47 in 22 letal cistern za preskrbo letal z' gorivom med poletom. Bombnik vrste B-47 stane okrog 1500 milijonov lir. Leteče trdnjave, ki so bile znamenite med drugo svetovno- vojno, so v primerjavi z letali B-47 naravnost zastonj.
Zakaj so ti bombniki tako dragi? Bombnik B-47 ima 52.000 sestavnih delov. Pri tem niso upo-šteti motorji, niti vijaki in zakovice. Letalo ima nad en tisoč ventilov, pri čemer so nekateri po 300 lir kos, drugi pa .tudi po 450.000 lir. Kurilne naprave enega letala bi lahko ogrevale 22 petsobnih stanovanj.
Polkovnik Wade ima pod svojim poveljstvom 45 takih bombnikov. K temu je treba prišteti še 22 letal cistern, skladišča za nadomestne dele, orodja, mehanične delav-n'.ce itd. Eno letalsko .skupino potemtakem lahko ocenimo na najmanj 80 milijard -lir. Za primerjavo naj služi poslovno premoženji-Dajvečje ameriške civilne letalske družbe za notranji letalski promet. »American Airlines«, ki znaša <-krog 50 milijard lir, to je za 30
milijard manj od Wade-ove letalske skupine.
•Ce pomnožimo vrednost letalske skupine polkovnika Wade-ja £ 137, prištejemo k temu še vrednost številnih ameriških letališč doma in v tujini, dobimo številko, ki nas spravlja v omotico. To pa je samo del izdatkov, ki jih stric Sam izdaja za svojo varnost in za varnost svobodnega sveta.
Vodita za Angleže
Pred kratkim je v londonsko luko priplul sovjetski parnik s tovorom 500 zabojev vodke. To je prvič po boljševiški revoluciji 1. 191-’, da je vodka, znamenito rusko žganje — zopet našla direktno pot v britansko prestolnico. Pravijo, da je povpraševanje po pristni ruski vodki na Angleškem zelo narastlo, in angleški trgovci z alkoholnimi pijačami so zaprosili za nova u-vozna dovoljenja. Tako se počasi le razvija trgovina med Vzhodom in Zahodom. Morda pa spremljajo vodko kake politične namere? Ali naj vodka izpodkoplje kapitalistični ustroj?... S tem bi vodka vsekakor predstvaljala svetovnorevolu-cionarno pomembnost. No, zaenkrat velja kozarček vodke v Londonu dva šilinga (okrog 160 lir), te je prav toliko, kolikor stane kozarček pristnega škotskega whisky-ja.
Vrtni mak je odcvel. Temni, o-krogli semenski batki še niso dozoreli. Dozorel pa je čas letine. Stari kitajski kmet odhaja s svojo ženo in hčerami — sinovi so pri vojakih — na makova polja. Po več dni traja pobiranje makovih batkov. Ko je pridelek pobran, pričenja glavno delo. Z zelo ostrimi noži zarezujejo ženske v vsak ' ba-tek z vso previdnostjo komaj o-pazno zarezo, dokler se ne pokaže beli mlečni sok. Nato razgrnejo batke po tleh tako, da je zareza obrnjena navzgor. Ze po nekaj u-rah se sok strdi in porjavi. Žensk-; temno snov ostržejo z nožem in gnetejo nastrgano maso v majhne kroglice, ki jih zavijajo v makove liste in vlagajo v zaboje. Nekaj zabojev kmet skrije, da bo kadil čez leto. Vrh zaboja natresejo plast o-luščenega riža. Vsak rižev zaboj, ki ga prenašajo ali prevažajo po kitajskih ulicah, ne vsebuje samo riža....
Beli sok je posebne vrste, pravijo mu opij. Kmet spi pri zabojih z nabitim samokresom, kajti po o-kolici se klatijo roparske tolpe. U-■pij je najdragocenejši plen tatov na Kitajskem.
Nekega dne stoji kfnet -zopet pred svojo hišo. Debeli oblaki se dvigajo v daljavi. Prihajajo! Pred hišo se ustavi vojaški kamion. Na mizo vržejo vojaki nekaj -zamazanih bankovcev; komaj toliko, da družina ne pogine od lakote. Brez pozdrava so vojaki prišli in brez slovesa odhajajo. V sosedni vas! se kamion ustavi. Nekaj zabojev vojaki odložijo. To je njihov »zaslužek«, da ne ostanejo brez mn mila čez zimo. Kamion nadaljuje svojo pot do prvega vojaškega ta borišča. Vojaki izročijo zaboje poveljujočemu častniku. Osem zabojev raztovorijo v, njegov šotor. Nekaj »bire« mora biti tudi zanj, za osebno uporabo in tudi zato, da b ■> častnik nekaj blaga za drag denar razpečal po opijskih beznicah bližnjem mestu.
Ostale zaboje rfaložijo z drugim’ številnimi vred, ki so prispeli z vseh mogočih strani, na tovorn" avtomobile, in dolga kolona se po-
mika proti najbližji železniški -postaji. Od tam potujejo zaboji v Sangaj. Število zabojev se seveda med potjo staino manjša....
V	Sangaju prevzema zaboje u radnik ministrstva za zdravje, da bi opij ne zašel v »neprave roke«. Tudi ta uradnik prešteva zaboje po vzorih vojaških skladiščnih narednikov. Tudi zanj ostaja nekaj zabojev za lastno uporabo — in tudi za vseh šest najbolj razkošnih opijskih beznic, ki so njegove najboljše odjemalke.
