I
85 54 A
60100200
PP
OSREDNJA KNJIŽNICA
P.P.126 66001 KOPER
imw
rtSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini postale I gruppo
Cena 200 lir
Leto XXXV. Št. 20 (10.239)
TRST, sreda, 24. januarja 1979
PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra iy43 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskam! “Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuša, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer Je izšla zadnja številka. Bil je edin! tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi
SREČANJA KD S PREDSTAVNIKI PRI, PSDI IN PSI
Kljub še nejasnim stališčem strank bo vladna kriza, kot kaže, neizbežna
Republikanci in socialdemokrati za novo tribarvno vlado KD, PRI, PSDI, medtem ko PSI nasprotuje tej rešitvi - Danes srečanje KD s KPI
tin^®? — Socialistični sekretar Bet,-a° Craxi je ocenil kot «posvetoval j* snočnje srečanje z delegacijo , • ki sta jo sestavljala sekretar 3cagnini in Piccoli. Tudi pred-^ai"k krščanske demokracije je n,|®rai popoldne v razgovoru s čas-kačli (leja'’ da se Je njegova stran-nit,'0^3 za srečanje s predstav-°®talih sil vladne večine, da bi t.„3eznanila s stališči vseh. Zaradi
tega
Po včerajšnjih dvostranskih
p®oanjih KD s PRI (zjutraj) in s bict	PSI (zvečer)	ni nobene
■ ivene novosti. Vsi sicer menijo, j.j® vladna kriza neizbežna, ni pa , ' n°, kako bo do krize prišlo in Ka*° naj bi j0 rešili.
kot je poudaril	včeraj na-
into	Planske skupine Natta v
rervjuju z urednikom	revije «A-
•"'lllln
strolabio*, ocenjuje položaj kot nevzdržen, zlasti zaradi »sprememb v politiki krščanske demokracije*. Vendar med zasedanjem strankinega vodstva komunisti niso povezali te ocene o položaju v državi z izstopom iz vladne večine, čeravno vsi komunistična voditelji in poslanci menijo. da so kohezijske sile mr silami vladne koalicije popustile. 0-benem KPI trdi, da spori o triletki ne bodo izzvali krize, dasi negativno ocenjuje vladni gospodarski načrt, ker, če bo kriza, bo posledica širših političnih nesoglasij. Skratka komunisti se opredeljujejo za krizo, vendar si nočejo prevzeti odgovornosti, da bi jo povzročili sami.
Od tod prizadevanje KPI, da bi stranke povzročile vladno krizo sporazumno pred začetkom prihodnje-
,innn„ll||||||||||||||||Mm||||||||||||||||||||m||||t||U|||||||||||n|||||||||n||ni||l|||IIMMI,llll|„||,,l,|,IM
PRID RAZŠIRJENIM USTAVNIM SODIŠČEM
Proces Lockheed se bliža koncu
V soboto se bodo sodniki zbrali k posvetu, da izrečejo razsodbo
ftlM —
Proces o škandalu Lock-
$ s« bliža koncu. Kot je včeraj ^..•karjem izjavil predsednik raz-s ]®nega ustavnega sodišča Rossi, bodo v soboto zbrali sodniki k (/Svetu, da bodo določili razsodbo. Sv*vPrašanje, koliko bo trajal po-«1 • je predsednik Rossi odgovo-Casnikarjem; «Od ene ure, do eSa meseca*.
Petpun'^i Pa se bodo sestali že v Zakt ’ sai morajo proučiti še eno j, tevo po odložitvi, ki so jo vče-L:	Zavrnili. Odvetnik Angelucci,
Zahf an‘ Luigija Olivija, je namreč nteval odložitev procesa, dokler
Atentat
na neapeljskega pediatra
C NEAPELJ — Teroristična o-Jjbziva se nadaljuje: po izgre-p v Rimu, ki so zahtevali unl1'1' ^veh mladih fantov in po moru turinskega kaznilniške-®a Paznika so včeraj samozvani ^borbene komunistične e-te» napadle in ranile neapelj-aega zdravnika Maura Carmi-vd°i!'a' Trije teroristi, kj so (j. 9 v njegovo ambulanto, naj , Ra najprej pretepli, in mu na-Prestrelili nogo. Takoj nato J"! bi pobegnili z ukradenim JTmnobilom, v katerem jih je torjeBa	s Pr‘žganim mo-
s “Borbene komunistične enote* Prilastile odgovornost za fojr* izpad z običajnim tele-bek m sPor°čil°m uredništvu Poud?a- krajevnega časopisa in r “Parile, da so «ranile Maura Vzrm^nolija- vohuna policije.* ok atentata pa ni še povsem tj an' sai kaže, da Carmignoli, gaž'P pe^iater- ni politično an-
proces, ki je sprožil v Italiji hude polemike. Izid končnega posveta bo nedvomno sad kompromisa in ne bo kot tak osvetlil vsega škandala v zvezi z nakupi Lockheedovih «herkulesov» za italijansko vojno letalstvo, (voc)
Danes v Rimu 16. kongres PLI
RIM
Danes se bo z uvodnim
ga tedna, ko se bo v parlamentu začela razprava o triletnem gospodarskem načrtu. Znano pa je, da je Andreotti mnenja, da če naj njegova vlada pade, ji mora izreči nezaupnico parlament in ravno na o-snovi razprave o triletki. Istega mnenja, pravijo, naj bi bil tudi predsednik republike Pertini, zaradi česar ni izključena tudi dokaj domiselna rešitev: do vladne krize naj bi prišlo v ponedeljek, ko naj bi Andreotti pred orisom gospodarskega načrta prebral tudi uvod političnega značaja, ob katerem naj bi mu stranke izrekle nezaupnico. Na ta način bi politična razprava vsaj delno zakrila spore o triletki in bi obenem tudi omogočila možnost dokaj hitrega uglajevanja nasprotij brez preveč travmatskih pretresov.
Prav zaradi tega, kot je včeraj potrdil Natta, komunisti v svoji zadnji resoluciji niso načeli vprašanja svojega neposrednega zastopstva v vladi. Marsikdo (na primer socialisti) bi jih lahko obtožil, da so povzročili predčasni razpust parlamenta s tein, da so postavili za KD nesprejemljive pogoje. Istočasno pa se širijo vse bolj vztrajne govorice, da naj bi rešili krizo z oblikovanjem nove enobarvne de-mokrščanske vlade, ki naj bi jo podpirale stranke od DN do PSDI, socialisti naj bi se vzdržali, medtem ko naj bi KPI vodila konstruktivno opozicijo. Vendar, kot rečeno, gre samo za govorice.
Zac«.agnmi in Piccoli sta se včeraj najprej sestala z delegacijo republikancev. Ob koncu sta La Mal-fa in Biasini poudarila, da je PRI prepričana v veljavnost triletke in da hoče ob tem vprašanju preveriti kohezijo večine.
Saragat in Longo, ki sta sprejela demokrščanska predstavnika na sedežu socialdemokratske poslanske skupine, sta tudi poudarila že znana stališča. PSDI je za vodeno reševanja krize in za oblikovanje vla-dr, v kateri naj bodo zastopniki vseh strank, ki so naklonjene načrtu Pan-
poročilom Zanoneja pričel 16. kon-jdolfi, skratka tristranska vlada KD, greš italijanske liberalne stranke. ! PSDI, PRI. Socialistični sekretar »Spremeniti Italijo; združiti Evropo: Crari, ki se je zvečer razgovarjai in napredoval' v svobodi* bodo j po telefonu z Longom, Biasinijem glavne teme Zanonejevega poroči-
la. Liberalci si torej krojijo novo obleko v pričakovanju volitev v evropski parlament, ki naj bi po njihovem pomenit ponoven vzpon stranke in zbližanje z evropskimi libe-ralnodemokratičnimi strankami.
m Zanohejem, pa je ocenil tako rešitev kot «nestabilno», ker ne bi zdražala do konca te zakonodajne dobe. Po njegovem mnenju obstaja «vmesna rešitev, osnovana na trdnem sporazumu, ki naj traja do Lonca zakonodajne dobe.* P.P.
»iSsei
Z včerajšnjega srečanja med delegacijama krščanske demokracije in republikanske stranke. Na sliki (od leve preti desni) Ugo La Malfa, Flaminio Piccoli, Benigno Zaccagnini in Oddo Biasini tik pred začetkom
razgovorov.	(Telefoto ANSA)
PO ZADNJIH VESTEH Z BOJIŠČA
Upor rdečih hmerov na zasedenem ozemlju
Pol Potovi vojaki ponovno osvojili obmejno postojanko Nimitr; čeprav jim primanjkuje municije in oroijn
ARANJAPRATET - Okrog 5 tisoč kampučijskih vojnih beguncev je včeraj zaprosilo tajsko vlado naj jih sprejme na svoje ozemlje, saj nimajo niti hrane niti več zdravil, s katerimi bi lahko zdravili ranjence. Tajski predsednik vlade Kri-nagsak Chamanand pa je včeraj spet potrdil, da so te osebe nezaželene in da bodo na Tajskem nudili zatočišče samo neoboroženim starcem in otrokom, medtem ko bodo vojake, rdeče hmere, spet poslali onstran meje.
Po drugi strani pa prihajajo z bojišča vesti, da so Pol Potu zveste čete prešle v protiofenzivo in se u-spešno zoperstavljajo upornikom in vietnamskim četam. Po teh vesteh naj bi se boji nadaljevali v predmestjih vseh večjih kampučijskih urbanih središčih, celo v bližini Phnom Penha, rdeči hmeri pa naj
...............................................................................................................................................................................................Hlinil,,n,,,........„„„........
Bivši načelnik policije Parlato začel protiofenzivo
RIM — Bivši načelnik policije Giuseppe Parlato, ki je bil odstavljen po pobegu fašističnega založnika Venture iz Catanzara, je začel svojo protiofenzivo. Potem ko mu je notranji minister Rognoni med svojim ponedeljkovim odgovorom poslanski zbornici očital, da ni izpolnil navodil vlade, je Parlato, zahteval od notranjepolitičnih komisij senata in poslanske zbornice, naj ga zaslišita. V pismu predsednikoma komisij je poudaril, da bi s svojim pričevanjem rad pripomogel k ugotavljanju resnice. Pričevanje pred komisijama pa naj bi mu dovoljevalo da seznani javnost z resnico, obenem pa ne začne polemike prek časopisov z ministrom.
