novi 00679 000013 E ...TURNO DRUŠTVO . I*TRINK0* s» IX.AGOSTO 8 343 DIVIDALE tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD/CIVIDALE • UI.B. De Rubeis 20 • Tel. (0432) 731190 • Poštni predai/casella postale 92 Poštnina plačana v gotovini / abb. postale gruppo I bis/70% • Tednik / settimanale • Cena 600 lir Leto XII. št. 25 (289) • Čedad, četrtek 4. julija 1985 NOV PREDSEDNIK DRŽAVE V NEDELJO V TELOVADNICI V ŠPETRU Hvala Pertini! Cossiga, č Po odstopu Sandra Pertinija je včeraj novoizvoljeni predsednik republike Francesco Cossiga zaprisegel na skupnem zasedanju obeh vej parlamenta. Cossiga je osmi predsednik italijanske države in dosedàj najmlajši, saj ima 57 let. Izvoljen je bil v ponedeljek 24. junija z več kot dvotretjinsko večino glasov in to že pri prvem glasovanju, kar se prvič dogaja v zgodovini italijanske republike. Sandro Pertini, ki je tiho zapustil Kvirinal, na katerem je pustil pečat delavnega, poštenega in protifašističnega predsednika, predsednika, ki je znal vrniti ljudem zaupanje v oblasti, v državo, je bil resnično predsednik vseh Ita- gramskih izjav, kar jih je izrekel kak ministrski predsednik glede naše narodne skupnosti. «Kar zadeva vprašanje slovenske manjšine, je namen vlade izdelati, v tesnem stiku z deželo Furlanijo-Juljisko krajino, organski zaščitni ukrep po koncu in na osnovi dela posebne komisije, ki je bila v ta namen ustanovljena. Vlada je mnenja, da so vprašanja manjšin obenem vprašanja omike, ki jih je treba rešiti ob uravnovešenem upoštevanju specifičnih in splošnih pravic v okviru stvarnega in za vse, večine in manjšine, pravičnega izvajanja načela enakopravnosti, za katero jamči in mora jamčiti pravna država». Corica, 16. decembra 1983. Cossiga se pogovarja z enotno slovensko delegacijo. V imenu Slovencev videmske pokrajine je na srečanju bil prisoten Salvatore Venosi iz Kanalske doline. lijanov. To namerava biti, kot je sam izjavil, tudi Cossiga. Slovenci seveda želimo, da bi bil pre-sednik pozoren na naša vprašanja in da bo tudi v tem pogledu upošteval duh in črko Ustave. Cossigi pa Slovenci v Italiji nismo neznani. Za čase svoje prve vlade je 17. januarja 1980 sprejel enotno delegacijo. Ko je 14. aprila 1980 predstavil svojo drugo vlado v parlamentu, je Cossiga našo problematiko izrecno omenil. Bila je ena izmed najbolj izčrpnih pro- Še posbej pa nam je ostala v spominu njegova nepričakovana gesta, ko nas je decembra 1983 v Avditoriju v Gorici, potem ko je sprejel enotno slovensko delegacijo na županstvu, pozdravil v slovenščini. S tipičnim sardinskim naglasom je, čeprav s težavo, dejal: «Dragi prijatelji Slovenci, v imenu italijanske države vam voščim vesele praznike». Želeli bi, da tako pozornost do nas, do našega jezika bi predsednik Cossiga ohranil v vseh prihodnjih letih, ko bo stal na celu države. Čestitke enotne delegacije Ob izvolitvi novega predsednika Republike je Enotna slovenska delegacija naslovila Sandru Pertiniju in Fran-cescu Cossigi pismi, kjer se prvemu toplo zahvaljuje za pozornost, ki jo je posvetil vprašanju sloveske narodne skupnosti v Italiji, drugemu pa čestita in se nanj obrača s temi besedami. Predsedniku Francescu Cossigi Enotna delegacija, ki zastopa slovensko manjšino v Italiji, Vam posreduje najtoplejša voščila in čestita k Vaši izvolitvi za vršilca najvišjih državnih dolžnosti. V preteklosti nam je že bilo dano ceniti Vašo pozornost do naše manjšine in njene neovržne nuje po zaščiti. Zaradi tega smo prepričani, da boste v novi vlogi vrhovnega garanta ustavne zakonitosti gotovo znali potrditi demok- ratično tenkočutnost, ki Vam je pred leti narekovala voščilni pozdrav tudi v našem jeziku. Kot predsednik ministrskega sveta ste se že imeli priložnost srečati z Enotno delegacijo Slovencev v Italiji, zato ponovno izražamo željo, da bi Vam lahko ustno objasniti naše zahteve, tako v prvi vrsti zahtevo po nagli odobritvi zakonskega osnutka o zaščiti, ki naj zadosti našim zakonitim potrebam. Verjeti hočemo, da bo ta zakon nosil tudi Vaš vplivni podpis. Prejmite izraze globokega spoštovanja. Trst, 25. junija 1985 Za Enotno delegacijo: Slovenska kulturno - gospodarska zveza (Dušan Udovič) Socialistična stranka Italije (Igor Tuta) Slovenska skupnost (Andrej Bratuž) Svet slovenskih organizacij (Marij Maver) Kulturna društva Slovencev videmske pokrajine (Viljem Černo) Komunistična partija Italije (Stojan Spetič) Za «Mojo vas» liep praznik otruok mladih pa tud slovienske besiede Na prazniku so dal an nagrade Lastre Landarske banke Kot vsake lieto je bila v nedieljo telovadnica sriednje šuole u Špietru pu-na. Sevieda narvič je bluo otruok, ki sp an lietos napisal al pa narisal kiek za natečaj Moja vas, ki je že «star» 12 liet an ga organizava Študijski center Ne-diža. Paršli so iz vsieh vasi Nediških dolin, iz Barda, Tipane, Rezije an Kanalske doline. Paršli so s starši an slovenski otroc iz Gorice an Tarsta, ki že treč-je lieto pišejo u njih dialektu za natečaj Moja vas. Naj povemo, de je lietos sodelovalo na natečaju 379 otruok s 417 spisi. Od telih sevieda narvič je bluo iz videmske pokrajine, nekateri pa so pošljal njih dielo za Moja vas an iz tujine. Lepo veselico so odparli harmonikaši Antona Birtiča, ki so zagodli 5 piesmi, adne vsi kupe, adne po aden al pa dva. Z ramoniko u rokah so se takuo prežemal Andrea Gosgnach, Paolo Go-sgnach, Roberto