Kljub temu prihaja dnevno na sto in sto zabojev opija v državni laboratorij v Sangaju in prav toliko tudi v zasebne laboratorije v Tiencinu in Kantonu, ki jih rdeča oblast ne samo dopušča, pač pa tudi podpira. Tu blago predelajo in pripravijo za odpošiljanje. To so kroglice opija, pripravljene za kajenje s pipo. Za Evropo in Ameriko to blago ne služi. Zato predelujejo opij v morfin. Ena tona opija da približno 100 do 150 kg morfina.
Opij potuje v .glavnem na Japonsko. Številni majhni parniki ga prevažajo na odprto morje, kjer ga prevzemajo japonski ribiči in ga tihotapijo na japonska otočja Od tam doseže po vijugastih poteh sredozemske luke. Tihotapci dobavljajo opij in morfin evropskim laboratorijem. Medicinska veda u-porablja namreč celo vrsto razn!h opiatov, vendar ti laboratoriji izdelujejo v glavnem heroin, ki ip posebno privlačen za uživalce mamil belega plemena.
Evropski laboratoriji prejemajo na tone blaga in ga prodajajo na s-tote raznim razpečevalcem. Tako najde »mamilo pot do potrošnika in zato je tudi cena temu primerna. Kitajski kmet dobi za celotni pri delek nekaj razcapanih bankovcev premalo, da bi se pošteno prehranil, preveč, da bi od lakote umrl. Opijska beznica v Sangaju plačuje po 6000 lir iza 1 kg opija, isti kg stane v Tokiju že 90.000 lir, v Hongkongu 150.000 lir in v Evropi 225.000 lir.
Policijske oblasti v zahodnem svetu so stalno' na preži za tihotapci in razpečevalci. Skoro vsak
teden odkrijejo nekje po kak t*jni laboratorij ali po kako .gnezdo tihotapcev. Po izjavah kompetentnih krogov je v Evropi nad dvajset ve likih -farmacevtskih tvornic, ki na videzno oskrbujejo bolnikom zdra vila, v resnici pa predelujejo ii opija morfin in heroin za prekupčevalce mamil. V Milanu so pred kratkim odkrili tako tovarno. Načeloval ji je profesor kemije na milanskem vseučilišču z značilnim imenom Milliardi. Njegov sloves je dolga leta prikrival vsako sumničenje.
Prevoz mamil iz Evrope v Ameriko oskrbuje' sicilijanska »maffia«, ki se je povsem »modernizirala«
V komunističnih državah se z r*z pečevanjem uspešno ukvarjajo a-genti tajne policije, katerim je ta kupčija donosen vir dohodkov za njihovo zločinsko delovanje v svobodnih državah.
Na Kitajskem poznajo opij že tri tisoč let. V prejšnjih časih so ga uporabljali kot uspešno tolažilo telesnih bolečin. Opij kadijo na Ki tajskem šele dobrih 150 let. Komu n is ti so sicer obljubljali, da bodo prepovedali setev maka in iztrebili uživanje opija, ki da je orožje fevdalcev, imperialistov in kapitalistov. Proti temu zlu pa niso sto rili ničesar, ko so enkrat prišli na oblast. Nasprotno, pridelovanje še znatno razširili. Ker mak še na prej sejejo, ga tudi še naprej prid no kadijo kmetje in tudi delavci, v kolikor jim to njihove skromn? plače dopuščajo. »Pipa je samo menjala usta«, pravijo Kitajci. To j? prav ista prislovica, ki jo poznajo tudi v Evropi pod komunistično vladavino: »Usta so se menjala, korita pa so ostala«.
Ali misli Mao Tse-tung v resnic' »zastrupiti« Zahod? Tega verjetno ne! Mednarodna zaščita sicer ne more popolnoma iatrebiti , kupčijo z mamili, vendar lahko uspešno prepreči množično razširjenje uživanja mamil. Mao Tse-tung ne zasleduje s sVoiim tihotapstvom političnih ciljev, pač pa gospodarsk-.1. »Stra.tegično blago« kupuje Rdeča Kitajska s svojim glavnim tajnim orožjem — z opijem.
frank kakor tudi španska pezet^. Vojska šteje enega podčastnika in šest mož. Razdeljena je na šest občin, kolikor jih šteje država. Zat<; ni n.č čudnega, če v tej deželi davkov sploh ne poznajo. Namesto tega prispeva vsak državljan po lastni prostovoljni preudarnosti vsake leto enkrat primerno vsoto za državne izdatke. Od leta 1950 dalje so ukinili tudi skoro vse carine. Srečna dežela!
Državno ustavo so državljani dobili za časa Karla Velikega. Nadoblast nad državico so si v preteklosti izmenoma delili Francozi in Spanci. Od leta 1278 dalje pa vla-nekak dualizem. Špansko nadoblast vrši škof v Seo de Urgel, francosko pa prefekt za Vzhodne Pireneje. Nadoblast pa je le simboličnega značaja.
Državno upravo vodi izvoljeni Državni svet, ki šteje 24 članov. Izvršno oblast pa vršita v imenu oboii regentov dva uradnika, ki i-mata na razpolago nekaj orožnikov. Vse zaporne kazni, ki jih izrekata, morajo obsojenci odsedeti v Franciji oziroma v Španiji. Mnogo več dela kot orožniki bi imeii cariniki, če bi v resnici hoteli vsaj omejiti živahno tihotapstvo, ki bogato cvete med Francijo in Španijo prav na tem prostoru državne meje.