Dasi komisiji še nista dobili pisma, pač pa r.ta bili s prošnjo Par-lata seznanjeni samo po telefonu, sta že začeli preučevati pravilnik, da bi ugotovili, ali je mogoče ustreči bivšemu vodji agentov javne varnosti. Pravilnik v tem pogledu ni zelo jasen in odločitev zavisi od tega, kako bodo parlamentarci tolmačili besedilo. Za zaslišanje prefekta se je odločno zavzel samo socialist Aniasi: «Zdi se mi nujno, da ga zaslišimo, saj bivši šef policije osporava nekaterim Rognoni-jevim trditvam in nam ponuja elemente za ugotavljanje resnice.*
godi; '^hjanski parlament prila-Sfw,. zakonoda., mednarodnemu ki p^apou o človeških pravicah, Vofli, Je Italija podpisala v Nevv **• ln ga je italijanski parla-
noa .- ratificiral. Italijanska za-i„:- aJa namreč ne predvideva proti razsnrihair
?®nt že
Jj°noci
s°cJišč Pr°ti razsodbam ustavnega Gcn0!5’ kar pa je v nasprotju s Hena n 14 omenjenega mednarod-*istaJrX>razuma. Po novem naj bi bdnilt10 sodišče sodilo le bivšim °sta]j?’orn’ medtem ko naj bi Sociijc1 obtožencem sodila običajna da k,a' Samo po sebi umevno je, pr0c sPrejem tega zadržka odložil rali 0S iza kak mesec, saj bi mo-Ve_ , el° spremeniti 137. člen usta-^ ar Pa je skbajno zamudno, »parjeno ustavno sodišče je kori« -,ugim uspešno obšlo problem a- lr»ka računa «161.161 Star*
dei
barne
s kat -ga zavoda «Credit Suisse*. čaj Pn.m je Ovidio Lefebvre izpla-ska k,Vl °brok podkupnine. Švicar-Proti a. a je namreč vložila priziv skirn ralz.s°dbi, da sporoči italijan-t0c'ni„op astem ime koristnika o-širi'aega računa. Predsednik raz-izvec!1ga ustavnega sodišča je to Pog0„ Predsincčnjim v telefonskem nijtv„0ru z italijanskim veleposla-b0 v Bernu. Sodišče pa ne 3odnjkakal° na razsodbo švicarskih >Wa0V’ saj bo znana šele čez Tan ■..odvetniki bivšega ministra r9emh?Ja pa ne ocenjujejo kot po-n° to nadaljnjo informacijo,
n’ki° ,ke^eno' se bodo v soboto sod-sltorai rali k posvetu, da bodo po J enem letu končno zaključili

NA SREČANJU Z GROMIKOM
FORLANI OPOZORIL NA NEVARNOST OŠIBITVE GIBANJA NEUVRŠČENIH
Obisk pri Pertiniju - Gromiko osredotočil pozornost na vprašanje razorožitve - Zunanji minister SZ bo danes obiskal papeža Janeza Pavla II.
RIM — Dolg razgovor z ministrom For lani jem, najprej na štiri oči in nat. v sklopu delegacij, u-radno kosilo z zdravico izrazito politične vsebine v palači Chigi in sprejem pri predsedniku republike Pertiniju: tako je potekal včerajšnji dan obiska zunanjega ministra SZ Andreja Iromika v Rimu. 0-srednji del pogovorov politične vsebine je bil nedvomno na zasebnem razgovoru s Forlanijem. Kot je bilo pričakovati, iz uradnih virov ni bilo mogoče izvedeti ničesar o tem sestanku, kaže pa, da je bil posvečen predvsem perečim mednarodnim vprašanjem. Baje je Furlani mnenja, da je mednarodna situacija «kritična*. Italijanski zunanji minister naj M se zaiistavil pri vseh žariščih vojne v svetu: o Bližnjem vzhodu je dejal, da «so se doslej zaustavili vsi poskusi pogajanj in da zainteresirani partnerji ne čutijo odgovornosti, ki jo nosijo*. O I-ranu je Forlani dejal, da se stanje stalno spreminja, medtem ko je glede stanja v Indokini Forla i dejal, da «bi lahko zadnji dogodk povzročili krizo v gibanju neuvrščenih, ki bi lahko, če cotane enotno, konstruktivno pripomogl k procesu po-mirjevanja*.
Gromiko baje ni govoril o teh vprašanjih, ampak bo to naredil jutri. Včeraj je govoril predvsem o nevarnosti oboroževanja- O tem je spregovoril tudi med zdravico na uradnem kosilu, ki so se ga po leg Forlanija udeležili ministri Os sola, Pedini in \nselmijeva, predsednika zunanjepolitičnih komisij beh vej parlamenta, tajniki CGIL Lama, CISL Macario ir UIL Ben-venuto in nekateri vodilni predstavniki velikih državnih in zasebnih družb.
Gromiko je izrazil zaskrbljenost zaradi oboroževanja in je zavzel precej ostra stališča: »Obstajajo
sile, je dejal, ki bi rade zaustavile prizadevanje narodov za mir in za razorožitev in hočejo prepričevati ljudstvo, da ne more živeti brez jedrskega orožja.* Te težnje je Gromiko pripisal predvsem «ozkim interesom proizvajalcev orožja* in v teh besedah so mnogi uvideli tolmačenje pisma, ki ga je pred kratkim poslal Brežnjev predsednikom vlad zahodnoevropskih držav, tudn Andreottiju, in v katerem dejansko zahteva, naj te države ne prodajajo orožja Kitajski. Gromiko je še dejal, da si bo SZ prizadevala za uspeh vseh razorožitvenih srečanj in konferenc.
Forlani je prav tako izrazil prepričanje, da je razorožitev nujno potrebna za utrditev miru na svetu, poudaril pa je nujnost mednarodnega nadzorstva nad razorožit-venim postopkom. Sicer pa je Forlani informiral Gromika o vlogi Italije v zahodnem svetu. Govoril je o vstopu v Evropski denarni sklad, o volitvah v evropski parlament, o razširitvi Evropske gospodarske skupnosti in o vsestranski okrepitvi sodelovanja med zahodnoevropskimi državami, kar bo nedvomno pripomoglo k pomiritvi, česar se zavedajo tudi vzhodnoevropske države. S tem je soglašal tudi Gromiko, ki je pripomnil, da si SZ prizadeva, da bi bilo prišlo do sporazuma med Comeconom in EGS.
Sicer pa sta se Forlani in Gromiko dogovorila o desetletnem načrtu za gospodarsko, znanstveno in tehnično sodelovanje med Italijo in SZ. V kratkem se bodo začele sestajati posebne dvostranske komi sije, ki bodo sestavile konkretni spored sodelovanja. Ministra sta soglašala, da okrepitev sodelovanja ustrezna intereso r obeh držav, o-benem pa tudi splošnim interesom pomirjevanja v svetu.
V popoldanskih urah pa je Gro-
mika sprejel predsednik republike Pertini. Ob koncu srečanja je tiskovni urad Kvirinala izdal uradno poročilo, v katerem je rečeno, da je prišlo do izmenjave mnenj o dvostranskih odnosih in do ugotovitve, da napreduje postopek pomirjevanja v svetu. «Ta postopek — se zaključuje poročilo — je pripomogel k razvoju gospodarskega in tehnično znanstvenega sodelovanja med o-bema državama.*
Danes dopoldne ni na sporedu u-radnih srečanj in bo Gromiko odpotoval na krajši izlet k jezeru Brac-ciano, popoldne pa ga bo v Vatikanu sprejel papež Janez Pavel II. Razgovori s Forlanijem se bodo nadaljevali jutri dopoldne, nato pa bo Gromiko obiskal Andreottija. Končno pa je na sporedu sestanek z Ber-linguerjem, ure in dneva pa še niso sporočili, (bbr)
PRED HOMEINIJEVIM POVRATKOM V DOMOVINO
VOJSKA ŠE VEDNO PODPIRA BAHTIAROVO CIVILNO VLADO
Opozicija skuša pritegniti sedanjega predsednika vlade v svoj tabor
(Poseben dopis)
TEHERAN — Kocka je padla: pozicije nasprotujočih si sil so sedaj jasne. Ajtulah Homeini bo jutri ali v petek prispel v Iran, da do temeljev zruši sedanji nezakoniti režim. Predsednik vlade Bahtiar pa je postal najbolj vnet zagovornik ustave, brez katere naj bi država zdrknila v državljansko vojno. Poveljnik generalštaba vojske pa v imenu armade potrjuje svojo podporo »legal nemu režimu*.
To so v grobih obrisih pozicije treh »velikilp, ki so se razjasnile v zadnjih dneh, skoraj v nekaj u-rah zaradi pospeška, kj ga je dal iranski krizi ajtulah Homeini, številni predstavniki opozicije bi raje ostali na dosedanji strategiji čakanja in postopnega rušenja oblasti. Homeinijev povratek je še najbolj presenetil šitske verske voditelje, ki se mrzlično sestajajo, da bi ugotovili vzroke Homeinijevega sklepa in da določijo skupni načrt nadaljnjega boja. Njihova zaskrbljenost je upravičena: Bahtiar je bil stisnjen ob zid, a še vedno se brani za ščitom ustave in legalnosti, kar mu zagotavlja podporo vojske.
V Homeinijevem pariškem «štabu» so prepričani, da bi vsakršno zavlačevanje škodilo ajtulahovemu ugledu, povzročilo malodušje v opoziciji in sprožilo razdore. «Soočanje z vojsko je neodložljivo tveganje* — je izjavil Gobzadeh, eden izmed najožjih Homeinijevih sodelavcev — «prej ali slej bi se morali z njim soočati, zato je vsako zavlačevanje odveč.* Prevladala je torej revolucionarna smernica, ki je za Homeinija izraz ljudske volje, da dokončno stre Pahlavijevo dinastijo in washingtonske interese. V prihodnjih dneh bo šele razvidno, če je bila izbira pravilna: za sedaj je le jasno, da je Homeinijeva poteza navdušila ljudstvo in ustvarila ogrodje nevarne strategije. V grobih obrisih jo je prikazal bivši minister petro-kemijske industrije Mosadekove vlade Mahti Bazargan. Na tiskovni konferenci je prikazal način, kako bi se izognili državljanski vojni pri prehodu s stare na novo oblast. Kot je sam poudaril, je to prosta razlaga Homeinijevih stališč, ki pa jih lahko verski voditelj spremeni
Po BazarganOvem mnenju je jedro vsega strpjeno v ugotovitvi, da je Bahtiarova vlada za monarhijo, za vojsko in za Washington edina zakonita oblast, za opozicijo pa je stoodstotno nezakonita. Prav tako je nezakonit regentski svet, kot je to izjavil sam njegov predsednik Teharani, ki se je odpovedal funkciji. Iz tega položaja sta možna le dva izhoda: frontalni spopad — državljanska vojna, ali pa Bahtia-
LIZBONA — Včeraj je na povabilo predsednika Fidel Castra odpotoval na Kubo angolski predsednik Agostinho Neto.
je dejal Bazargan —, da bo prevladala zdrava pamet. Vojska si po šahovem odhodu ne more privoščiti vietnamizacije dežele.*
Po Bahtiarovem odstopu bo oblast prešla v roke islamskega revolucionarnega sveta, id ga bo Homeini i-menoval v petek, ali najkasneje v soboto. Svet bo imenoval začasno vlado, ki bo pripravila referendum za ustavodajno skupščino, ki bo spremenila sedanjo zakonodajo. Začasna vlada bo tudi: razpisala mentarne volitve. Novi parlament bo na podlagi nove zakonodaje sestavil vlado. To pa so le načrti. Kako prepričati Bahtiara, da odstopi? Kako preprečiti spopad med »velikimi*?