Gosgnach, Margherita Micottis, Luca Chiuch, Ivan Del Medico, Alessandra Ruffini, Adriano Bla-sutig, Cristian Blasutig, Cristian Moro, Anna Chiuch, Sebastiano Zorza an Marco Laurencig. Potle je paršla na varsto premiacion Laštre Landarske banke, ki so jo lietos udobil kulturno društvo Rečan za bukva «Pustita nam rože po našim sadit» an župnik iz Tarčmuna Božo Zua-nella za njega raziskovalno delo an študije toponomastike. Ker je biu praznik otruok an mladih pa tud slovienske besiede so na veselici Moja vas ponovil nekatere piesmi lie-tošnjega Senjama beneške piesmi, kjer so miei glavno besiedo prau mladi. Takuo je spet zapiela nje piesam «Sanjala sem nazaj» Antonella iz Topoluove-ga, Massimo an Francesca sta zapiela njih «Ljubezan za vse», potle kupe z Antonello pa «Garmak». Narbuj mlada med pieuci je bila Martina — 5 liet —, ki je kupe z nje mamo zapiela «Pravco». Sevieda ni muou manjkat Checco z ansamblom SSS. Zapieu je te zadnjo piesem, ki jo je napisu «Za te zahvalit» an «Misle» — besiede so pa Franca Qualizza. Narlieuš ideja lietošnjega praznika Moja vas pa je bila, de so prebal njih spise za natečaj adni otroc ko Francesca iz Černeč, Alessandra iz Terske do- Komisija za podelitev literarnih nagrad «Laštra landarske banke», ki so jo sestavljali Viljem Cerno-, Aldo Clodig, Bruna Dorbolò, Živa Gruden in Pavel Petricig, je razpravljala ò prejetih predlogih in sklenila naslednje: Nagrado «LAŠTRA LANDARSKE BANKE» za najboljši dosežek na področju besedne umelnosti, ki je ali delo domačega avtorja ali govori o življenju Slovencev v Videmski pokrajini, dobi KULTURNO DRUŠTVO REČAN za knjigo PUSTITA NAM ROŽE, v kateri so zbrani rezultati desetletnega dela na področju vzpodbujanja nove beneške pevske ustvarjalnosti; s tem delom je društvo Rečan pripomoglo k uveljavitvi mnogih domačih avtorjev, ki ustvarjajo v duhu izročila ter obenem sledijo tudi sodobnim pevskim tokovofn. Nagrado «LAŠTRA LANDARSKE BANKE» za najboljši dosežek na področju zbiranja in raziskovanja ljudske kulture Slovencev v Videmski pokrajini dobi BOŽO ZUANELLA za vrsto strokovno natančnih in obenem poljudnih domoznanskih in to-ponomastičnih študij, s katerimi preko našega časopisja odkriva vsem, zlasti pa nam samim, podobo naših vasi, njihovo kulturno preteklost in njih življenje. Nagrada za najboljši desežek na področju mladinske književnosti se za letošnje leto ne podeli. line, Luca iz Čedada, Mara iz Hostne-ga, Letizia iz Landarja, Claudia iz To-poluovega an Paolo iz Matajurja. Kupe z njim pa so prebal njih tekste, taki, ki otroc niso vič. Takuo je Loredana iz Tarbja muorala dat iz rok za nie-kej minut malo hči Valentino, de je paršla pred mikrofon. Nje temin je prebrala Anna, ki je dugo liet živiela v Belgiji an se je malo dni odtuod poročila u Gorenjo vas, glih takuo je že oženjena Andreina. Kar sta pisala za Mojo vas vič liet odtuod sta prebrala še Antonella iz Topoluovega, ki je lietos udo-bila na Senjamu beneške piesmi za narlieuš besiede an Ezio Gosgnach iz Matajurja, ki lekar konča univerzo v Tarstu. Lep an bogat praznik, ki pa more bit je biu no malo predug, še posebno za otroke, ki so težkuo čakal na Šenke an obedan ni ostau praznih rok, so končal s tem, de so dal narpriet šuolam (bluo jih je 14) potle pa vsakemu otroku posebe, Šenke. Pomen praznika an zahvalo organizatorjem je parnesla u imenu špetrske-ga kamuna ašešor Bruna Dorbolò. V telovadnici pa so bile še druge oblasti, med drugimi pokrajinska svetovalca Blasetig an Mazzola, župana iz Podbo-niesca Specogna an iz Svetega Lienar-ta Simaz, špietrski podžupan Adami an garmiški Čanalaz, ašešor iz Barda Maurizio Mizza an predsednik Aziende di soggiorno e turismo Paussa. Lepi an mili glasovi kvarteta «Čeče za ljubezan», ki so zapiele piesem «Ljube mene», ki je udobila ličtošnji Sen-jam, so zaparli, pa le za lietos, Mojo vas. Il paesaggio della memoria di Loretta Dorbolò Alla presenza di un folto pubblico, di rappresentanti culturali e politici provinciali e regionali, è stata inaugurata venerdì 28 giugno, nell’atrio della scuola media di S. Pietro, la mostra personale di un’affermata pittrice delle Valli del Natisone, Loretta Dorbolò. La mostra, che rimarrà aperta fino a lunedì 8 luglio, è stata organizzata dal Centro studi Nediža e dall’Associazione artisti della Benecia. Questa è la seconda mostra personale di Loretta Dorbolò, — nata a Biarzo e poi trasferitasi a Modena — allestita a S. Pietro. La prima esposizione dei suoi quadri nel paese natale risale infatti a 7 anni fa, «quando la pittrice era ancora all’inizio della sua avventura artistica, nata come reazione ad un profondo cambiamento di vita seguito al distacco fisico dalle Valli del Natisone», come scrive Paolo Petricig nel bel catalogo della mostra arricchito da brevi appunti di ricordi ed impressioni «dell’età dell’oro» della sorella della pittrice, Bruna Dorbolò. «Loretta Dorbolò non è una pittrice da cavalletto. Il suo è un paesaggio della memoria», ha detto nel corso dell’inaugurazione il critico avv. Giannoglio di Reggio Emilia, venuto a S. Pietro, come ha detto lui stesso, alla ricerca di un riscontro tra i quadri della pittrice e le immagini della realtà locale. Attra- segue in 2‘ pagina inaugurazione. segue dalla la pagina Il paesaggio della memoria di Loretta Dorbolò a S. Pietro verso le immagini, i sentimenti che esprime — ha continuato — Loretta Dorbolò valorizza la cultura autoctona locale, la cultura slovena, la sua arte difende un patrimonio di cultura e di storia. Dopo di lui il pittore Klavdij Palčič, che ha portato il saluto dell’Unione culturale ed economica slovena, si è soffermato sul senso più ampio dell’iniziativa che contribuisce, ha detto, ad irrobustire e consolidare la coscienza della comunità. È intervenuto poi il critico Morselli di Modena. La cerimonia, apertasi con il saluto del sindaco di S. Pietro Marinig e di quello di Luzzara (Reggio Emilia) Alberini, si è conclusa con gli interventi dell’assessore provinciale alla cultura Oscarre Lepre e del vicepresidente della regione Zanfagnini. Il primo ha ripreso il concetto, che ha fatto da filo conduttore a tutta la cerimonia, dell’importanza della cultura e delle iniziative culturali, come la mostra appunto, per recuperare la coscienza etnico-linguistica delle Valli del Natisone. Zanfagnini infine, esprimendo l’apprezzamento della regione per l’iniziativa, si è soffermato soprattutto sul tema della convivenza e sul ruolo della nostra regione che va intesa come crocevia e terra di incontro. Infine Guido De Vo-ra, a nome dell’Associazione artisti della Benecia ha reso un omaggio floreale all’artista delle Valli. A conclusione della cerimonia si è esibito il coro «Lipa želela je» di Lubiana. Beneška kultura v goriškem dijaškem domu Letošnja zaključna prireditev v dijaškem domu Simon Gregorčič v Gorici je bila posvečena beneški kulturni ustvarjalnosti. V pesmi in besedi so jo izvedli gojenci doma, ki so prisotnim ponudili bogat izbor kulturnega bogastva v Benečiji, ki se kaže v besedi Trin-ka pa tudi sodobnih ustvarjalcev. Prireditev, ki je bila povezana s srečanjem s starši, je lepo uspela in vsi nastopajoči so pokazali, da se z dobro voljo v maršičem uspe. To velja v prvi vrsti za same gojence iz Benečije, ki so tudi letos dokaj številni v goriškem domu. Successo dell’ex-tempore a San Pietro Nell’ambito della sagra di S. Pietro è stata inaugurata sabato scorso la mostra dell’ex-tempore Immagini delle Valli del Natisone che è stata allestita al «Centro» a S. Pietro e rimarrà aperta fino a lunedì 8 luglio. L’iniziativa, organizzata dall’Associazione artisti della Benecia, ha avuto una grossa partecipazione di artisti sia locali, che provenienti dalle regioni contermini della Slovenia e dell’Austria (Carinzia). (Servizio sul prossimo numero). Gledališče življenja «... Loretta Dorbolò se po sedmih letih spet vrača domov kot priznana, uspešna, od kritikov upoštevana umetnica... Kdo bo lahko rekel, da je umetnica doživela določen razvoj, da je njena slikarska in formalna govorica zrelejša, da sta barva in kompozicija danes bistveno drugačni. Nikakor ne moremo zanikati večje izrazne gotovosti, neverjetno široke pahljače novih motivov, prizorov in detajlov; ne moremo zanikati, da je umetnica postopno prerarsla vsakdanjo kroniko v iskanju nečesa univerzalnega, kar je povezano s splošnim položajem človeka, ljudi: s položajem, ko se giblješ skorajda v zaprtem krogu —- naj bo to otok, dvorišče, hiša — in nimaš možnosti izhoda. To je, kar vidim novega v marsikateri sliki Lorette Dorbolò, čeprav jih obenem odlikuje kontinuiteta navdiha. Otroštvo, dom v Bijarču, življenje v patriarhalni družini torej niso več le začudena kontemplacija in spomin na srečna leta ali silno objokovanje izgubljenega, temveč postanejo razmišljanje o položaju človeka, ki je, tako ga jaz vidim, vedno manj povezan z drugimi, čeprav skuša vsakdo ostati na svojem mestu v igri; ki jo je odredilo gledališče življenja in se trudi, -da vstraja pri vlogi, ki mu je bila dodeljena in pri zraščenosti s svojim svetom. Vendar je prav ta svet tisti, ki vključuje človeka drugače, ki ga skuša deliti v skupine, ga ločiti od drugih, da je vsak udeležen pri svoji specifični igri, ima svojo identiteto in svoje mesto...». Pavel Petričič (iz kataloga razstave) o ^ i r -r-r~ ^-, Antadà Donas je daž, leta na puojde dielat dol po puoji an bo Sigurno šivala. Hitro vsi okuole nje. Povej nan no pravco. Se na store prosit: »An krat... Debelo iglò utika tu žajfo, za podplate zašit an, kar s kliešč se pomaga, za jo von veulieč, od velike fadije muči. Ji pomagamo z očmi an sarcé nan hitro tuče. Glavo imamo puno strašil an krivapet, na še sapamo, dok dug špaj na pride von z podplata an tetà začne nazaj: Antada, lepuo, muoj vi.... Fabio Bonini volta sindaco di Grimacco L’amministrazione di Grimacco è sempre stata particolare, ha sempre cercato soluzioni nuove dei problemi e più volte il suo esempio è stato seguito da altri. Anche nel futuro i punti qualificanti del suo impegno saranno in primo luogo la ricerca di tutte le possibilità per creare, anche se ciò travalica le competenze del comune, posti di lavoro. Cercherà di migliorare ancora la partecipazione dei cittadini e quindi la gestione democratica del comune. Un impegno particolare sarà dedicato al recupero della nostra cultura; questo è un compito di tutti ed anche dell’amministrazione in quanto la perdita del nostro patrimonio culturale costituisce un grosso impoverimento per tutta la comunità. Questo in breve il discorso pronunciato da Fabio Bonini subito dopo la su riconferma a sindaco di Grimacco. Al consiglio comunale, tenutosi venerdì scorso erano presenti 13 consiglieri, mancavano due della