Poštna uprava je bila še pre 1 kratkim francoska n španska, sedaj pa je prešia v. francoske roke. Glavni dohodek prinaša državi najemnina francosko - španske radi-ske postaje in pa koncesije za izkoriščanje električne energije.
Državljanstvo Andorre dobi vsakdo, ki dokaže, da mu je ljubeznivost prirojena čednost. V tej maii državici se prebivalci malo zanimajo, kaj počenjata njihova velika soseda, v kolikor seveda, spoštujeta njihovo neodvisnost, na katero so izredno ljubosumni. Z radijsko postajo imajo včasih po -kako sitnost. Med vojno je napovedovalka prejemala na desettisoče snubilnih pisem -zaradi svoje menda zelo mikavne izgovorjave, danes pa je že pozabljena. Pozabljena pa je v tej deželi tudi živčna vojna, neznane so ji politične strasti neznane upravne šikane, neznana ie nezaposlenost in beda, neznana so socialna prekljanja in skoro neznane tudi vsakdanje skrbi.
Sadovi jeze
Mlado dekle v Rigi prenaša zaboje pomaranč, ki so prispele v Sovjetijo na račun vojne škode. Preveč so zapeljive in v domovini socializma vse preredka prikazen za navadno delavko, da bi vsaj e-no ne pokusila. V umivalnici, kjer je nihče ne vidi, jo poskuša pou-žiti. V olupljeni pomaranči psa ni sladkega soka, pač pa krogla stisnjenega papirja, letakov s pozivom ruskemu narodu, naj obračuna s boljševiško vladavino. Manifest je podpisan NTS...,
Neka žena v Odesi je prejela o svojega sina, ki služi vojake v Vzhodni -Nemčiji, zavitek čokolade.
V	čokoladi je bil skrit mali letak s podobno vsebino in podpisan NTS....
Kaj pomeni NTS? (Narodna delavske zveze). Kakšne cilje zasleduje? Odstranitev današnje sovjetske vladavine!
Slovenska mati] Tvoja lastna mati tc ni zatajila, ali boš ti to storila? Nikdar! Nikoli! Otroka svojega v slovensko šol,0 bom vodila in zanj molila!
			
XIII.
Ne vem, če današnji Perzijci razumejo v njihovi Dravi reko, ki je posebno deroča: skupnost tega besednega korena zopet priča, da smo mi Slovenci ostali temu pradavnemu skupnemu indoevropskemu jeziku še najbolj zvesti.
Tako se nudijo slovensko govo-. rečemu človeku na vsakem koraku dokazi, da so pač njegovi predniki poimenovali, kraje, po kater.n hodi, ne pa nekakšni keltsko govoreči narodi ali pa celo Nemci. Vso to množico živečih dokazov so nemški znanstveniki spregledali; če bi bili obvladali slovenščino, bi jim bilo težko izmisliti si bajko o priselitvi Slovencev in drugih.
Kako pa moramo razumeti preseljevanje narodov, bomo videli v /naslednjem poglavju.
6.
KAKO MORAMO RAZUMETI PRESELJEVANJE NARODOV
»Preseljevanje narodov« se je začelo s krhanjem rimskega cesarstva in se končalo iz njegovim razsulom.
Menda ,ni potrebno poudarjati, da se ni govorilo po vsem cesar-
KDO JE PRVI POSELIL PRIMORSKO
stvu latinski, ter da je bilo v njegovem sklopu mnoštvo drugojezič-nih narodov. Ti narodi so pač šilom prilik prenašali rimsko upravo in nadoblast in mislim, da pač ni treba biti posebno bistre glave in zaključiti, da so pač vsi prežali na prvo priliko, ki se jim je ponudila, da bi se ^osvobodili izpod tujega jarma.
Ti upori, oziroma pravilnejše, osvobodilne vojne, so se začele s prvimi znaki slabosti osrednje vlade, in sicer povsem naravno, v najbolj oddaljenih obmejnih deželah. Vedno prazna cesarska blagajna je tudi pripomogla, da je bilo rimskih legij vedno manj, najemniške vojske brez plače pa čimveč nezanesljive. Uspehi prvih upornikov so ojunačile njih sosede in rimske province so začele odpadati ena za drugo. Slabost rimske vlade, oziroma obeh dedičev rimskega in bizantinskega cesarstva je spravila na noge celo najoddaljenejše narode, ki niso nikoli bili pod rimskim jarmom in se podali na ropanje globoko v središče, ce-
lo pod obzidje rimskega mesta in končno tudi vanj.
Vse se v zgodovini lepo ponavlja: istim pogojem, vzrokom in povodom islede iste posledice. Najlepši primer razsula rimskega cesarstva nam daja današnje angleško kolonialno cesarstvo.
Od neštetih angleških kolonij (provinc), ki so bile podrejene prvotno osrednji vladi v Londonu, je prva odpadla ameriška: iz nje se je razvilo drUgo angleško »cesarstvo«, oziroma Združene države. Kakor so oddaljenejše rimske province napredovale v »zavezniške države«, tako so tudi oddaljenejše britanske kolonije dobile najprej samoupravo, nato pa so se tako o-samosvojile (dominioni), da jih državnopravno veže z Anglijo le še kraljeva oseba: to se pravi, da se izrazimo kakor zgodovinske knjige, da priznavajo -le še nadoblast angleškega kralja in najbrž tudi še denarno prispevajo v blagajne, namenjene skupnim interesom, ali pa, kakor bi svojča? rekli, da plačajo tribut.