Za Bazargana je to uresničljivo samo s pritegnitvijo Bahtiara v Ho-meninijev tabor. Sedanjemu predsedniku vlade bi ponudili prestižno funkcijo v novih organih, kar bi vsaj delno pomirilo vojsko. Vse to pa so le ugibanja, je pripomnil Bazargan, končna odločitev pripada Homeiniju. Dodal pa je, da pozna Bahtiara še iz časov ustanovitve na-
....................................................................■inmifmn
RAZPLET NEMŠKO - NEMŠKE VOHUNSKE AFERE
V mreži so ostale samo «ribice»
cionalne fronte. «Sedanji predsed nik vlade je rodoljub, človek ki zna presoditi položaj, in bo gotovo izbral pravilno pot, pot revolucije, če se ni v teh dneh spremenil.* Med tiskovno konferenco se je Bazargan za trenutek oddaljil zaradi telefonskega poziva iz predsedniške palače, kar dokazuje, da obstajajo stiki med opozicijo in Bahtiarovim režimom.
Glede bodoče islamske republike je bij, Bjizargan skrajno meglen in je navajal le svoje mnenje, »Demokratična islamska vlada* ne bo snemala nobenega primera iz sodobne zgodovine (Libija in Saudska Arabija) niti iz preteklosti (osmansko cesarstvo in arabski kalifati). Edi ni primer naj hi bilo vladanje Mohameda ir, imana Alija. Več Ba-zarnan oj povedat.
Medtem pa je včeraj vojska pokazala časnikarjem v vojaškem o-porišču Lavizan pri Teheranu cvet ^cesarske vojske*, oddelke «neumrlji‘ vih», najzvestejših šahovih vojakov.
ROBERTO LIVI
bi ponovno osvojili obmejno mestece Nimitr. Gverila se torej nadaljuje, pa čeprav imajo enote FUNSK in Vietnamci popolno nadzorstvo nad vsemi ključnimi strateškimi postojankami. In prav v tem je treba i-skati vzroke, da odpor rdečih hmerov močno niha in na tem mestu lahko postavimo tudi nekaj hipotez o nadaljnji bojni sreči. Nj verjetno, da bi se diverzantske akcije Pol Potovih čet kaj prida obnesle, ali postale celo učinkovite, saj po zadnjih vesteh začenja rdečim hmerom primanjkovati municije in orožja. Po osvoboditvi Kompong Soma so Vietnamci namreč prekinili, oziroma o-nemogočili Kitajcem dovoz orožja in hrane, zato čete Demokratične Kampučije delujejo v izredno težkih pogojih. To pa še bolj vrednoti njihov boj, saj nočejo priznati poraza in nadvlade tujca. Skratka, i-zid bojev je sila problematično napovedati, o tem pa bomo zvedeli komaj v prihodnjih dneh.
Glasilo vietnamske vojske «Quan Doi Nhan Dan* pa je včeraj demantiralo zgornje vesti, p0 katerih naj bi se Pol Pot še bojeval in piše, da so to samo lažne novice s strani Kitajcev, ki hočejo izkriviti realen položaj v Kampučiji. Po drugi strani pa nova kampučijska tiskovna agencija «SKP» daje velik poudarek včerajšnjemu obisku novinarjev iz NDR, Kube, Češkoslovaške in Vietnama v Phnom Penhu. Novinarji so si v spremstvu poveljnika garnizije za varstvo glavnega mesta Khang Sarina ogledali najzanimivejše gospodarske in kulturne centre, ki naj bi jih rdeči hmeri pred svojim odhodom iz Phnom Penha močno opustošili, da bi s tem otežko-čili delo novemu režimu.
Da je položaj novega »revolucionarnega ljudskega sveta Kampučije* res nezavidljiv priča dejstvo, da je iz protesta proti vietnamski a-gresij-i tudi Avstralija odtegnila novi vladi vsakršno por >č in sodelovanje, tako da je «režim upornikov* slej ko prej močno osamljen, (mč)
Zaradi razbitja pogajanj za obnovo delovne pogodbe je e-notna sindikalna federacija tiskarjev napovedala za danes 24-nrno splošna stavko. Primorski dnevnik kot ostali Italijanski časopisi ne bo torej jutri izšel.
(Od dopisnika Tanjuga
posebej za Primorski dnevnik)
BONN — Z ahodnonemške protiobveščevalne službe bodo po skromnem izkupičku široko zasnovane akcije, v kateri naj bi polovili celo vrsto pomembnih «vzhodnih vohunov* najbrž pri sebi morale priznati. da jih je nasprotna stran prehitela in nadigrala. Tisto kar je namreč še ob koncu tedna d,šalo po vohunski aferi velikih dimenzij, se je sedaj zreduciralo na fabulo, ki je v odnosih med Bonnom m Vzhodnim Berlinom pravzaprav nekaj vsakdanjega. To je tudi razlog, da je tema preko noči izginila s prvih časopisnih strani in iz radijskih in televizijskih programov. O nespretnosti dežurnega kriminalista. ki je prekršil pravila službe in dovolil, da mu je eden izmed osumljencev pobegnil ■ izpred nosu, se bodo pogovarjali v disciplinskih komisijah.
V podjetjih, v katerih so bili zaposleni domnevni obveščevalci iz Nemške demokratične republike, trdijo. da nihče izmed njih ni mel dostopa do strateško pomembnih informacij. Med aretiranimi, ki so prišli za rešetke po zaslugi dvoj-
rov odstop. «Mi smo prepričani — nega agenta, ki je emigriral iz
iiiiiiiiiiiiuiiiinimiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiMiimiiiiiMiimtiiiiiiiiiiiiiiMifiiiiiiiiiiiiiiHiiiHiiiiiHiiiiiiuniiiiiniiiiuiiiiiiimiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMi
Mnenje , « Skrivnostna bolezen»
Dojenčki v Neaplju umirajo, umirajo kot nedolžne žrtve »skrivnostne bolezni*. Mesto gleda z žalostjo in grozo na bolnišnico Santobono, kjer je v zadnjih mesecih umrlo 41 otročičkov, zdravniki pa nobenemu niso mogli in ne znali pomagati. Ali res ni nobene rešitve? In vendar ta »skrivnostna bolezen*, ki ji zdravstvena znanost še ni ugotovila imena, ta bolezen, ki žanje svoje male žrtve med najrevnejšimi družinami v Neaplju, je znana. To je stara bolezen tega mesta, je bolezen, ki jo povzročajo revščina, pomanjkljivi higienski pogoji, stanovanjska stiska, zastarela in pomanjkljiva zdravstvena služba (v bolnišnici San Gennaro jc včeraj; med operacijo,
Padel na bolnika kos stropa in mu zlomil stegnenico).
No, tudi podatki jasno govorijo: v Neapijn vsako leto umre 2 tisoč otrok, 7 tisoč družin je vpisanih v uradni seznam revežev, 170 tisoč Neapeljčanov prosi vsako leto za sprejem v bolnišnico, od teh jih sprejmejo nad 10 tisoč V bolnišnico Cotugno za nalezljive bolezni.
Pa še to: v mestu, ki jc po vsem svetu znano kot «mesto sonca*, zabeležijo vsako leto najvišji odstotek obolenj na pljučih in na dihalih. V Italiji umre za obolenji na dihalih vsako leto okrog 750 otrok. Od teh je dobra tretjina otrok iz Neaplja.
To so podatki. V Neaplju pa najvidnejši italijanski zdravstveni iz-
vedenci iščejo fantomatični virus na 41 malih truplih. Ustanovili so štiri raziskovalne delovne skupine, na u-niverzali in bolnišnicah sc zbirajo izvedenci, ki so včeraj priznali svoj poraz. Treba je začeti vse znova.
Virusa mogoče ne bodo nikoli našli, ker ga morda sploh ni. Mogoče pa bo uradna zdravstvena znanost naprtila krivdo za vse te smrti nedolžnemu. manj znanemu mikrobu. Vsaka tragedija ima in mora imeti tudi svoj primeren konec. Prav gotovo bodo »skrivnostni bolezni* dali tudi ime. Pred petimi leti so jo imenovali kolera, pred dvema letoma salmoneioza in še tifus ali zlatenica, v bistvu pa sta njeni pravi imeni revščina in zaostalost (ap)
Vzhodnega Berlina je — tako pra-vijo v Bonnu — najpomembnejša osebnost 58-letni diplomirani fizik Alfred Bohr, ki je od 1969. leta delal pri letalskem koncernu Messer-schmidt-Boellkotv-Blohm v Muench-nu. Njegovo delovno področje so bile celice za prestrezanje sončne energije. V Muenchnu zatrjujejo, da Bahr nikakor ni mogel priti do pomembnejših vojaških Dodatkov in da tudi podatki o področju, na katerem je neposredno delal. Nemški demokratični republiki. oziroma drugim državam varšavskega pakta niso mogli kaj prida koristiti.
Dvaintridesetletni Guenther Saen-ger je od 1964. leta delal v Siemensovi tovarni v Coburgu. na delovnem mestu, ki je po besedah predstavnika podjetja vse drugo, samo ne pomembno s stališča obveščevalne dejavnosti.
O tem, česa bo obtožen 65-letni profesor Karl Hauffe, ki so ga prijeli v Goettingenu. je bilo mogoče izvedeti malo. Nekateri listi poročajo o sumu. da je razen za Nemško demokratično republiko delal tudi za sovjetsko obveščevalno službo. četrti iz skupine aretiranih je 43-letni ekonomist Gerhard Arnold iz lekinga na Bavarskem. Razen Reinerja Paula Fuelleja, ki se mu je neposredno po zaslišanju posrečil spektakularni beg po zaledenelih ulicah Karisruha, je v zadnjem trenutku vobegnil tudi 47-letni Johanne s Koppe iz hamburškega podjetja za oskrbo z elektriko. Aretaciji se je izognil po zaslugi okoliščine, da v podjetju delata dva z istim imenom in da so aaenti prijeli naoačneaa. kar je pravi Koppe izkoristil in izginil.
Državno tožilstvo iz Karisruha. ki vodi preiskavo je že dalo nasluti ti, da se zahoanonemški protiobveščevalni	službi	očitno	ni	posrečil
tveliki meh iti da niso razbili e-nega izmed sklenjenih vohunskih obročev,	ki jih	slutijo okoli sebe.
Aretirani obveščevalci so. kot trdijo v Karlsruhu. delovali samostojno in so bili neposredno povezani s centralo v Vzhodnem Berlinu Bili naj bi sestavni del obveščevalne mreže, ki baje	Vzhodnemu	Berlinu
pomaga	držati	korak z	Zahodno
Nemčijo v tekmi, pri osvajanju visoko razvite tehnologije, ne da bi pri tem trošili ogromna sredstva za znanstvena raziskovalna dela. V'o-jaške skrivnosti naj bi bile. vsaj pri obveščevalcih lega kalibra, drugotnega pomena. Končno pa ne živimo več v času Mate H ari. pa čeprav včasih tako tukajšnji politiki, kot sredstva množičnega obveščanja vsak iz svojih razlogov poskušajo ustvariti nasproten vtis
IVO VAJGL
WASHINGTON — Po podrobni a-nalizi, ki jo je izvedla CIA (Central Intelligence Agency), je razvidno, da je Sovjetska zveza v vojaške namene, oziroma za svojo obrambo v lanskem letu potrošila 146 milijard dolarjev, kar je za 45 od sto več, kot so potrošile ZDA.