minoranza uno perchè ammalato, l’altro perchè in ferie. La votazione per il sindaco ha dato questo risultato: 2 schede bianche e 11 voti per Bonini. È stata nominata poi la giunta. Come assessori effettivi sono stati riconfermati Paolo Canalaz di Clodig e Natale Chiabai di Plataz. Un ricambio c’è stato invece per quanto riguarda gli assessori supplenti: sono stati infatti eletti Maurizio Trusgnach di Seuza e Renzo Rudi di Topolò. Pascolini ancora sindaco di Cividale Anche ai vertici del comune di Cividale non ci sono stati, dopo le recenti elezioni amministrative, cambiamenti. Primo cittadino, alla guida di un monocolore DC, rimane Giuseppe Pascolini. Il consiglio comunale, tenutosi venerdì scorso, ha riconfermato anche gli assessori effettivi Fantino, Cernoia, Strazzolini e Sale. Assessori supplenti sono Biasizzo e, unica novità, Floriana Petrizzo che prende il posto di Za-nuttini. Riconfermato Bernardo a Prepotto Nella prima seduta del Consiglio comunale di Prepotto è stato eletto nuovamente sindaco il democristiano Bruno Bernardo (con 10 voti). Assessori sono stati eletti Roberto Paris (con 11 voti) e Danilo Marinig (con 12 voti). Assessori supplenti sono stati eletti Ermenegildo Lesa (con 11 voti) e Iacoletig Lauro (con 11 voti). Dopo esser stato eletto, il sindaco Bernardo ha ringraziato tutti gli elettori che hanno dato di nuovo fiducia al suo partito e i consiglieri che lo hanno eletto a capo del comune di Prepotto. Paussa per l’opposizione ha ribadito che in realtà lo scarto dei voti tra la maggioranza e l’opposizione è stato minimo: il paese si è praticamente diviso. Con ciò Paussa ha motivato la richiesa di un’assessore che verrebbe dalle file dell’opposizione. La maggioranza ha respinto questa richiesta. Capogruppo dell’opposizione è stato nominato Pierino Marinig di Poianis. Spaccatura nel PSDI a Cividale 5. mladinski raziskovalni tabor bo letos v Sovodnjah Letošnji peti mladinski raziskovalni tabor, ki ga bodo, kot vsake leto organizirali Slovenski raziskovalni inštitut, Odsek za zgodovino pri NŠK, Društvo slovenskih tehnikov in naravoslovcev in Društvo mladih raziskovalcev, pokroviteljstvo pa bo imelo gibanje Znanost mladih iz Slovenije, bo tokrat ponovno v goriški pokrajini in sicer v Sovodnjah od 2. do 12. septembra. Priprave za tabor so že v polnem teku, kot je v teku vpisovanje na sedežih SLORI v Trstu in v Gorici. Po že ustaljeni praksi bodo mladi, od 16. do 20. leta, porazdeljeni po skupinah, vsaka od katerih bo imela od enega do dva mentorja. Vsak udeleženec tabora si lahko izbere, na osnovi lastnih zanimanj, skupino v kateri želi sodelovati Pred dvema letoma je bil mladinski raziskovalni tabor v Benečiji in sicer v Špetru. Takrat se ga ni udeležil noben Benečan, Lepo bi bilo, če bi se letos kdo izmed mladih Slovencev videmske pok-ajine prijavil. Biennale di grafica a Lubiana È stata inaugurata solennemente il 21 giugno scorso e rimarrà aperta fino alla fine di settembre. La biennale di grafica di Lubiana che compie quest 'anno trent 'anni, la prima edizione risale infatti al 1955, è oggi certamente una delle manifestazioni di questo genere più importanti e significative del mondo. È sufficiente a questo proposito citare soltanto alcuni dati. Finora vi hanno partecipato 6 mila artisti. Quest 'anno espongono le loro opere 538 artisti provenienti da 55 paesi diversi che vanno dagli Stati Uniti al Giappone, dall'America latina all'Unione Sovietica, oltre ovviamente ad artisti europei. Oltre ad offrire una panoramica internazionale così ricca e variegata, la biennale di Lubiana mette a confronto, attraverso le 1300 opere esposte, tutte le tendenze della grafica moderna. In occasione della biennale sono state inoltre aperte sempre a Lubiana altre tre importanti mostre: nel «Cankarjev dom» è possibile visitare una mostra di grafiche di Joan Mirò, nella galleria «Rihard Jakopič» c'è una retrospettiva dei vincitori della scorsa edizione della biennale di grafica, nella «Mala galerija» infine espone il grafico americano Jasper Johns. Ritornando alla biennale: le opere sono esposte nella «Moderna galerija» (via Cankar, 15) che rimane aperta al pubblico dalle 10 alle 14 e dalle 16 alle 20 ogni giorno tranne la domenica quando è aperta dalle 10 alle 15, mentre il lunedì è chiusa. Mancato rispetto degli impegni assunti e sottoscritti, propaganda elettorale per un candidato provinciale diverso da quello del proprio partito e comportamento autonomo ed indipendente al di là delle deliberazioni della Segretaria locale sono i motivi di fondo per cui la sezione del PSDI di Cividale, come si legge in una nota, ha chiesto alla Federazione provinciale del partito — con una relazione firmata all’unanimità dal Direttivo — l’espulsione di Amedeo Deganutti. Quest’ultimo era stato messo in lista nelle elezioni del 12 e 13 maggio — prosegue la nota — unicamente in forza di un documento da lui sottoscritto per accettazione nel quale si impegnava a dimettersi, qualora eletto, per attuare una normale rotazione di rappresentanza in sede consiliare. Poiché il Deganutti non mantiene fede agli impegni presi, cosa che non gli fa certamente onore — prosegue il comunicato del direttivo della sezione PSDI di Cividale — e poiché la federazione provinciale finora non ha preso il provvedimento richiesto dalla Sezione di Cividale, la parte