-Od takih kolonij je prišlo do danes že mnogo do popolne neodvisnosti, ne imenujejo se več kolonije, pač pa so si nadele imena, ki so jih nosile, predno so kot take postale, ali pa se označujejo z novim, narodnim imenom.
Razlika med obema, primeroma je edino v tem, da so Angleži o-svojili mnogo zelo redko ali pa sploh neposeljenih dežel, v kater? so naselili svoje ljudi; pozneje so se priselili tudi člani drugih narodov, ki so prevzeli od njih jezik Zato so ti dominioni ostali v angleškem kulturnem krogu in bili tudi v vojnah vedno na strani domovine svojih prednikov. Rimsko cesarstvo pa je osvojilo le že poseljene kraje, spomin nanje se je popolnoma izbrisal, le v deželah, ki jih danes imenujemo Portugalsko, Španijo, Francijo in Romunijo so tedanji prebivalci prevzeli od gospodarjev njih jezik ter ga sčasoma jx) .svoje izpremenili. Ostale dežele pa, ki so ohranile svoj prvotni narodni značaj in jezik, so se zapletale z Rimom ne le v osvo-
bodilne, temveč celo v napadalne vojne, v katerih lahko vidimo tudi izraz maščevanja.
Kakor razberemo iz zgodovinskih sporočil, sta slabost in razpad rimskega cesarstva povzročila v Evropi veliko vrenje in prerivanje. Po dolgih stoletjih suženjstva so se narodi zopet zavedali, otresli se tujega jarma ter hodili v Rim terjat odškodnino za prestane čase.
Oddaljenejši rodi tudi niso hoteli izostati ter so ropali na svojo roko ali pa se .zvezali z onimi, ki so se želeli osvoboditi in jim pri tem jaomagali; zelo terjetno je, da jih je vezala z njimi ista davna preteklost, običaji ali jezik.
Province so odpadale ena za drugo in si nadevale svoja domača i-mena. Naenkrat ni bilo pri nas ne Ilirije, ne Norika, ne Panonije. Kakor pravijo, je pripadal vzhodni del Slovenije državi Vzhodnih Gotov germanskega porekla, ki so se priselili s severa.
Z »vzhodnimi« Goti pa je tako, da je njih pravilno Ime »Ostro-g o ,t i « , iz česar so seveda Nemci
takoj napravili Ost-gote, t. j. vzhodne Gote in Germane. Narodi nikoli ne imenujejo sebe po straneh sveta, temveč svoje sosede,: razlaga Ostgoten je tudi zato napačna, ker bi pač morali biti z ozirom na svoje sorodnike Gote ina Švedskem
—	»Siidgoten«. Pač pa vidimo mi Slovenci v označbi »ostro« ns-kaj, kar nas spominja na »ostri>-strelce« in moramo brez dvoma i-skati v tem imenu ime organizaci-cije, ki si ,je nadela nalogo, postavimo osvoboditi svojo deželo izpod rimskega jarma — kajpada, kar je edino možno, z orožjem ali pa kratkomalo njih vojake.
Prve take »Ostrogote« najdemo na meji rimskega cesarstva z druge strani Dnjepra okrog 1. 200 w> Kr. Izguba te obmejne dežele je po 182 letih že toliko oslabila, rimske postojanke v današnji zapadni Turčiji, da so se tamkajšnji prebivalci prav tako zmogli organizirati v »ostrogote« in z istim uspehom. Borih 72 let pozneje je bil »mednarodni politični položaj« tak, da je omogočil upor prav takih »ostrogotov« na Slovenskem, po 39 letih pa že celo na vzhodnem delil osrednje Italije.
(Se nadaljuje) •
VESTI s TRŽAŠKE G
Tržaško vprašanje
pred rimskim parlamentom
Ze ko so prvič prodrle v javnost ve>sti o približno takšni razdelitvi Svobodnega tržaškega ozemlja, kakršno je pred dnevi predlagal lito, smo dejali, da so ti pogoji '.a sedanjo italijansko vlado nesprejemljivi. Italijanska vlada, ki še vedno vztraja pri marčni izjavi, s katero so ji obljubili vse Svobod-bo tržaško ozemlje, je tudi oktobra dosegla pristanek svojega parlamenta na dvostransko anglo-ainc-riško izjavo samo pod pogojem, da se smatra izročitev vse cone A I-taliji kot začasna rešitev. Ta pa ne sme zapreti poti bodočemu uveljavljanju italijanskih zahtev po večjem delu cone B. Razumljivo je torej, da se s tem sklepom vezana italijanska vlada ne more zadovoljiti z rešitvijo, ki naj bi ji 'nudila že manj kakor oktobrska izjave ■ter fot poleg tega dobila še formalni pečat trajnosti in dokončnosti.