Največ pozornosti naj bj ZSSR posvetila kopenskim raketam z jedrskimi konicami, bombnikom z atom ska oborožitvijo, konvencionalnim pomorskim m zemeljskim silam ter tankom. ZDA pa prednjačijo po produkciji lovskih letal za različne taktične polete. ,
V	ospredju smučarji in košarkarji
Včerajšnji športni dan so označevali s svojimi nastopi smučarji in košarkarji.
Med smučarji si je Stenmark v svetovnem pokalu priboril v Steinaehu že peto zmago v veleslalomu; med Italijani je bil najhitrejši David (bil je deveti), med Jugoslovani pa Strel, ki je osvojil dvanajsto mesto.
V	košarkarskem Koračevem pokalu je goriški Pagnossin z Olimpiquom slavil zmago, prvi uspeh na tem tekmovanju pa je dosegla tudi ljubljanska Iskra Olimpija, ki je igrala z ekipo Standard Boul d’Or.
Več o teh tekmovanjih poročamo na športni strani.
PRIMORSKI DNEVNIK 2
TRŽAŠKI DNEVNIK
24. januarja 1979
ČEDALJE VEČJA OSAMLJENOST MELONARJEV NA OBČINI
Odbor LpT je moral umakniti sklep o količnikih za pravične stanarine
Po njegovem tehničnem predlogu bi morali dve tretjini tržaških družin plačevati za 20 ali 30 odstotkov višje najemnine
Vedno bolj osamljeni melonarski odbor na tržaški občini (tokrat so pa pustili na cedilu celo tradicionalni zavezniki, misovci in radikalci) je moral na sinočnji seji občinskega sveta zopet dejansko umakniti edini pomembni sklep, ki ga je dal v razpravo. Ostali upravni akti so bili v glavnem le potrditev sklepov prejšnje občinske uprave v zvezi z že opravljenimi javnimi deli, ki jih je skupščina odobrila soglasno. Zapletlo se mu je pa, ko je (s skoraj trimesečno zamudo od zakonskega roka) predložil sklep o razdelitvi občinskega ozemlja v področja, po katerih se določajo kon-
Zažigalni atentat v dolinski občini
V ponedeljek nekaj pred polnočjo je zločinska roka zanetila požar pred vhodnimi vrati zapuščene stanovanjske stavbe s hišno številko 32G na La-kotišču. Zublji so poškodovali vrata, razvili pa bi se gotovo v silovit i>ožar, ko jih ne bi pravočasno zapazila mimoidoča oseba in nemudoma poklicala gasilce.
Okobščina, da so se hudodelci že pred mesecem dni znesli nad istim poslopjem ter razbili vrata, ki so jih domači mladinci lastnoročno popravili. oziroma dejstvo, da se v pritličnih prostorih stavbe nahaja skladišče raznovrstnega materiala, ki ga uporabljajo mladinske in druge naše organizacije iz I,akotišča od Do-mja in s Krmenke za tradicionalne šagre, pustne in še druge prireditve, neizpodbitno pričata, da imamo opraviti z novim atentatom. Dejanje se uokvirja seveda v splošno protislovensko kampanjo.
O zadevi je včeraj razpravljal dolinski občinski odbor, ki je dogodek ostro obsodil ter hkrati izrazil zaskrbljenost spričo stopnjevanja takšnih na silnih dejanj. Odbor je z druge strani oozval krajevno prebivalstvo k največji budnosti in sklenil, da v zvezi z atentatom vloži prijavo proti neznancem.
čni količniki za izračunavanje »pravičnih stanarin*.
Zaman se je pristojni odbornik Rossi (ki se je proslavil kot «ve-lestrokovnjak* z izvirnimi in samo njemu razumljivimi teorijami o ka tastrofalnih posledicah osimskih sporazumov) trudil dokazovati strogo tehnično razmejitev con, češ da ni druge izbire. V mestnem sredi-
šču naj bi torej najemniki plačali 30 odstotkov več, v obširni vmesni coni po 20, v okolici bi najemnine obstale na ravni, ki jo določajo drugi tehnični količniki, na podeželju pa bi se znižale za 15 odstotkov. Desetodstotni popust naj bi uživali le stanovalci omejenih skupin zgradb, ki so v zelo slabem stanju.
Predstavniki vseh demokratičnih strank so zahtevali, da se o taki razmejitvi, s katero so bili seznanjeni le neposredno pred sejo, sploh na glasuje D’Amore (PSI) je celo predložil alternativni spreminjeval-ni predlog, naj velja za vse mestno središče količnik 0,9, demokristjan Scarpa je zahteval ponovno obravnavo v komisiji. Znani urbanist, svetovalec KPI Costa je opozoril odbor LpT, da so sicer strokovnjaki res izdelali tehnični predlog, saj bi ga drugače sploh ne zmogli, upravitelji se pa ne morejo odtegniti svoji odgovornosti in morajo sprejeti upravno-politične odločitve, ki naj bodo čimbolj koristne za prebivalstvo.
Predlog Cecovinijevega odbora pa pomeni, da bi skoraj dve tretjini tržaških družin moralo plačevati 20 ali 30 odstotkov višje najemnine. Zato so skupine strank ustavnega loka zahtevale ponovno proučitev razmejitve, ki jo je moral župan sprejeti
(kot je sprejel tudi njihovo resolucijo o ustanovitvi posebne komisije za vprašanje izgonov iz stanovanj), ker bi drugače ob glasovanju sklep gotovo propadel. (Iv)
ACI o vplačilu prometnega davka
Izterjevalo; urad tržaškega Avtomobilskega kluba opozarja, da se je pričel v ponedeljek, 22. januarja, rok za vplačilo prometnega davka na sledeča vozila: potniške avtomobile do 9 KM, male tovornjake, avtobuse, motorne čolne, prikolice, motorna kolesa in motofurgone.
Davek gre poravnati na sedežu ACI v Ul. Cumano 2, od 8. do 13. ure vsak delavnik ali pa na izpostavah avtomobilskega kluba pri podružnici Fiat pri Sv. Andreju (od
8.30	do 12. ure), v Ul. Flavia 17 (od 8. do 12.30) in na Trgu Duca dekli Abruzzi 1 (od 8. do 13. ure).
• V slavnostni dvorani liceja »Dante* bo jutri ob 17.30 javna razprava na temo «DežeIna ustanova in poklicno usposabljanje*. Uvodno poročilo bo imel deželni odbornik za šolstvo inž. Carnenedo.
ZARADI PREKINITVE POGAJANJ Z DELODAJALCI
Jutri celodnevna stavka na področja javnega prometa
la 24 ur ustavljeni avtobusi v krajevnih progah, vlaki in ladje v
mestu in na med-priobalnem prometu
Javni promet v naši deželi bo jutri obstal za 24 ur. Avtobusi ne bodo vozili niti v mestu niti na medkrajevnih progah, obstali bodo tudi vlaki ter ladje v priobalnem prometu. Tudi izrednih turističnih zvez ne bo.
Sindikalna zveza CGrDClSL-UIL je sklenila oklicati stavko (ta bi morala biti že 10. decembra lani, vendar so jo preložili na poznejši čas, ker so se prav takrat začela pogajanja z delodajalci) iz več razlogov. Predvsem zaradi nesoglasij na pogajanjih z združenji delodajalcev ANAC - FENIT - JNTERSIND,. glede revalvacije starostnih doklad, in nagrajevanja dela ob odpravljenih praznikih, pa tudi — med drugim — zaradi popravka, ki je bil vnešen v besedilo zakona štev. 1513' o financah krajevnih ustanov. Popravek namreč onemogoča pogajanja v okviru posameznih ustanov za dosego boljših delovnih pogojev1 v korist prizadetega osebja.	'
Hkrati s tem pa naj bi stavka opozorila javno mnenje na nevzdržen položaj v italijanskem javnem prometu, zlasti pa na pomanjkanje naložb, na stalno odlašanje z večkrat napovedano preosnovo področja in z usta novi tvdjo posebnega sklada za razvoj javnega prometa. Ustrezni zakonski osnutek je bil že sprejet v okviru pristojne komisije poslanske zbornice, vlada pa še ni poskrbela za potrebno finančno kri-
tje. Sindikalna zveza k vsemu temu dodaja, da tudi v pravkar o-bjavljenem triletnem gospodarskem načrtu je to vprašanje omenjeno v vse preveč megleni in dvoumni obliki, (ef)
h sindikalnega življenja
Šolski sindikat CGIL-CISL-UIL za tržaško pokrajino priredi v petek, 26. januarja, ob 10. uri na sedežu UIL (Trg Papa Giovanni, 6) skupščino vsega učnega in neučnega o-sebja. Govor bo o problemih obnori* delovne pogodbe.
# # #
Sindikat deželnih nameščencev CGIL-CISL-UIL je oklical za jutri, 25. t.m., štiriumo stavko vsega o-■sebja deželne uprave. Stavka bo v znak protesta proti birokratskemu vodenju javnih uprav in klientelar-nenvi obravnavanju notranje organizacijske politike.
« • «
Sindikalni patronati INČA, INAS in UCAP opozarjajo upokojence, ki so prejemali ali prejemajo minimal-:.o pokojnino (102.300 lir v letu 1978 oziroma 122.300 lir v letu 1979), ne da bi imeli do nje polne pravice (dvojne pokojnine itd.), da so to dolžni prijaviti do 29. marca, sicer bodo denarno kaznovani.
RAJONSKI SVET JE IZREKEL POPOLNO PODPORO
V POLNEM TEKU BOJŽAVRTEČ V BAZO VICI
Tudi gropajski in padriški starši niso včeraj poslali svojih otrok v vrtec
V bazovskem otroškem vrtcu (tako v slovenski, kot italijanski sekciji) včeraj ni bilo pouka in mali prostori Slomškovega doma, vse pretesni, da bi lahko udobno sprejeli 47 otrok, kolikor jih v Bazovici obiskuje otroški vrtec, bodo ostali danes ter v prihodnjih dneh, do sobote, prazni. Tako so namreč sklenili bazoviški starši, skupaj s predstavniki raznih vaških organizacij in drugimi vaščani na ponedeljkovem sestanku v Bazoviškem domu. S tem se je dejansko pričela nova faza v boju za dostojen vrteč v vasi, ki se bije že dolga leta. Zadržanje občinskih upraviteljev je tokrat prekoračilo vse meje dostojnosti. Njihov odnos do reševanja problemov, ki tarejo kraškega človeka (in problem bazovskega otroškega vrtca je le eden, čeprav trenutno najbolj občuten, v dolgi vrsti nerešenih zahtev) je celo neprimerno slabši od ne ravno prijaznega in razumevajočega odnosa, ki so ga kazali prejšnji upravitelji s Spaccinijem na čelu. Čeprav je tudi on s svojimi odborniki raje delil obljube, ka-
kor da bi konkretno ukrepal, je vsaj pokazal določeno zanimanje in je tudi prisluhnil, ko je bilo treba, upravičenim prošnjam in zahtevam nezadovoljnega ljudstva, ki je k njemu pošiljalo delegacije. Rezultat takratnega dolgotrajnega in nelahkega boja je bilo zagotovilo, ki ga je nato potrdil formalni sklep tržaškega občinskega sveta, da bodo problem vrtca v Bazovici rešili z namestitvijo montažnega poslopja, ki je na Kolonji čakalo in še vedno čaka, da ga odpeljejo v Bazovico.