ortodossa del partito non intende rappresentare il PSDI in sede consiliare fino al chiarimento della situazione. Disegno di legge socialista per la tutela degli zingari Il gruppo socialista alla regione Friuli-Venezia Giulia ha recentemente elaborato un disegno di legge, il cui primo firmatario è il consigliere Carbone, per la tutela e la valorizzazione della comunità zingara che vive nella nostra regione. La tutela degli zingari, hanno detto tra l’altro nel corso di una conferenza stampa Carbone ed il capogruppo del PS1 Saro, si inserisce nel quadro della lotta per il rispetto dei diritti fondamentali dell’uomo dove anche l’amministrazione regionale deve giocare il suo ruolo. I socialisti tra l’altro propongono che la regione, in collaborazione con altri enti ed organi locali, contribuisca a migliorare le condizioni di vita e l’istruzione degli zingari. Slovenska pesem v Paluzzi Pred nekaj dnevi je bilo v Paluzzi, vasi sredi Karnije, glasbeno srečanje, ki ga je priredila mladinska skupina «Gio-vins di chento». Prireditev, prva take vrste v tej občini, je imela velik uspeh in ji je prisostvovala množica ljudi. Program je bil razdeljen na dva dela: prvi je bil posvečen klasični glasbi, (na njem so nastopili posamezniki z raznimi glasbili in skladbami), drugi pa narodnozabavni glasbi. Sicer pa je imelo srečanje širši značaj, lahko rečemo mednarodni, saj je na njem nastopil tudi ansambel Fantje izpod Triglava iz Mojstrane. Prav ta ansambel je imel velik uspeh, mogoče tudi zaradi tega, ker je prvič v tej vasi zadonela slovenska pesem tako, da so vsi navdušeno sledili programu gorenjskega ansambla. Glasbeno skupino sta spremljala sam predsednik občinske konference SZDL Jesenice Mirko Rabič ter član Slovenskega kluba iz Kanalske doline. Organizatorji in nastapojoči so izra- zili željo, da bi to srečanje ne ostalo le posamezni dogodek ampak, da bi se začetni stik nadaljeval in krepil na drugih enakih ali sorodnih priredtvah. Menim, da so take priložnosti koristne za nas vse, posebno ker na takih prireditvah se srečujejo ljudje različnih kultur, ki sodelujejo, kolikor je to seveda mogoče, v duhu sodelovanja in dobrih odnosov. Anton Sivec Novi Matajur odgovorni urednik: Izidor Predan ____ Izdaja in tiska K, A j f ]f Trst / Trieste r ' BST Fotokompozicija: Fotocomp Videm Settimanale - Tednik Autorizz. Tribunale di Trieste n. 450 Naročnina - Abbonamento Letna za Italijo 17.000 lir Za inozemstvo 27.000 lir Poštni tekoči račun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Čedad - Cividale 18726331 Za SFRJ - Žiro račun 50101 - 603 - 45361 «ADIT» DZS, 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11 nad. Tel. 223023 Letna naročnina 480 ND OGLASI: 1 modulo 34 mm X 1 col Komercialni L. 13.000 + IVA 18% 4. julija Stran 3 Spoznavajmo naše kraje LOG (it. Loch di Pulfero), na Lógu, z Lóga, loški, Ložanji. Vasica, ki šteje z Linderjem 50 do 60 ljudi, leži na levem bregu Nadiže ob glavni, državni cesti 54, ki povezuje Čedad s Kobaridom — preko mednarodnega prehoda Štupica-Robič — v SR Sloveniji. Z desnim bregom Nadiže, kjer sta zaselka Podvaršč in Špehonji, ga povezuje avtomobilski most. Za vasjo se dviga hrib Polica. Nadmorska višina 189 m. Na Logu sta dve gostilni, majhna tekstilna trgovina in pekarna «gubane». Vodovod je speljan iz nasprotnega brega Nadiže in oskrbuje tudi zaselka Podvaršč in Špehonje. LINDER (it. Linder), na Linderju, z Linderja. Dejansko tvori Linder z Logom eno samo vas in nekateri ga smatrajo kot severni del Loga od katerega ga loči samo Marsinski potok. Blizu Linderja, a nekoliko odmaknjeno, ob vznožju hriba Polica, je še ena hiša na samim pri kateri je bilo nekaj vinogradov. Kraj se imenuje Bórkola (v Bórkolah, iz Bór-kolj). Log in Linder spadata pod Briško župnijo in tu je tudi avtobusna postaja. Ostali podatki za Log in Linder se ujemajo s tistimi, ki smo jih navedli za Podvaršč in Špehonje, kajti razdalja med desnim in levim bregom Nadiže se suče po mostu med 100 in 200 m. Redki kmetje oddajajo mleko ažliški mlekarni; na tem kraju ni dosti obdelovalne zemlje, ki se nahaja predvsem na južnem koncu Loga. Ledinska imena okrog Linderja in Loga: Falunj, Uarda (približno 500 m. za Linderjem proti Stupici ob državni cesti; zgleda, da je bila tu kaka stražarnica), Poliči-ca, Prapot, Skril, Sanožet, Mala sano-žet, Uša, V mlakah, Pod melina, Ravne, Kuotišče, Polog, Blekič, Čukjac, V Loškin, Par kapeli, Za krivin Čelan (jama), Luonje (hrib), Par čikni stali, Na zara, Za ciesto, Na uarbi. Priimki na Linderju in na Logu: Žorža, Crucil, Iuretig, Medveš, Birtig, Ce-darmas. Iz teh priimkov je razvidno, da je bil kraj naseljen z družinami, ki so prišle iz okoliških hribovskih vasi (predvsem iz Marsina). Ko niso bile vasi iz arbeškega in marsinskega območja še povezane z dolino z avtomobilsko cesto, je bil Log pomembna komercialna točka, kjer so se omenjene vasi oskrbovale z živežem in drugimi življenjskimi potrebščinami. Na Linderju se začne cestni odsek, ki povezuje dolino z marsinskimi vasmi. Na tem koncu Nadiške doline se je razvilo med drugo svetovno vojno partizansko gibanje. Na Logu je bila ustanovljena 21. septembra 1943 brigada «Matajur» in je delovala partizanska Komanda. Njena duša je bil Marko Re-delonghi iz Zapatoka (glej tam) in drugi protifašisti iz Loga in okoliških vasi. V tej partizanski enoti so, vsaj