V tem smislu je potekel tudi začetek razprave v zunanjepolitični komisiji italijanske poslanske zbornice. Vsi govorniki so opozorili vlado na jeseni sprejete sklepe in Piccioniju ni preostalo drugega, kakor da je obljubil, da italijanska vlada ne bo sprejela nobene začasne rešitve Tržaškega vprašanja, katera bi ji nudila manj, kakor anglo-ameriški oktobrski sklep, in nobene končne rešitve, ki ne bi I talij.i nudila več, kakor pravkar o-men jena izjava.
Iz tega lahko sklepamo, da je pot do rešitve Tržaškega vprašanja še dolga in da bodo medtem, jio misovcu Coiognattiju in demo-krščanu Gronchiju, tudi drugi iredentisti še imeli čas razmišljati in morda ugotoviti, da je vendarle bolje odstopiti od zahteve po priključitvi Trsta k Italiji in se zavzeti za uresničenje Svobodnega tržaškega ozemlja.
V splošnem reakcija italijanskih uradnih krogov na Titov intervju ni bila živahna. Lahko bi rekli, da jim je kar neprijetno, ker so se zakulisna pogajanja prehitro razkrila. Toda široka italijanska javnost s takim zadržanjem ni zadovoljna in iv časopisju se vedno bolj množijo -glasovi, ki zahtevajo, da mora ■tudi italijanska vlada stopiti iz svoje rezerviranosti.
f	--------
Krinko z obraza
V Rimu je policija zasačila poslanca MSI, ki sliši na ime Cesare Pozzo, ko je prevažal orožje in mu-ničijo po rimskih ulicah. V Trstu ,ga -poznamo od lanskih demonstracij, ko mu je bomba, ki je foila namenjena drugim, odnesla stopalo. Zavezniško vojaško sodišče ga je takrat sodilo. vašistični vplivi, ki imajo v Italiji še vedno veliko besedo, so ga spravili na varno v Republiko. Namesto zaslužene kazni, so ga izsvolili v rimski parla-
ment. Ne vemo, komu so bile namenjene -bombe, ki jih je Pozzo prevažal po rimskih ulicah, vemo pa — in z mami vsa javnost, ki še n; izgubila čuta za odgovornost — da bi municija in orožje .ne spravljalo nikogar v življenjsko nevarnost, če bi takrat pravica spregovorila svojo besedo. Morda bodo tisti, ki >so odgovorni za varnost ljudi in imetja v Trstu, sedaj sp> znali, da je fašizem še vedno živ, kljub prišepetavanju raznih njegovih zagovornikov in pomagačev. Morda bodo »svetovalci« odslej dalje imeli manj sreče z zavajanjem ljudi, ki so v dobri veri precenjevali določene možatosti.
Morda bi ne bilo nekoristno razgaliti enkrat za vselej potuhnjenosti raznih »svetovalcev«, ki so v, Trstu in drugod povzročili že 'o-, liko gorja.
0 poštenosti in resnici
Starejši ljudje se čudimo nad popolnim razsulom političnih nravnosti, ki so se uveljavljale v preteklosti. Razmišljamo o neizprosni razdelitvi sveta in o nepopustljivih dogmatičnih trmoglavostih velikih političnih igralcev današnjega sveta.
Z ogorčenjem zasledujemo nasilna dejanja, s katerimi nastopajo današnji politični ljudje nasproti soljudem, ki ne mislijo tako, kot zapovedujejo veliki in mali nasilneži. Z odvratnostjo spremljamo zasužnjevanje svobode mnenja, nizkotno preziranje človeškega dostojanstva in poniževanje posameznika na brezoblično številko, ki jo lahko poljubno uporabljajo, preu-strojajo in .tudi .uničijo.
Zakaj se pravzaprav čudimo vsem tem grenkim pojavom v življenju narodov in »visoke politike«, ko -današnji dan — tudi pri nas — poteka v znamenju neresni-
Hatero živilo je najcenejše?
■Statistični urad Zavezniške vojaške uprave je februarja izdal obširno poročilo o anketi življenjskih stroškov tržaških družin, ki so jo izvedli v dneh od 15. oktobra do 14. novembra 1952. Med objavljenimi tabelami je tudi ena, ki kaže ceno -posameznih živil po -njihovi kalorični oziroma hranilni vrednosti. Znano je namreč, da človeško
telo ne izkoristi popolnoma vseh kalorij, ki so nakopičene v posameznem živ.ilu. Zato je za presojo dejanske hranilne vrednosti mero-dajnejši drugi podatek. Ker bo marsikoga zanimalo, katera so tista živila, s katerimi si najceneje kupimo isto količino energije, po-natiskujemo iz navedene tabele nekaj najvažnejših postavk:
Živilo:
Lir za 1000 kalorij (oktober
Lir za 1000 hranilnih enot ■ november 1952)
Koruzna moka	25	88
Kruh	48	146
Testenine	51	155
h;ž	51	171
Keksi	136	415
Krompir	46	157
Stročnice	68	185
Sadje	197	707
Zelenjava	641	1399
Sladkor	69	284
Marmelada	166	680
Mleko naravno	110	223
Mleko kondejizirano	153	375
Sir	191	329
Ribe v škatlah	56	115
Hibe s^ež	216	291
Meso	860	747
jaica	537	774
Mast svinjiska	35	106
Olje	57	172
Slanina	78	199
Mjs.o	162	482
V;no	160	0
ce, zvijače, napihnjene propaganda in zvitorepenja vseh vrst? O poštenosti pač govorijo in pišejo na skrajni levici in tudi na krščan-skodemokratičnem krilu, pri tem pa dobro vedo, da mnogo boljše izhajajo brez nje; zdi se celo, da jim je v praktičnem življenju ne-pošteost postala že prava krepost.