Vse kaže, da bo na prevoz še dolgo čakalo, kajti sedanja melonar-ska uprava po vsej verjetnosti nima nobenega namena uresničiti tega, kar je bilo sicer že sklenjeno. Vrh .Pi-sf	vredno, da bi
se z »nadležnimi* Bazovci sploh soočala. Zahteva bazovskih staršev in drugih vaških predstavnikov,, da bi se sestali z novimi listarskimi upravitelji, je skratka naletela na gluha ušesa. Ce je to tisti toliko opevani nov način upravljanja, ki naj bi ga prinesli »nadebudni zaščitniki Krasa*, lahko vsak sam presodi.
NA SINOČNJEM POSVETU NA TRGOVINSKI ZBORNICI
Prva širša razprava o problemih tržaškega raziskovalnega centra
Izkušnje drugih centrov v Italiji niso povsem uporabne v tržaškem primeru ■ Napovedana še dva nadaljnja posveta o teh vprašanjih
Kako zagotoviti znanstveno in funkcionalno veljavnost novemu Centru za znanstvene in tehnološke raziskave: kako najbolje uporabiti v ta namen izkušnje, ki so si jih na tem področju nabrale razne znanstvene ustanove in industrijske družbe v Italiji: o teh vprašanjih je stekla razprava na sinočnjem posvetu ob okrogli mizi v glavni dvorani trgovinske zbornice, ki sta ga organizirala deželna uprava in koordinacijski odbor za uresničitev novega centra v tržaški pokrajini, ki ga predvideva odlok predsednika republike štev. 102 z dne 6. marca 1978.
Razpravo je vodil deželni odbor-ni> za industrijo in trgovino Rinal-di, po pozdravnih besedah predstavnika vodilnega odbora trgovinske zbornice ing. Fanfanija, predsednika koordinacijskega odbora Rocce in rektorja tržaške univerze De Ferre, pa so podali uradna poročila predstavnik Vsedržavnega sveta za raziskave (CNR) prof. Mariani, glavni ravnatelj inštituta »Zeltron* (Zanussi) ing, Bragailla, predstavnik družbe ENI dr. Rot-tenbacher, ravnatelj raziskovalnega centra Montedison ing. Baldi in ravnatelj sorodnega centra FIAT dr. Gallotti. Slednji je med drugim dejal, da namerava turinska družba raztegniti svoje raziskovalno delovanje na tržaški center, če bodo pristopni pogoji ustrezali njenim zahtevam.
Iz uradnih poročil in iz razprave, ki jim je sledila, je težko izluščiti konkretne teze, kajti posamezni go vorniki so dali različne ocene o tem, kako naj bi novi center nastal in deloval, kakšni naj bi bili odnosi med centrom in bodočo klientdo. med centrom in drugimi znanstvenimi ustanovami na Tržaškem ter med centrom in drugim; tovrstnimi u-stanovami v Italiji in tujini. Prav tako različna so bila mnenja, v kakšni meri naj se center posveti »čistemu* raziskovanju in v kakšni meri praktičnemu raziskovanju v neposredni povezavi s specifičnimi problemi posameznih klientov. Kaže, da bodo ti problemi zahtevali še
več poglobljenih analiz, kajti tudi izkušnje že obstoječih raziskovalnih središč v Italiji niso enostavno u-porabne v primeru tržaškega centra: temu je namreč omenjeni ustanovni odlok poveril širšo nalogo, da »prispeva k izboljšanju gospodarskih in socialnih infrastruktur in storitev, da se pospeši vsestranski napredek dežele Furlanije - Julijske krajine*.
Prav zaradi potrebe po večjem poglabljanju načetih vprašanj sta že vnaprej določeni dve nadaljnji okrogli mizi o problemih bodočega centra: 6. februarja bo mednarod ni posvet v prostorih Centra za teoretsko fiziko pri Miramaru, 2. a-prila pa znanstveni seminar na tržaški univerzi.
V razpravo so posegli docenti s tržaške univerze Coco, Costa, Ma-russi in Sauli, deželni svetovalec Pellis, komunistični poslanec Cuf-faro, predsednik družbe »Tecnoser-vizi* Pettinolli, tajnik tržaškega združenja obrtnikov dr. Ciani in predstavnik raziskovalnega centra industrijske družbe Danieli dr. Bardi. Po odgovorih uradnih poročevalcev na njihove posege je deželni odbornik Rinaldi potegnil zaključke posveta. Temu je sledilo številno občinstvo, med katerim so bili tudi predsednik deželnega sveta Colli. nekateri deželni svetovalci, predsednik pokrajinske uprave Ghersi. župan Cecovini. predsednik EZIT Antonini in številne druge o-sebnosti. Slovensko deželno gospo darsko združenje sta zastopala Stanko Bole in Jožko Morelj, Kmečko zvezo pa tajnik Edi Bukavec.
Konec posvetovanj za proračun 1979
Včeraj so se zaključila posvetovanja pokrajinske uprave s krajevnimi ustanovami o proračunu za leto 1979. Pokrajinsko upravo so pri tem zastopali podpredsednik in odbornik za proračun Martone ter odborniki Carbone, Devescovi, Nicoli-
ni, Passato in Volk. Z zastopstvom občinske uprave so odborniki razpravljali predvsem o upravljanju skrbstvenih in zdravstvenih struktur in o prenosu zdravstvenoskrb-stvenih storitev k Zdravstvenemu konzorciju.
S predstavniki ostalih občinskih uprav so obravnavali vprašanje cestnih povezav in nekaterih javnih del. Med posvetovanjem z gospodarskimi ustanovami so določili vlogo, ki jo bo imela pokrajina za okrepitev gospodarske dejavnosti. V zvezi s tem so odborniki predstavili svoje načrte glede izvajanja osimskega sporazuma in poročali prisotnim o rezultatih medsebojnih odnosov s Slovenijo in Hrvaško. Podpredsednik Martone je soglašal z zahtevo industrijcev, da ustanovijo trajen organizem za nadzorovanje gospodarskega razvoja na Tržaškem.
V okviru vsedržavnega »tedna za dobrine kulture in okolja* bo do nedelje, 28. januarja, vstop prost v zgodovinski muzej Miramarskega gradu. Ob sodelovanju z letoviščar-sko ustanovo bodo tudi organizirali vrsto obiskov muzeja z vodiči. Muzej je odprt ob delavnikih od 9. do 14. ure, v nedeljo, 28. t.m., pa od 9. do 13. ure.
V	Bazovici je to zadržanje vsekakor izzvalo' silno razburjenje in Q-gorčenje in ti občutki so se razširili tudi na sosednje vasi. Tudi v gro-pajsko - padriškem otroškem vrtcu včeraj nj bilo pouka in ga ne bo niti v prihodnjih dneh. Padrišk, in gropajski starši nameravajo s to akcijo izkazati solidarnost bazov-skim v njihovem bojuj istočasno pa želijo tudi sami opozoriti na ne ravno rožnat položaj v njihovem vrtcu. Tudi gropajsko padriška šola je namreč zelo na tesnem s prbsteri, poleg tega pa nima lastne kuhinje. Kosila namreč prevažajo ravno iz bazovskega vrtca, v katerem je kuhinja,, kot le .večkrat rečeno, takšnal, da bi jo sploh ne smeli imenovati
kuhtoj*j. a
Sedanja protestna akcija je le prvi korak, pravijo bazovski starši, in če se stvari v prihodnjih dneh tega tedna ne bodo razjasnile, bodo sledili novi, še odločnejši - ukrepi. Kako pa naj bi razpršili oblake, ki zastirajo pogled v prihodnost vrtca? Predvsem je občinski odbor dolžan, da jasno pove, kaj misli, pravijo starši, in v ta namen morajo župan Cecovini, odbornik Tassi-nari in drugi odgovorni ljudje na občini sprejeti v najkrajšem času delegacijo. V nasprotnem primeru bodo v ponedeljek zasedli vrtec in še kaj drugega.
V	tem boju je bazovske starše podprl tudi vzhodnokraški rajonski svet. Delegacija staršev se je namreč včeraj popoldne udeležila redne seje sveta, ga v podrobnostih seznanila s perečim položajem, z vsemi dosedanjimi posegi, skratka z vsem delom, ki žal ni obrodilo pričakovanih sadov, ter obenem zahtevala, naj bi se rajonski svet sam zavzel na občini za to, da bi župan sprejel predstavnike staršev. Po sorazmerno dolgi, mogoče nekoliko predolgi razpravi, med katero so prišle s strani nekaterih svetovalcev do izraza določene zavlačevalne težnje, češ naj bi sklepe prepustili pristojni komisiji za šolska vprašanja, kar bi seveda pomenilo ne dati takojšnjega in odločnega odgovora Bazov-cem, je y rajonskem svetu vendarle prevladalo mnenje, da je treba upravičena prizadevanja bazovskih staršev ter vsega bazovskega prebivalstva z vsemi močmi podpreti, kot je najprej predlagal Wil-helm (KPI), za njim Turito (PSI) in razni drugi. In tako je nato svet soglasno sklenil, da bo pobudnik srečanja med županom in delegacijo iz Bazovice. Srečanja se bodo udeležili tudi predsednik rajonskega sveta, predsednik komisije za šolstvo ter predstavniki vseh svetovalskih skupin.
V	ponedeljek se bodo v Bazoviškem domu spet sestali in pregledali, kaj se je tekom tedna premaknilo. Če bi se Cecovini in Tassinari še naprej izogibala svojim upravitel i-skim dolžnostim, bo boj bazovskih staršev prešel v drugo, ostrejšo fazo. (dk)
delo slikarja Giannija Rome), 6914 (Nelda Stravisi), 7176 (Claudio Sivini), 7240 (Paolo Zoppolato), 7086 (Ettore Davide), 6629 (Adriano Fab-biani), 6955 (Gualtiero Cornachin), 4141 (Gabriella Bend), 4142 (Olivia Siauss), 4104 (Nereo Rivolti). 5585 (Emidio Eredit?«) in 6770 (Paolo Pe-stelli). V oklepaju imena slikarjev, katerih dela prejmejo lastniki zmagovitih listkov.