ob začetku, sodelovali fantje iz Marsina, Ronca in arbeških vasi. Partizani so imeli nekaj časa pod kontrolo celo nadiško dolino tja do Mostu, kasneje so nagajali Nemcem in njihovim hlapcem s tem, da so jim ovirali promet na cesti Čedad - Kobarid predvsem z zasedami, zato so se Nemci maščevali-in večkrat bombardirali Log, Podvaršč in Špehonje. Hudo je bilo predvsem 13.10.1943, ko so bile teško prizadete omenjene vasi in je nastala velika gmotna škoda. V tistih trenutkih so se ljudje skrivali in iskali zavetišča po številnih votlinah in jamah, ki so v okolici. (Prim. Anton Cuffolo, In večno šumi Nadiža, Mladika, Trst, letniki 1981-82-83 / Cuffolov dnevnik v slovenščini /; Anton Cuffolo, La seconda guerra mondiale vista e vissuta nel focolaio della canonica di Lasiz, DOM, letniki 1984 - 85 - 86 / Cuffolov dnevnik v italijanščini/). B.Z. Paršle so an za te male TUTTOSPORT Torneo notturno dei bar di Cividale RISULTATI 2a FASE Girone A Tre Scalini - Bussola 0-3 Pizzeria Sombrero - Trattoria Giardino S.P. 6-2 Girone B Frasca da Gianni Sang. - Pizzeria Der-na 1-4 Nardini - Bellina 1-3 Girone C Bar Silvia - P. Diacono 1-0 Cavallino - Giardino Gagliano 3-2 Girone D Aquila Nera - Agli Sportivi 0-2 Rudy - Sport Grupignano 1-1 TERZA FASE Lunedì 1 Luglio Nardini - Derna Sombrero - Bussola Martedì 2 Luglio Trattoria Giardino - Tre Scalini Giovedì 4 Luglio Sport - Agli Sportivi Silvia - Giardino Gag. Venerdì 5 Luglio Cavallino - P. Diacono Rudy - Aquila Nera QUARTI DI FINALE Lunedì 8 Luglio Ore 21 - la Class. Girone A - 2a Class. Girone C Ore 22 - 2a Class. Girone B - la Class. Girone D Martedì 9 Luglio Ore 21 - 2a Class. Girone A - la Class. Girone C Ore 22 - la Class. Girone B - 2a Class. Girone D Degli invitati alla premiazione era teoricamente da escludere la sua presenza, ma da ragazzo semplice ha risposto al nostro appello, nobilitando con la sua presenza la manifestazione. Avevamo richiesto (senza troppe illusioni, in quanto conosciamo l’affetto che nutre nei suoi riguardi la popolazione di Grimacco) la presenza di Pierino Fan-na, che ha voluto mandarci il suo saluto, in quanto non poteva lasciare i festeggiamenti organizzati in suo onore a Clodig contemporaneamente. Certo non possiamo biasimare il comportamento di certi «personaggi», nel tentativo di sminuire la validità della nostra manifestazione che aveva il solo scopo CLASSIFICHE DOPO LA 2a FASE Grazie Paolo! di premiare disinteressatamente atleti, dirigenti e sportivi, che secondo il-no-stro modesto parere hanno contribuito in modo egregio di fare sport nelle Valli e non a «scopo politico». Avevamo invitato i Sindaci delle Valli, i Consiglieri provinciali, i presidenti delie Società, qualcuno non potendo intervenire per questioni di forza maggiore, ha delegato un sostituto, altri non erano presenti. Ciononostante la premiazione è riuscita nel migliore dei modi senza discorsi, ma con un sincero colloquio fra amici, con la sorpresa dei consiglieri provinciali Mazzola (foto 1) e Blasetig (foto 2) di essere ricordati come praticanti del calcio dal nostro responsabile Paolo Caffi nelle file delle squadre giovanili della Valnatisone. Qualche battuta spiritosa e anche per loro una medaglia del nostro giornale che hanno dimostrato di gradire. Un piccolo riconoscimento anche a Paolo Miano fra gli scroscianti applausi dei presenti. Sul prossimo numero ampio servizio sulla manifestazione. Marino Gariup presidente della polisportiva Giovedì 27 Giugno, nella sala comunale «Rinaldo Luszach» di Clodig, si è riunita l’assemblea dell’associazione sportiva di Grimacco. Dopo aver rinviato ad un’altra assemblea la definizione dei programmi futuri, si è proceduto al rinnovo del Consiglio di Amministrazione e alla nomina alla carica di Presidente dello «sportivo» Marino Gariup di Topolò. Si è discusso quindi dell’imminente torneo di calcetto (gioco di calcio a squadre con numero di giocatori ridotto), che dovrebbe svolgersi sul campo da tennis di Liessa da metà Luglio in poi e terminare in concomitanza con la festa di S. Giacomo di Clodig. La Pizzeria Sombrero è nei quarti di finale Molti gli sportivi delle Valli che hanno seguito il derby fra il Sombrero ed il Giardino di S. Pietro, con soddisfazione del cassiere della Cividalese. L’incontro, ricco di colpi di scena, è iniziato con una rete di Miani Giuliano, il Giardino ha pareggiato e poi è passato in vantaggio. Altra doppietta di Giuliano Miani che portava in vantaggio la formazione di Mario Solazzo. Nella ripresa ancora Miani Giuliano che segnava la quarta rete. Era la volta di Sedi a portare la formazione di Titi Miani a quota cinque. Lo stesso Titi Miani sostituiva Gottardo infortunatosi ed il capolavoro serale lo faceva vedere ancora Giuliano Miani con un tiro al volo di sinistro al quale il bravo Ciccone non poteva fare altro che raccogliere il pallone dal fondo della rete. Con questa vittoria il Sombrero è nei quarti di finale. Alla trattoria Giardino invece basterà vincere con i Tre Scalini per proseguire il cammino nei quarti di finale. Nel Girone C belle vittorie del Cavallino e del Bar da Silvia di Oblizza che sono ad un passo dai quarti di finale. Nel Girone D invece il Bar Aquila Nera di Vernasso è matematicamente eliminato. \ Formazione Juniores 1975 «Valnatisone»: Moreale S., Moreale GL., Ierep, Giro, Onesti, Mazzola, Caffi (in piedi); Chiabai, Terranova, Balus, Vogrig B., Miano G., Spagnut (accosciati). A Faedis: Faedese - Valnatisone 1-4. Valnatisone Juniores 1973-74: Jussig M., Bacchetti, Melissa, Clignon, Succo, Domeniš V., Sturam (in piedi); Degrassi, Specogna, Bordon R., Blasetig, Jussa M., Domeniš O. (accosciati). Girone C G. V. N. p. F. S. P.ti Cavallino 2 1 1 0 4 3 3 Silvia 2 1 1 0 2 1 3 Diacono 2 1 0 1 2 2 2 B. Giardino 2 0 0 2 3, 5 0 Girone A G. v. N. p. F. S. P.ti Sombrero 2 2 0 0 15 4 4 Giardino 2 1 0 1 4 7 2 Bussola 2 1 0 1 4 2 2 Tre Scalini 2 0 0 2 2 12 0 SEMIFINALI Giovedì 11 Luglio FINALE Sabato 13 Luglio Girone B G. V. N. p. F. S. P.ti Derna 2 2 0 0 5 1 4 Frasca 2 1 0 1 3 5 2 Bellina 2 1 0 1 3 2 2 Nardini 2 0 0 2 2 5 0 Girone D G. V. N. P. F. s. P.ti Sport 2 1 1 0 4 1 3 Sportivi 2 1 1 0 3 3 3 Rudy 2 0 2 0 3 3 2 Aquila Nera 2 0 0 2 0 5 0 Prvo leto prešolskega centra v Špetru se je zaključilo. Z pesmijo v slovenščini in italijanščini, ki je ganila vse prisotne, so otroci pozdravili prisotne starše in prijatelje in se poslovili od učiteljic. Na sliki jih videmo, ko plešejo kolo z učiteljicama Isabella Coren in Mija Krajnik. novi matajur IZ KANALSKE DOLINE Romanje na Svete Višarje Na kresno nedeljo, 23. junija, so se mnogi Žabničani, Učani in Ukljani odpravili na Svete Višarje, nekateri peš drugi z jeepi. Na Višarje so poromali tudi gasilci, ki so pomagali pri gašenju ognja, ko je pred tedni zgorela tretja romarska hiša, ki je bila v starih časih hiša revežev. Po prvi svetovni vojni se je ustalila navada, da se na kresni dan začne romarska sezona, ki traja do prve nedelje v oktobru ko je na Višarjeh zahvalna nedelja. Letos pa je bil kresni dan še posebej slovesen. Po devetih letih molka, so slovesno zazvonili višarski zvonovi, da se je zvonenje slišalo do doline. Dve leti je bila Višarska cerkev zaprta zaradi obnovitvenih del. V obnovljeni cerkvi je na kresni dan opravil zahvalno mašo naš župnijski upravitelj gospod Mario Gariup ob prisotnosti romarjev iz Kanalske doline, s Koroške in iz Slovenije. Tako se je obnovila prisotnost na Svetih Višarjeh predstavnikov narodov, ki se prav na tem vrhu srečujejo: Slovenci, Nemci, Furlani in Italijani. Po maši je višarski gostilničar Adi Mešnik (Trdnjak) povabil vse prisotne v svojo gostilno, kjer jih je pogostil z jedjo in s pijačo. Vseh romarjev je bilo nad petdeset. Trenutno ni na Višarjeh duhovnika. Zgleda pa, da bo svetišče oskrbljeno meseca julija in avgusta, ko bo iz Belgije prišel gospod Vinko. Žabnice Na Jastreblji, blizu farne cerkve so mladi Žabničani zakurili kres prav na kresni večer 23. junija, ko so zagoreli kresovi po vseh okoliških planinah. Kresni ogenj je gorel dolgo v noč ob petju in splošnem veselju kljub nestanovitnemu vremenu. Letos je mesec junij namreč bil zelo muhast in deževen in naši kmetje imajo veliko težav pri sušenju in pospravljanju sena. Salvatore Venosi Viviana je hči naših dragih prijateljev, bralcev in naročnikov: tata je Mirko Zuodar — Tam u Tim kraj tih, mama pa Annetta Mateucig - Belhova, oba iz Pacuha, ki pa živita že puno liet u Manzanu. Mladim novičam želimo puno sreče in zdravja na njih skupni življenjski poti, čakamo pa fotografijo, da ovekovečimo (eternizzamo) njih ljubezan. Rodila se je Marzia V nediejo 23. junija je v videmskem spitale paršla na luč sveta Marzia Zan-tovino, parvi otrok mlade družince. Nje srečna mama je Marisa Zufferli, Ma-šinova iz Rukina, nje srečan tata pa Alvaro iz Črnega Vrha. Tat an mami čestitamo, mali liepi či-čic, ki bo živiela v Tarpeču, pa želmo an kup liepih reči. SOVODNJE BARDO Tradicionalno srečanje med balincarji iz Čedada in Tolmina v Carariji Je že leta in leta, ki se srečujejo na tekmah balincarji (bocciofili) iz Čedada in Tolminske, enkrat na eni, drugi krat na drugi strani. Kadar pridejo Tolminski balincarji v Čedad, je temovanje (gara) na lepem igrišču, ki ga ima naš domačin, Mario Specogna, u Carariji, blizu njega znane gostilne. Ne vemo, kje in kdaj je začel Mario ljubiti «bale», da je napravil tako lep «plac» — žug. Rodiu in živeu je v Če-nevarhu. Morebit, da je gledu obala-ste kamne se tačit v dolino in to mu je bilo všeč, zato se je tudi cm potačil v dolino in ima v Carariji pri Čedadu, kot povedano, lepo gostilno in lepo balin-sko igrišče. Pa pridimo na srečanje med balincarji, ki je bilo med Čedajci in Tolminci v saboto 22. junija letos. Kot rečeno, je to tradicionalno srečanje, ki se ponavlja že več kot deset let in tudi balincarji prispevajo — ne samo h poglobitvi športnega sodelovanja, ampak tu- di k utrditvi prijateljskih odnosov med Tolminsko in Čedadskim okrajem. Letos je bilo posebno veliko zanimanje za to srečanje. Italijanske in jugoslovanske zastave (tricolori), so plapolale okoli in okoli balinskega igrišča. Vse je bilo praznično pripravljeno, samo dež je nekaj nadlegoval, pa ni preveč motil. Tekmovanje za triletni trofej se je srečno končalo med navdušenjem nastopajočih balincarjev in gledalcev. Igralo je dvanajst ekip po štiri: 24 balincarjev z ene in 24 balincarjev z druge strani. Lansko leto so zmagali Tolminci, letos Čedajci, prihodnjo jesen (septembra?) bo tretje srečanje v Tolminu. Komu bo šel trofej? Naj gre najboljšim, saj ne bo zamere med njimi. Srečevanje se bo nadaljevalo in tudi to je prispevek k sodelovanju in zbliževanju med sosednjimi narodi. I.P. Umru je bivši