Ta pojav naših dni je izredno nevaren. Najdemo ga na vseh področjih javnega in zasebnega življenja. Kričeči plakati nas poskušajo z vso vsiljivostjo pretentati. Na vsak korak se širi’o in kričijo laži,ker je menda brez njih uspeh nemogoč. Pri tem se seveda ljudje z vso previdnostjo varujejo, da bi jim beseda laž ušla čez ustnice. Lastne in tuje nepoštenosti olepšava -svet s frazami o »spretnosti«, »rafiniranosti« itd.; pri tem pa pozablja, da podzavestno postavlja krilatico: Svet hoče biti ogoljufan« kot življenjski smoter današnjih dni.
Ali se smemo potem še čuditi, če se tudi države držijo tega načela; če zavestno fabricirajo neresnična poročila in potvarjajo zgodovinsko preteklost ter sklepajo pogodbe, o katerih vedo, da jih ne bodo izpolnile?
Te misli se človeku vrivajo danes, ko zopet barantajo za našo zemljo, ko krivica zopet triumfira nad pravico; ko zamenjuje ljudi z odgovornih mest samo zato, ker so branili poštenje, ker so priznavali, da živijo na tej zemlji Slovenci, ki jih je Bog tudi ustvaril po božji podobi. Kdo jih bo zamenjal? Tisti, ki jih je uril fašizem in jih a-mer.iška demokratična prevzgoja ni spremenila. In vendar je ta pot zgrešena!
Brez zaupanja in' poštenosti današnjih vprašanj in problemov svet ne bo rešil. Narodi pa bodo korakali v boljšo bodočnost le, če se tudi posamezniku ne bo treba bati, da mu prinaša pogum za resnico in poštenost zgolj neuspehe, pa naj bo to že v političnem ali poslovnem udejstvovanju.
Kaj nam povedo ti podatki? V prvi skupini so nekatera živila, ki nam dajejo predvsem škrob. Med njimi sta najcenejša koruzna moka in kruh, medtem ko je ista količina hranilnih enot v obliki keksov skoro trikrat dražja. Zanimivo je, da je celo krompir v Trstu, z ozirom na hranilno vrednost.
ŠOLSKE VESTI.
Vpisovanje v Slov. nižjo srednjo šolo
Ravnateljstvo Slovenske nižie siednje šole v Trstu, ulica dello Sfcuola Nuova 14, sporoča, da se vrši vpisovanje za sprejemni izpit vsak dan v tajništvu šole od 9. do 12. ure. Vpisovanje traja do 20. maja. Vsa potrebna navodili' se dobe v tajništvu šole.
Istočasno se sprejemajo tudi prošnje privatistov za nižji tečajni izpit in privatne razredne izpite. K prošnji na kolkovanem papirju za 100 lir je treba priložiti: rojstni list anagrafskega urada, potrdilo o istovetnosti potrdilo o ponovnem cepljenju. Na pošti pa plačati 150 lir na c/c 11-124. Vojne sirote in tuji državljani so oproščeni takse.
Natančnejša navodila za vlaganje prošenj so razvidna na zavodovi oglasni deski.
Občni zbor Sindikata slovenskih šslnihov
Sindikat slovenskih šolnikov na STC - Trst vabi svoje člane na e d n i letni občni zbor, ki bo v risahvici svetoivanske šole dne 16. maja 1954 točno ob 9. uri. -Dnevni red:
1) poročila glavnega in nadzornega odbora ter pododborov,
2) diskusija in potrditev letnega obračuna,
3) volitev glavnega in nadEorne-ga odbora ter razsodišča,
4) slučajnosti.
IZPITI na višji realni gimnaziji
Na Državni višji realni gimnaziji s slovenskim učnim jezikom v Trstu, ki ima poleg razredov z uč nim načrtom realne gimnazije tudi razrede z učnim načrtom klasične gimnazije in liceja, se sprejemajo prošnje za pripustitev k sprejemnim, zrelostnim in privatnim izpitom, in sicer:
Prošnje ,za sprejemne in privatne izpite je treba vložiti do 20. maja, prošnje za zrelostne izpite pa do 15. maja.
Prošnje sprejema tajništvo zavoda v ulici Lazzaretto Vecchio 9-11 vsak dan od 10. do 12. ure.
Začetek sprejemnih in privatnih izpitov bo 4. junija ob 8.30, začetek zrelostnih izpitov pa bo 21. ju nija tudi ob 8.30.
Otvoritev otrošliega vrtca
na Proseku
Na ponovno intervencijo mestnega svetovalca g. dr. Josipa Agne-letta glede otvoritve otroškeiga vrtca na Proseku, so na pristojnem mestu izjavili, da bodo vrtec odprli v ponedeljek 17. ali najkasne je v torek 18. t. m. Obe vrtnarici sta že imenovani. Vrtec bo imel dva tečaja- in obiskovalo' ga bo 70 -80 otrok.
dražji od kruha. V zadnji skupini, kjer so maščobe, pa vidimo, da je ista količina koristnih maščob v •> foliki svinjske masti skoro štiri- in polkrat cenejša, kakor pa, če si jih privoščimo v obliki masla. Beljakovine, ki jih naš organizem tudi nujno potrebuje, so najcenejše v obliiki konzerviranih ali svežih rib, medtem ko so jajca z ozirom na svoj« hranilno vrednost približno enako draga kot meso. Pravo razkošje pa je, ne po tržnih cenah, temveč po ceni, katero je treba plačati za 1000 kalorij ali hranilnih enot, zelenjava. Tudi sadje se po ceni svoje hranilne vrednosti kar kosa z mesom. Pri tem morama pa seveda upoštevati, da prejema naš organizem s /temi živil' dragocene vitamine in razne tuI-r.inske soli.