Čelno trčenje med avtom In motociklom
V Ul. D’Alviano sta včeraj popoldne čelno trčila motocikel guzzi 500, ki ga je upravljal 58-letni Enea Lucd iz Drevoreda XX. septembra 39 in fiat 1100, ki ga je vozil enako stari Luigi Blasi z Istrske ceste 110/1. Lucci, ki je po poklicu uradnik, se bo moral zdraviti na ortopedskem oddelku tržaške splošne bolnišnice 20 do 60 dni zaradi domnevnega zloma desne stegnenice in desne lopatice, rane na desnem kolenu in hudega udarca v čelo.
V teh dneh so izžrebali številke loterije občinske umetnostne galerije. Zmagovite številke so 6701 (lastnik listka s to številko prejme
Poslovilno srečanje gen. konzula I. Renka z vodstvom SKGZ in nekaterih njenih člani«
Generalni konzul SFRJ Renko med včerajšnjim poslovilnim obiskom na sedežu SKGZ
Generalni konzul SFRJ v Trstu Ivan Renko je bil sinoči gost SKGZ na poslovilnem obisku pred svojim povratkom v domovino po štiriletnem službovanju v našem zamejstvu v svojstvu predstavnika naše matične dežele. V svojem nagovoru v prostorih naše osrednje manjšinske organizacije je predsednik Boris Race poudaril, kako je bivanje gen. konzula I. Renka v Trstu sou-padalo z izredno pomembnim razvojem sosedskih odnosov med Italijo in Jugoslavijo, ki je privedlo do osimskega sporazuma, in obenem s prav tako pomembnimi dosežki boja za naše narodnostne pravice, ki prehaja prav v tem obdobju na novo kvalitetno raven s prizadevanji za tako globalno zaščito naših narodnostnih pravic, ki bo najbolje u-strezala zahtevam in potrebam naše narodnostne skupnosti za njen neoviran vsestranski razvoj. Predsednik Race je pri tem poudaril, da je gen, konzul Ivan Renko kot predstavnik matične dežele zastavil v tem času vse svoje sile, da je bil po eni strani dosleden izvajalec jugoslovans' > politike dobrega sosedstva 'L prijateljskega sodelovanja med državama, po drugi strani pa tudi zavzet tolmač skrbi matične domovine za položaj naše narodnostne manjšine v skladu z načelnim stališčem, da so lahko le enakopravne narodnostne manjšine učinkovit most mednarodnega sporazumevanja in sodelovanja. Zato je Boris Race izrekel gen. konzulu Renku v imenu SKGZ zahvalo za njegovo vztrajno in intenzivno delovanja in tudi za njegovo intenzivno sodoživljanje našega življenja v vsega tem štiriletne«). razdobju.
Gen. konzul Renko je v odgovoru soglašal z ugotovitvijo, da je bilo obdobje njegovega bivanja med nami izrednega pomena za razvoj meddržavnih odnosov in tudi za u-veljavljanje pravic slovenske narodnostne skupnosti. Poudaril je, da gre zdaj v našem narodnostnem boju za pomembno kvalitetno spre-
gojev, da se lahko manjšina svobodno razvija.
Na koncu je I. Renko dejal, d* gleda z optimizmom na naš boj, čeprav bo verjetno še šel skozi «1-hanja, morda tudi skozi obča si* zastoje, a nedvomno tudi skozi n<>' ve zmage. Prav tako je dejal, o* je optimist kar zadeva splošen raz-voj prijateljstva med sosednima dr-
membo, ko ne gre več toliko za boj za dosego globalnega zaščitnega zakona, kot predvsem za boj za njegovo čdm ustreznejšo vsebino in za njeno izvajanje. To je velika zmaga, ki je po eni strani rezultat enotnega boja Slovencev v Italiji, po drugi strani pa rezultat novih medsebojnih odnosov, ki sta jih ustvarili obe sosedni državi. To ni fraza, .je poudaril gen. konzul Renko, marveč eden od osnovnih po- (Nadaljevanje na zadnji strani)
TORKOV VEČER V SLOVENSKEM KLUBU
Zanimiva razmišljanja ob Mermoljevih kaktusih!
Vloga zamejskega ustvarjalca v ospredju ob predstavitvi tretje zbirke mladega pesnika
Predstavitev nove pesniške zbirke mladega zamejskega ustvarjalca A-ceta Mermolje na sinočnjem torkovem večeru v Slovenskem klubu je dala priložnost za zanimivo razmišljanje o nekaterih problemih, ki niso samo problemi umetniškega u-stvarjanja, ampak ki se pobliže tičejo kulturne plati življenja neke manjšinske skupnosti. Kot rečeno, je bila Mermoljeva že tretja pesniška zbirka — »Med kaktusi kuham kavo» — le povod, diskusija, ki se je razvHa po uvodnih besedah predavatelja, pa je šla svojo pot.
Govor ,jp„bil na primer 0 razlikah med kulturnim ustvarjanjem v zamejstvu in v matični domovini. Mermoljeva poezija hoče biti univerzalna, vrotagoniste svojih pesniških stvaritev postavlja avtor v tujino, v svet kavbojev in Indijancev ali pa v antično Grčijo, vendar pa je koprska Lipa, ki je zbirko založila, predstavila Mermoljeve poezije kot
Gripa zaenkrat v lažji obliki
Na slovenskih šolah še malo izostankov - Bojazen pred morebitno epidemijo
Nekako v začetku minulega tedna se je prikradla: takole mimogrede, brez kakšne vidne naznanitve. Je pač naša zvesta spremljevalka v zimskih mesecih. In vene ar nas vsakokrat ukane, tako zahrbtno se nas loti. Osebno se čutimo prizadeti, ko nas naenkrat priklene na posteljo za teden in morda še več dni, od leta od leta pa venomer pozabljamo, da bi se ji morali pravzaprav sami postaviti po robu, brž ko nastopijo mrzli dnevi.
Gripa se namreč pojavlja po at-mosferičnih vplivih, kakor ponazarja že latinski izraz influentia (od influo == noter grem, skrijem se med štirj zidove pred vremensko nepriliko), sicer pa je to epidemična nalezljiva bolezen, ki zadobi občasno ali mestoma tudi pandemično obliko. Širi se virusno, virusov pa je, kot znano, nič koliko.
Za sedaj na Tržaškem še ni prave epidemije. Pretežno imajo meščani in (trenutno v nižji meri) o-količanj opravka s prehladnimi o-bolenji gripozne narave, ki zadevajo- v prvi vrsti dihala in črevesje. V prvem primeru se pojavijo bolečine v grlu in vnetje sluznice v du-šnicah (bronhitis), v drugem pa močan glavobol in občasno bruhanje. Hkrati se telesna temperatura krepko dvigne — v nekaterih primerih tudi do 40 stopinj. Običajno traja bolezen okrog pet dni; seveda, če jo primemo zdravimo pod odejami, kajti v nasprotnem primeru nam influenca utegne pustiti trajne posledice.
Gripe se morajo paziti predvsem priletne osebe in otroci, kot še zlasti šolska mladina. Učenci in dijaki so ji spričo vsakdanjega pol-
Sedaj še «oksidirano» mleko...
Ministrstvo za zdravstvo je včeraj odredilo zaplembo kartonskih zavojčkov mleka «A!a», ki ga pripravlja tovarna mlečnih izdelkov v Ferrari. Nekatere konfekcije vsebujejo namreč snovi, ki se spajajo s kisikom, zaradi česar mleko močno zaudarja Kaže vendar, da ne škoduje človeškemu zdravju.
Zadeva ie prišla na dan v našem mestu. Dejstva, da nekaj s tem mlekom ni v redu. se ie zavedel Tržačan, ki /e zavojček brž izro čil v analizo pokrajinskemu labora-
toriju za higieno in profilakso v VI. La Marmora. Osebje laboratorija, ki ga vodi dr. Gabucci, je analizo raztegnilo in se lotilo kar 150 zavojčkov. In res je v 10 odstotkih primerov zaznamovalo prisotnost oksi-dacijskih elementov.
Z izsledki analiz je ravnatelj Gabucci najprej seznanil pokrajinskega zdravnika, le ta je o zadevi obvestil krajevni urad za boi proti živilskim potvorbam (NAS), a ta je problem posredoval ministrstvu. Sledila je vrsta preiskav in analiz
drugod po Italiji, tem P« odredba o zaplembi. Ne samo, o stvari je bilo obveščeno tudi sodstvo. To pa zato. ker v določenih krogih ne izključujejo možnosti sabotaže neposredno v omenjeni mlečni tovarni. Domnevo utemeljujejo z okoliščino, da se je pokvarjeno mleko nahajalo le v maloštevilnih pošiljkah; ko bi šlo za načrtno potvarjanje, bi to zajelo vse pošiljke. V takšnem primeru pa bi mleko tudi ne smelo zaudarjati, ampak bi bila goljufija gotovo spretnejša, (dg)
dnevnega neposrednega stika prav posebno podvrženi — v resnici svetujejo zdravniki ljudem, naj se v tem času, kolikor le mogoče, izogibajo množičnemu zbiranju, ki je kot nalašč, da se nalezeš te nadloge.
No, pozanimali smo se, kako se je kaj gripa pojavila na slovenskih šolah, višjih in nižjih srednjih ter o-snovnih. Telefonski pogovor z učnim, pa tudi neučnim osebjem nam je razodel nekaj zanimivih značilnosti. Prvič: gripa je razpredla svoje neljube tipalke predvsem v mestu in jih polagoma razprostira skozi predmestne predele na podeželje. Drugič: največ obolelih je med starejšimi dijaki in dijakinjami, a najmanj med osnovnošolskimi otroki. Tretjič: influenca je zajela skoraj izključno šolarčke in študente, medtem ko se na učno in v bistvu tudi na neučno osebje zaenkrat še ni spravila.
Kakšen je te dni položaj na raznih šolah? Na znanstvenem liceju s klasično vzporednico «F. Prešeren* je obolelo za gripo kakih 50 dijakov ali 20 od sto od skupnega števila 240; prizadeta sta zlasti prva dva razreda. Množični so izostanki tudi na tehničnem zavodu trgovske smerj «Ž. Zois* in na strokovnem zavodu za industrijo in obrt (vseh dijakov je 108, od tega približno 30 od sto odsotnih). Na učiteljišču »A. M. Slomšek* s popoldanskim petim letnikom in vzgojiteljsko Solo vred je bilo včeraj od 153 mladincev in mladenk bolanih le deset.
Nižji srednješolski zavodi: najhujši osip — 30 do 35 od sto — smo zaznamovali na proseški šoli «F. Levstik*. Drugod je količnik i-zostankov od pouka razmeroma nizek, oziroma v običajnih merilih: »I. Cankar* (Sv. Jakob) — 118 dijakov, 6 do 9 izostankov; »F. Erjavec* (Rojan) — od 63 dijakov le devet odsotnih: »S. Kosovel* (Opčine) — 145 dijakov, devet primerov gripe: »S. Gregorčič* (Dolina) — 121 dijakov, le nekaj izostankov, itd. »Zgledna* je nabrežinska šola »I. Gruden*, kjer je bilo včeraj prisotnih prav vseh 127 dijakov in dijakinj, le eden je bil vročičen.