župan Vogrig Ga ni človieka u savuojnskem kamu-nu, da bi ne biu poznu Giovannina, ki je imeu oštarijo in butigo pred muo-stom, na križišču, kjer pelje pri Kranjcih cesta na dva kraja na Matajur. Giovannin je biu dobar in pošten mož. Kot tak je bil izbran za šindaka sa-vuojnskega kamuna. Biu je pa nesre-čan kot tata, kot oče. Imeu je dva sina in sta oba mlada umarla u cestnih nesrečah. Giovannin je biu puno liet za šindaka našeka kamuna. Biu je do vseh pravičen in kot poštenega človeka ga bojo vsi ohranili v spomin. Umaru je po kratki boliezni v videmskem špitale v četartak 26. junija, njega pogred pa je biu v soboto 29. junija v Sauodnjem. GRMEK Kries v Carinike An lietos so Garmičanj (jiidje, ki žive v Velikim an Malim Garmike) na-pravli velik kries. Vse je bluo na mest že za nediejo 23. junija, dan na katerem povsierode napravejo kriese. Daž pa je verdebu vse. Garmičanj nieso zgubil kuraže an odložli vse na tisti dan, pred Svetega Petra. Tele krat je šlo vse po pot. Na veliki kurvi je bluo puno ju-di, od otruok do tistih, ki pru mladi nieso vič. Paršli so tudi kamunski konsi- DREKA Pacuh - Manzan U cierkvi Sv. Tomaža u Manzanu sta si obljubila večno zvestobo u soboto 22. junija Viviana Zuodar in Daniele Ba-Iutto. Za tole parložnost se je zbralo okuole njih puno žlahte in prijateljev. Kot po navadi so si tudi na letošnjem srečanju izmenjali darila (Šenke). Naša fotografija nam kaže predsednika Tolminske zveze (na levi) in čedajskega predsednika, ko opravljata vljudnostno in simpatično dolžnost. lieri, ki malo priet so izvolil novo «giunto». Kries je šele goreu, kar vsi smo šli v precesji do Velikega Garmika, v niek skedenj, lepuo napravjen za tole parložnost: brušjan objesen za trami, luči obarvane, godci an tudi dobra kaplica za usta posladkiet. Na fotografijah videmo garmiški kries an an part tistih, ki so veselo fe-stegjal v skednju. V parvi varsti novo izvoljeni garmiški župan Fabio Bonini. PISE PETAR MATAJURAC Sem poslušu Triestina, ki je pravu: «Cosi ga la DC de novo il presidente» Cossiga Francesco je izvoljen za novega predsednika naše republike, ima 57 liet in je naj mlajši predsednik italijanske republike. Drugi predsedniki so bli puno buj stari od njega, posebno pa Sandro Perl ini, zadnji president, ki zapušča palačo Quirinale. Za me, ki sem star in za večino mladih v Italiji, Sandro Pertini ne bo nikdar star, ne po obnašanju, ne po njega vsak dan novih idejah. Biu je star predsednik, z mladim mišljenjem, star nunac, ki je mislit z glavo današnjega cajta, zatuo so ga imeli radi vsi, posebno te mladi doma in po svetu. On se je hitro priljubil celi Italiji, kadar je biu imenovan za predsednika Republike, potem, ko so pred cajtam zagnali domov tistega, ki se je imenoval Giovanni Leone. Prepričan sem, da velika večina Italijanov bi želela za vse večne čase taj-šnega predsednika republike, kot je biu Sandro Pertini, pa koluo politike in zgodovine (Štorje) gre naprej, in naprej gre, na žalost, tudi staruost dobrih mo-Ži in na njih prestore pridejo vičkrat mladi s starimi idejami. Težka bo dediščina (eredità), ki jo bo za Pertinijem pobrau Francesco Cossiga, pa vam povjem, dragi brauci, da sem veseu, da so njega zbrali u parlamentu za novegapresidenta italijanske republike, ker je v njem videu parlament tistega novega moža, ki je vreden, da nasledi Pertiniju, zatuo je imeu skoraj vse vote od parlamenta. Niso votali zanj fasisti in to je dobro znamenje. Tudi tistega triestina, ki sem poslušu v nekem baru v Čedadu na dan izvolitve novega predsednika republike, nima prav ko pravi: «Cosi ga la DC de novo il presidente». Kar bi pomenilo po slovensko: « Tako ima DČ spet svojega predsednika». To ni res. Cossiga, kot Pertini, bo predsednik vseh italijanskih državljanov in tako tudi Slovencev, ki živimo v Italiji. Želim mu srečno in dobro delo in v imenu vseh naših bralcev ga pozdrav jam. Petar Matajurac 1A<£ ^ ^ - A > t Al i eaajHMi Iftaitiifcig 'tf * IBkV D Banca Agricola Gorizia 1 Kmečka banka Gorica Ustanovljena leta 1909 GORICA — Korzo Verdi 55 — Tel. 84206/7 - 85383 Telex 460412 AGRBAN cartolibreria - cancelleria - bigiotteria abbigliamento - accessori - giornali e riviste giocattoli e articoli da regalo? PRENOTAZIONI LIBRI DI TESTO Qj2/t/TvjìX/L^ san pietro al natisone Tou Barde Sveta Maria Zdravja To je stara fiesta, ke bo parvu nediju žetniaka (7. julija). Maiša na če biti tou Barde ta na 11 zjutraj. No čju pjeti kantorje od cjerkve od Čenta, od Njem anu od Tarzizma. Popoldan na če biti večerica z pro-cessionon. Cjerkev od Barda na kliče bratske cjerkve od Podbarda, Tera, Za-varha, Vizonta, Viškorše, Karnah-te, Tepane, Brjezej, Platišč, Prosni-da ke nu pridita s svojmi Križi za Sveto Majšo. ČEDAD 29.6.84 29.6.85 Silvano Tosoratti A un anno dalla sua scomparsa lo ricordano con affetto gli amici. Concerto Rock POZZECCO 19 LUGLIO 1985 ore 21 Ingresso Libero With Martin Krpan (Ljubljana) Al 3° LP, gruppo di punta del nuovo Rock Jugoslavo con anni di esperienza ON’STAGE e vincitori di numerose rassegne musicali Radio e TV. Support Ibm (Udine) Astro nascente del Rock in italiano. UDINE BASILIANO ^y'pozzECCO PORTOGRUARO CODROIPO Dežurne lekarne Farmacie di turno Od. 6. do 12. julija Sv. Lienart tel. 723008 Čedad (Minisini) tel. 731175 Manzan tel. 754167 Zaparte zaradi počitnic Špeter-T avorjana-Premariah-Čedad (Fornasaro)