V naši prehrani morajo biti v pravilmm razmerju zastopane vse naštete inovi. Navedena tabela pa kaže, na katerih živilih mora temeljiti prehrana pri družinah, k? morajo gledati istočasno na izdatek in na izdatnost. Izbirale -bodo pač tisto živilo, ki nudi po najnižji ceni isto količino hranilnih e not. Tako bodo varčevale, energetska vrednost hrane, ki jo bodo užival1 njihovi družinski člani, pa bo vkljub temu visoka.
Po&itnlšhB ftolonlje
Po šolah so pričeli z vpisovanjem otrok v počitniške kolonije. SDD pridno zbira vse potrebno za letošnjo organizacijo počitniških kolo ni j.
Starši ki imate otroke do 12 let starosti, zanimajte se zato, da bedo vaši otroci uživali naravo, se okrepili in nabrali novih moči zn prihodnje šolsko leto!
Spor z družbo Saldbesitzer poravnan
Med lesno družbo Waldbesistzer, ki ima svoja skladišča v prosti coni na proseški postaji, in med carinskimi oblastmi je prišlo do ne soglasja in je pretila nevarnost, da se bo družba preselila. S tem b ostalo zopet večje število delavcev brez dela. Mestni svetovalec dr, Josip Agneletto je pismeno zahte val od župana pojasnila o tej zadevi in ga -zaprosil za posredova nje pri carinskih oblasteh. Prejel je odgovor, iz katerega je razvidno, da ni nobenih stvarnh rangov. da bi se nesoglasje ne mogi uspešno odstraniti. Carinske oblasti so zagotovile, da bodo poskrbele za odstranite vseh nevšečnos in zato je verjetno odstranjena nevarnost, da hi tvrdka zapustilo svoja skladišča na Proseku.
flečer narodnih pesmi
terceta „Metuljček“
Pretekli petek zvečer je nastopil ženski pevski tercet »Metuljček« pod okriljem SPM v društveni dvorani z obsežnim in okusno izbranim programom, kateremu je navzoče občinstvo sledilo z zanima-, njem, ki se je stopnjevalo vse do prisrčnega navdušenja. Tercet je moral nekatere v srce segajoče pe smi ponavljati, kakor n. pr. »Mami«.
Posebno lepo so glasovi ubrani in idealno -zliti, kakor ne srečamo vedno pri takih pevskih ansamblih. Enako so vsi trije glasovi izravnani. Da je nastop dosegel tak.' lep uspeh, je pripomoglo odlično spretnljevanje mojstra Marija Sancina, ki je priredil večino pesmi in finim čustvovanjem spremljal ves spored. Tudi njegovi solonasio-pi so izvali mnogo odobravanja s strani občinstva.
Takih večerov bi si želeli še več v tako prijetnem in iskrenem razpoloženju. Kljub 22 točk obsegajočem sporedu, bi poslušalci radi še in še poslušali to izredno lepo in plemenito petje. Upamo, da ne o-stane ta nastop zadnji, ampak da bodo sledili še drugi.	M-en
| TRŽAŠKI PREPIHI
Novi občinski tajnik
Demokrščanska stranka in njeni priveski z rimskimi funkcionarji na čelu so v resnici prijatelji Trsta in njegovih prebivalcev. O tem -pač ne more biti resnega drvo-ma, odkar je ta možganski trust ugotovil, da v Trstu .ni mogoče najti — občinskega tajnika.
-Res je, Tržačani so praktični ljudje in za komunalno administracija — -po prepričanju rimskih strokovnjakov — popolnoma nesposobni. Kos ji je samo- človek, ki jo predrsal nekaj ducatov hlač po to skanskih, kalabrijskih in. sicilijanskih občinah.
(Sicer je res — kakor priznava sam novi občinski tajnik, dr. Etru-sco Carminelli — da bo moral najprej temeljito preštudirati zgodovino, kroniko im vse 'ostale probleme našeiga mesta in povrhu tudi še administrativne posledice, ki jih občinsko tajništvo nujno zahteva, ampak potem bo šlo ko.t po olju Ne vemo koliko časa bo novi tajnik uporabil za ves ta študij, vemo samo, da so v našem mestu zaveznik: že devet let in pogostokrat dvomimo, da so> tudi koristno premleli zgodovino, kroniko in vse o-stale probleme našega mesta.... Človek bi mislil, da je ta študij vsekakor prikladnejši za ljudi, ki so zgodovino in kroniko sodoživljali. ker so tu rojeni. »Zaščitniki« Trsta mislijo drugače.
Botri in botre!
Svojim birmancem darujte predvsem lep in praktičen molitvenik. Najbolj jim boste ustregli z dr Pečjakovim »Večnim življenjem« ki je izšlo že v 14. izdaji in ga dobite pri Fortunatu. v Trstu in v Katoliški knjigarni v Gorici.