Nabrežinci izstopajo tudi, kolikor zadeva prisotnost na osnovni šoli: pouka se je včeraj udeležilo vseh 282 učencev in učenk, a skoraj stoodstotna je bila udeležba tudi na šempolajski osnovni šoli. Drugod, od Medje vasi in Devina mimo Križa, Gropade in Bazovice do Doline,
smo sicer zabeležili več primerov o-bolenja, vendar je položaj več kot zadovoljiv. Seveda je povsod zaznati bojazen pred epidemičnim pojavom gripe, ki bi razrede naravnost zdesetkal.
Z vprašanjem, če se res bliža epidemija, se Vavno sedaj ukvarjajo na univerzitetnem zavodu za higieno, kjer skušajo z laboratorijskimi analizami dognati navzočnost oziroma sorto morebitnih virusov po vzoru lanskih dveh, januarskega in marčnega, (dg)
Srečanje na pokrajini s krožkom prislaniščnikov
Na sedežu tržaške pokrajinske u-prave sta se te dni odbornika za šport Lucijan Volk in za odnose z družbeno - gospodarskimi ustanovami Paolo Nicolini sestala z zastopstvom Krožka pristaniških delavcev, ki ju je seznanilo z razgibanim vsestranskim delovanjem te organizacije. Krožek želi razvijati svoje dejavnosti, od športnih do rekreativnih in kulturnih, ne samo med pristaniškimi delavci, ampak vanje vključevati tudi širše kroge prebivalstva, zlasti handikapirane otroke in sploh ljudi, ki so potrebni pomeči. V ta namen so predstavniki krožka izrazili upraviteljema vrsto predlogov in zaprosili za pomoč pokrajine pri njihovem uresničevanju.
izraz stiske zamejskega človeka. $ sarho zato, ker gre zamejska Pr°' blematika bolje v prodajo? Po drugi strani je bilo prav med razprt' vo ugotovljeno, da se tzamejslcost* samo posredno kaže v Mermoljevib verzih.
Pa še, kakšen smisel ima dane? pisati poezijo v tako zmaterialie1' ranem, nič kaj Pesniškem svetu■ Umetnost — je odgovoril Ace Met' molja — je izraz svobode, je sredstvo, preko katerega človek lahka izrazi samega sebe brez vsakršne omejitve, brez ideologiziranja, brel sklicevanja na znanost, brez nujnega upoštevanja aktualnosti. Je P° predvsem obogatitev. Kaj bi bi Id sicer zgodovina brez umetnosti, brel kulture? Samo suhoparno zaporedje datumov.
Toda vrnimo se h kroniki večera-Pesnika je predstavil predsednik kluba Marko Kravos, nekaj odlomkov iz pesniške zbirke pa je prebral Stojan Colja, nakar je sam Mernno-Ija opisal in obrazložil smisel nove zbirke. Nato še razmeroma kratka diskusija, ki je samo načela nekateri teme, ki bi jih bilo Vredno p°' globiti. (tm)
Drobna črna kronika
Tržaška kvestura je odredila 15* dnevno zaporo kinodvorane «Fil®' drammatico* v Ul. Artisti, potem k® so karabinjerji predvčerajšnjim pri' javili sodstvu njenega upravnika, 81' letnega Eola Maggiola zaradi krši' tve člena 528 kazenskega zakonik®-Mož je namreč predvajal filme s pornografskimi vložki.
Na ortopedskem oddelku tržaške splošne bolnišnice so sprejeli 73-let' nega upokojenca Giuseppeja Birs® iz Pirandellove ulice 65, ki je pred' sinočnjim s svojim fiatom 128 bliz® Buj zavozil s ceste in si poškodoval desno stran prsnega koša in desno ramo. Zdravil se bo 30 dni.
Prometno gusarstvo postaja ie prava nadloga. To je občutil na lastni koži 63-letni Mario Bellio * Stare istrske ceste 110, ki leži ®d včeraj z zlomljeno desno nogo na ortopedskem oddelku glavne bolniš' niče. Ko je prečkal križišče med ulicama Milano in XXX. oktober, ga je z motorčkom dao podrl do 20 let stari mladenič, ki je brz zatem izginil. Pripomniti pa velja, da je Bellio prečkal dokaj nepre' mišljeno, se pravi tam, kjer ni za-brastega prehoda pa pešce.
Ob smrti dragega očeta izrekal«® tov. Dušanu Hreščaku, članu naš«" ga nadzornega odbora, iskreno sožalje.
Narodna in študijska knjižnica v Trstn
Nenadoma nas je zapustil naš dragi mož, tata i nono
IVAN ŠKABAR
Pogreb bo danes, 24. t.m., ob 15. uri iz hiše žalosti, Veliki Repen št. 39.
Žalostno vest sporočajo žena Marija, sinova Romano in Karlo, hčeri Alma in Ivanka z družinami, sestra Pepa, vnuki ln pravnuki
Veliki Repen, 24. januarja 1979 Pogrebno podjetje Zimoio
PRIMORSKI DNEVNIK 3
GORIŠKI DNEVNIK
24. januarja 1979
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
CARLO GOLDONI
NERGAČ
komedija v 3 dejanjih (2 delih)
V soboto, 27. januarja, ob 20.30 v gledališču «F. Prešeren* v Boljuncu (abonma sobotni).
NA ZADNJI SEJI KMETIJSKE SEKCIJE TRGOVINSKE ZBORNICE
NARODNA
IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA V TRSTU
vabi k tretjemu predavanju cikla o istrskih freskah, ki bo danes, 24. januarja, ob 18.30 v >nali dvorani Kulturnega doma. Predaval bo
dr. MARIJAN ZADNIKAR
FRESKE
V HRASTOVLJAH
CVETLIČARSKO VRTNARSKA ZADRUGA S PROSEKA
organizira danes, 24. t.m., ob 20. uri v Soščevi hiši na Proseku srečanje na temo:
«DAVČNE NOVOSTI V KMETIJSTVU«
Predaval bo knjigovodja BORIS KURET
Vabljeni!
SLOVENSKA SKUPNOST Devin - Nabrežina
Vljudno vabimo vse vaščane, da se udeležijo javnega sestanka SSk, ki bo danes, 24. t.m., ob 20. uri v gostilni v Cerovljah. Občinska svetovalca in tehnik bodo obrazložili stališče stranke do gradbenega razvoja občine s Posebnim poudarkom na kraške vasi. Govor bo nadalje, kako naj se uporabi odškodnina, ki jo je občina prejela ob gradnji ben-cinovoda skozi naše vasi.
Gledališča
Zastopniki KZ spodbujajo k učinkovitejšemu delovanju
Zbornica mora prispevati k upoštevanju potreb kmetijstva ob gradnji avtocestnih zvez in k čimprejšnji izdelavi razvojnega načrta
Po šestmesečnem presledku se je v ponedeljek ponovno sestala kme-tijsko-gozdarska sekcija tržaške trgovinske zbornice. Na dnevnem redu seje'je bila vrsta za krajevno kmetijstvo • pomembnih’ vprašanj, katerih obravnavo so predlagali predstavniki Kmečke zveze, ki ji je bilo pred r.ekaj več kot enim letom, ob obnovitvi Zborničnih organov, vendarle prvič zagotovljeno zastopstvo. Že na prvih sejah posvetovalnega organa zbornice za vprašanja kmetijstva so namreč zastopniki KZ zahtevali, naj sekcija zbere vse gradivo o velikih cestnih povezavah po ozemlju tržaške pokrajine, da jih bo mogla podrobno proučiti in predlagati pristojnim oblastem primerne ukrepe, da ne
Mešani pevski zbor Slavec Ric-manje - Log sporoča, da se bodo pričele danes, 24. t.m., točno ob 20.30 pevske vaje v novih društvenih prostorih.
Vabljeni tudi bivši pevci in vsi ljubitelji petja.
Prosveta
1*D Rdeča zvezda iz Saleža organizira danes, 24 januarja, ob 20.30 v prostorih občinske ambulante v Sa-ležu večer z domačinko Milko Petelin, bivšo partizansko aktivistko. Pogovarjali se bomo o njenih doživetjih v času NOB.
SPD Tabor vabi člane na redni občni zbor, ki bo v petek, 26. t.m., ob 20. uri v Prosvetnem domu na Opčinah,
PD Vesna iz Križa prireja fotografski tečaj, ki ga bo vodil strokovnjak fotografije. Zainteresirani naj se javijo pri odbornikih društva ali na tel. štev. 225320. Ob začetku tečaja ni potreben fotoaparat.
Kino
Verdi
Jutri, 25.	t.m., ob 20. uri bo
^ sporedu Verdijeva opera »Aida* vodstvom Francesca Molinarija Lradellija in v režiji Giancarla Me-l??ttija. Abonma reda A za parter in " za galerijo.
Danes ob 18.45 predstavitev dela v dvorani kulturno-umetniškega krožka.
Rossetti
Danes ob 20.30 Boli «Un sorso di terra* v izdaji ATER - Gh Associati. V abonmaju odrezek štev. 4. Rezer-Vacije pri osrednji blagajni za pojavitve do 26. januarja.
AVDITORIJ
Danes ob 20.30 premiera Leopardije-]Je8a dela «11 galantuomo e il mon-?°» z Renzom Giovampietrom. Kupon 3 v alternativi. Rezervacije pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
Razna obvestila
Vsedržavno združenje obrtnikov iCNA) iz Trsta in Confesercenti Hbita vse obrtnike in trgovce, da Se udeležijo sestanka glede spretnih listin za potujoče blago, ki bo v četrtek, 25. januarja, ob 20. uri v Prostorih društvene gostilne na Kon-tovelu.
Ob 30-letnici Filatelističnega kluba Koper je v Pokrajinskem muzeju v Kopru prvič v zgodovini jugoslovan-sl(e filatelije odprta razstava origi-nalnih osnutkov za jugoslovanske znamke, ki jih je izdelal mojster “jjžidar jakac. Na ogled so tudi štu-tiske zbirke znamk članov Filateli-*\'čnega kluba Koper. Razstava bo “"Prta d0 31. januarja 1979 vsak dan °o 9. do 12. in od 16. do 18. ure. T5 nedeljah in praznikih pa od 9. 0 '2. ilre Vstop prost.
La Cappella Undcrground 17.00 - 20.00 «11 fiauto magico*. Režija Ingmar Bergman.
Ariston Danes zaprto. •
Ritz' 16.30 «Dove Vai in vadanza?* Alberto Sordi, Ugo Tognazzi, Ste-fania Sandrelii,' Paolo Villaggio. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Eden 16.30 «La nipote del prete*. Prepovedan mladini, pod 18. letom. Barvni film.
Grattacielo 4 16.30 »Ernestov. Martin
niHalm Michele Placido, nYirna Lisi, Lara’ VVendel,. Renato Salvatori. Prepovedan mladini pod 14. letom.