Ženevska potegavščina
Zgodilo se je v teh dneh v Ženevi kjer zboruje mednarodni svet državnikov in politikov. Dogodivščino si pripovedujejo pri cocktai!-jih in party-jih: Dva že precej na-vlažena gospoda, po govorici sodeč — eden Rus, drugi Američan, sta se znašla na policijski stražnici v Ženevi in zaprosila za politično zatočišče.
Policijski nadzornik je takoj vzel na zapisnik njune osebne podatke nato pa telefoniral na policijsko lavnateljstvo. Nato se je obrnil do obeh prosilcev: »Gospod Ivanoviče, je dejal z vso uradno vljudnostjo, »čast mi je -sporočiti vam, da ste od tega trenutka dalje pod zaščito švicarske zvezne republike. Mister Miller«, se je obrnil -do Američann z vso vljudno resnostjo, »prosim vaš, da položite 3,50 frankov kot globo izaradi zavajanja oblasti in motenja javnega miru in reda!«
Dvojno merilo
in dvojna morala
Pod naslovom »Una provocazio-ne ed un insulto il ventilato con-gresso sloveno« je ARENA Dl POLA v svoji številki z dne 21. aprila izlila ves svoj žolč na goriški kongres titovske Demokratske fronte, ki so ga napovedali za 25. a-pril, t.'j. na dan »osvoboditve Italije«.
Ne da bi na tem mestu zahajali v razpravljanje o osnovanosti ali neosnovanosti tega napada, se nam pa vsekakor zdi, da je med resnim kongresom formalnih političnih naslednikov nekdanjih, pa čeprav komunističnih partizanov in sprevodom »matricol«, ki se je na isti dan vršil v Trstu, le precejšnja
razlika.
Radoveden, odkod se na korzu zbira takšna velika množica ljudi, sem se preteklo nedeljo namreč tudi jaz postavil v vrsto, misleč, da bom lahko prisostvoval mimohodu vrste odličnikov, ki se bodo na ta dan vračali z griča sv. Justa sli 'kakšnega drugega podobnega mesta, kjer so se poklonili spominu padlih žrtev. Upal sem, da bom od daleč videl morda celo njegovo Ekscelenco Fracassija. Toda namesto tega sem prav na mestu, kjer stoje plošče maja 1945 padlih Italijanov, prisostvoval pravemu pustnemu sprevodu, v katerem so se na alegoričnih vozovih vrstile Monta-gneva vila orgij, »regazze squillo« in druge podobne pornografske neokusnosti 'bodočih voditeljev italijanskega naroda.
Ob ta način proslavljanja 25. a-prila, ob ta »insulto« in »provoca-zione« se pa seveda nihče ni spotaknil, kajti to so bili .»nostri bra-vi ragazzi«. Ponedeljske .isdaja pobožnega »Giornale di Trieste« jih je celo pohvalila....
DAROVI:	V počastitev spomina
pok. Ivana Dolharja daruje g. -Franc Stramcar za SDD 500 lir. N. N. daruje za SDD dobiček pri igri, 320 lir.
DAROVI: Namesto venca na grob umrlemu očetu kolegice Tence Nives so profesorji Višje realne gimnazije podarili 4450 lir. za reveže slov. Vincencijeve konference.
OPREMLJENO TRISOBNO STANOVANJE v vili v Sv. Križu se odda v najem za poletno sezono. — Naslov v upravi.
Odgovorni urednik:
Dr. Prof. ANTON DABINOVIC Tiska: tisk. Adria, d. d., v Trst«
ZDRAVNIK
Dr. FRANJO DELAK
v TRSTU
sprejema
na
Reški cesti - Strada di Fiume, številka 20-111. - 2. nadstopje vsak dan od 15. do 17. ure
ZOBOZDRAVNIK
Dr. STANISLAV PAVLICA
se je preselil v ul. Rittmeyer, 13 in sprejema od 9. do 13. ter od 17. do 19. ure Stev. telef. 31-813
Mizarji I kmetovalci V podjetnih!
Deske s■mrefco-ve, macesnove £ in trdih letov, trame in par-kete nudi najugodneje
TEL.
90441
CALEA
TRST
Vlal« Sonnlno, 2 4
Vsakovrstno pohiitvo: SPALNICE - JEDILNICE -KUHINJE ITD. — PO NAROČILU IZVRŠI VSAKO DELO — POROŠTVO ZA DOBER NAKUP — TOVARNIŠKE CENE — DELO SOLIDNO — DOMAČA TVRDKA
Tovarna pohifitva Tel. 32
K R M I H Cormons - prov. Gorizia
Prispeli so najbotiši hladilniki sveta/
Izdelek največje angleške tovarne LEC je v celoti (tudi s hladilno napravo, ki je najvažnejši del) izdelan po dolgoletnih izkušnjah izključno v LEC-ovih tovarnah!
Električni hladilnik LEC je izviren izdelek, nedosegljiv v -trajnosti, liniji in ceni!
Grajen je za Vas: LEC Vam bo prihranil mnogo denarja in Vam bo ob vsaki priliki nudil svežo hrano in Vas s tem ohranjal pri najboljšem zdravju. Zapomnite si: LEC mora v vsako gospodinjstvo!
Navodila s takojšnjo dobavo — tudi z obročnim odplačevanjem — sprejema tvrdka
G. KERŽE
TRST - Piazza S. Giovanni 1 - Tel. 35019