E*cHsinr 18.00 ' tftapsodfe pef un killer*. Prepovedan mladini pod 18. letaki.
Fenice 16.b0 «Come pertiere' una mo-glie e trovare uh’amantei. Johnny Dorelli, Barbara Bouchet. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Nazionale 16.00 «Klein Hoff Hotel*. Corinne Clery, Bruce Robinson. Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film.
Mignon 15.30 «Heidi torna tra i monti*.
Cristallp 16.00—22.00 «Coma profon-do». Richard Widmark. Barvni film.
Filodrammatico Zaprto.
Moderno 16.30 «L'insegnante viene a cena*. Renzo Montagnani, Edwige Fennech. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Aurora 16.30 «11 vizietto*. Ugo To-pnazzi, Michel Serrault. Barvni film.
Capitol 15.30 «La febbre del sabato sera*. John Travolta. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Vittorio Veneto 16.00 »Rollercoaster
__ il grande brivido*. Richard Wid-
marck, Susan Strassberg, Henry Fonda. Barvni film.
Volta Milje 16.00 «Atollo K*. Stanlio e Ollio.
bo zaradi gradnje avtocest domače kmetijstvo oškodovano, kot se je zgodilo pb gradnji «trbiške» ceste. Treba je namreč urediti primerno število podvozov v pravih krajih, da ne bodo vasi odrezane od polja.
Proučiti je tudi treba regulacijske načrte vseli občin, so poudarili predstavniki naše strokovne organizacije, da se določijo kmetijske površine, za katere mora tudi trgovinska zbornica zahtevati od dežele, da čimprej izdela področne načrte za razvoj kmetijstva, kot predvideva zakonodaja. Žal tudi po tako dolgem času predsedstvo sekcije še ni poskrbelo za ves potrebni material, čemur se ni čuditi, če upoštevamo pomanjkanje izkušenj, ki izhaja iz dolgoletne brezbrižnosti za stvarna vprašanja krajevnega kmetijstva. Na ponovno prigovarjanje zastopnikov KZ, ki so ga podprli tudi nekateri strokovnjaki pa je sekcija sklenila pospešiti delo in povabiti k sodelovanju pri izdelavi mnenja o avtocestnih zvezah in o področnem razvojnem načrtu tudi pokrajinsko združenje rejcev in Kraško gorsko skupnost. Seje se je prvič udeležil tudi novi 1 načelnik pokrajinskega kmetijskega ' nadzomištva v Trstu, dr. Danilo Zorzut.
Comclli in Colli sprejela jugoslovanskega gen. konzula Renka
Predsednik deželnega odbora Co-melli je včeraj sprejel na poslovilnem obisku jugoslovanskega generalnega konzula v Trstu Ivana Renka, ki se vrača v domovino. Med prisrčnim pogovorom je predsednik Comelli izrekel konzulu Renku priznanje za njegovo neutrudno delovanje v korist razvoja odnosov med Italijo in Jugoslavijo ter se mu toplo zahvalil za vse. kar je storil v okviru pomoči Jugoslavije in posameznih jugoslovanskih republik v korist krajev, ki jih .je prizadel potres. Konzul Renko pa se je predsedniku deželnega odbora zahvalil za sodelovanje, ki ga je bil deležen s strani ne samo dežele, ampak vseh krajevnih uprav pri o-pravljanju svoje misije.
Včeraj je konzula Renka sprejel tudi predsednik deželnega sveta Colli, ki je obžaloval, da dežela z Renkovim odhodom izgublja dragocenega prijatelja, ki ga je spoznala v težkih časih potresa in ki je intenzivno14n" uspešno deloval za krepitev vezi prijateljstva in sodelovanja med obema državama in med sosednimi narodi. Obenem pa je Colli izrazil prepričanje, da bo dežela venomer lahko računala na prijatelja, ter mu v tem smislu zaželel veliko uspehov na novi službeni dolžnosti.
IZMENJAVA LOKOMOTIVE IN DVEH VAGONOV
Prijateljstvo med sosednima državama
se odraža tudi v sodelovanju železničarjev
*
Prijetna slovesnost je bila včeraj zjutraj na glavnem gariškem kolodvoru
s;:V......
STROKOVNJAKI SO NA DELU
VLočniku skrbno preučujejo možnosti za odcep od Gorice
Kakšne stroške bi imeli s samostojno občino ? Skoro gotovo bi v primeru odcepitve izgubili pravice goriške proste cone
Prizor z včerajšnje svečanosti na goriškem kolodvoru
Kot smo že pisali, deluje v Lo-čniku odbor za občinsko osamosvojitev, ki je prepričan, da bodo na mah dobili več kot 1.200 podpisov volivcev, kajti zakon o obnovi občin, ki so bile ukinjene z znanim fašističnim zakonom iz leta 1926. določa, da je potrebna volja najmanj treh petih volivcev dotičnega kraja. Na področju nekdanje občine Ločnik pa živi danes okrog dva tisoč volivcev.
Člani omenjenega odbora pa želijo, predno gredo v končno akcijo, dobiti vso ustrezno dokumentacijo o samostojni občini. Kaj bi jim prinesla dobrega, kaj bi bilo v tem primeru negativnega? Večina prebivalstva se želi nagonsko odcepiti od Gorice in zadnji prispevek tej samostojnosti je dala revizija regulacijskega načrta, po kateri bi tudi v Ločniku, tako kot že v štandrežu, prevladali novi naseljenci.
Negativno pa bi bilo morda vprašanje proste cone. Zakon o prosti coni namreč določa, da spadata v območje ozke proste cone goriška in sovodenjska občina, seveda le tisti deli, ki so med državno mejo, Vipa-
•zleti
Smučarski klub Union priredi Smučarski izlet na Zor.colan Ra-ascletto in sicer za 2 nedelji za-^°redoma. Informacije in prijave na Sf>dežu v Ul. Valdirivo 30, tel. 64-459, dan razen ob ponedeljkih od '"-30 do 12 00 in od 17.00 do 19.30, °b, četrtkih od 17.00 do 19.30 in ob sobotah od 10.30 do 12.00.
Prispevki
S prijetno slovesnostjo so si jugoslovanski in italijanski železničarji včeraj dopoldne na glavnem goriškem kolodvoru izmenjali nekaj starih primerov železniškega parka, ki jih bodo namestili v dveh nastajajočih železniških muzejih v Trstu (postaja pri Sv. Andreju) in v Ljubljani (šiška). Gre za prvo o-bliko take izmenjave in zdi se, tako sta poudarila področni direktor italijanskih železnic v Trstu ing. Costantino Sabelli in zastopnik žd-ležniškega gospodarstva Ljubljana ing, Franc šoš, da gre za prvi tak primer v Evropi nasploh. Prvi izmenjavi bodo v bližnji ; bodočnosti sledile še druge in tako si bosta sosedni železniški upravi izmenjali zanimive železniške lokomotive in vagone, ki imajo vsak svojo zgodovino.
Slovenski železničarji so darovali italijanskim kolegom lokomotivo z oznako «JŽ 28-023», ki je' od 14. februarja 1911, ko je pričela voziti (zgradili so jo v tovarni lokomotiv v Wiener Neustadtu ifeto prej) na progah Gorica-Trst in Gbrica-Beljak kot pretežno tovorna lokomotiva. Po zaključku prve svetovne vojne je približno leto dni vozila na italijanskih železnicah, zatem pa ‘ šitom pb Sloveniji in končno' v Novi Gorici; spet na progi iz Novp Gorice proti Jesenicam. V Italijj ni sedaj takih prirppf-, kov zato bo v tržaškem muzeju «
POTROŠILI NAJ BI 600 MILIJARD LIR
Na območju občine Štarancan načrtujejo gradnjo objektov za navtični turizem
Nasprotujoči si interesi in neusklajena stališča ovirajo hiter pričetek del - Glavna skrb posvečena odpiranju novih delovnih mest
Prostorsko urejevanje obalnega področja med Tržičem in Sočo je bil predmet štiriurne razprave, ki jo je občinska uprava Štarancan priredila v Tržiču. Njen namen je predvsem ta, da ta kraj ob morju, ki je bil nekoč močvirje, danes pa je zaradi izsuševalnih del postal rodoviten ter zaraščen z drevjem, uporabijo za turistične potrebe. Njegova lokacija je namreč zelo posrečena ter nudi lepe možnosti za razvoj navtičnega turizma. Ta športna in rekreacijska’ dejavnost pa je v zadnjem času v neprestanem razvoju. Druge obmorske evropske države že dolgo let z gradnjo ustreznih objektov pospešujejo razvoj te dejavnosti,1 Italija kot izrazito obmorska država
Sindikat slovenske šole v Trstu obvešča, da bo redni občni zbor Sindikata slovenske šole v četrtek, 1. februarja 1979, ob 8. uri v prvem sklicanju, ob 8.30 v drugem sklicanju, v mali dvorani Kulturne*,-, doma. Dnevni red: izvolitev predsedstva občnega zbora in skrutinato-rjev, poročila glavnega odbora, diskusija o poročilih, poročili razsodišča, nadzornega odbora in razreš-nica ter volitve novih odborov.
Mali oglasi
IZGINIL je nemški ovčjak z imenom
Z gradnjo obsežne marine pri Šta-
lo dobrodošla, Jpg. šoš je svojemu f je v poginu na repu. tržaškemu kolegu uročil tudi dva ' zajetna registra, v katerih je opisano življenje te lokomotive z vsiemi opisi popravil, žigi delavnic in številnih železniških postaj.
Italijanski železničarji pa so jugoslovanskim tovarišem izročili dva potniška «mnogovratna» vagona, ali, kot jim italijanski železničarji pravijo, «miileporte». Gre za potniške vagone nekdanjega tretjega razreda z lesenimi sedeži, med katerimi je speljan hodnik. Pred vsako vrsto sedežey so na pbeh straneh vrata.
Ti vagoni so še do nedavnega vozili tudi da naših krajših progah in še vozijo na stranskih progah, zlasti na italijanskem jugu. Oba vagona, ki so ju včeraj predali Jugoslovanom za svoj muzej, sta bila, kot je bilo razvidno iz napisov na njih, revidirana v raznih delavnicah še v lanskem letu.
Ing. Sabelli je svojemu ljubljanskemu kolegu izročil knjigo z naslonom «Sbuffi di fumo», ki opisuje zgodovino železnic v treh beneških
Rolf, Njegova značilnost je pove- j deželah.
šeni desni uhelj. Kdor ga najde Izmenjavi na glavnem peronu go ali da koristno obvestilo dobi na- riškega kolodvora je sledila za-
Ob drugi obletnici smrti dragega Rudolfa Marca daruje družina 20.000 lir za Slovensko dobrodelno društvo.
Prof. Albin’ Podjavoršek daruje 26 tisoč lir za nagrado Albina Bubniča.
V	spomin na teto Ivanko Sirk daruje nečakinja z možem 5.000 lir za Dijaško matico.
V	počastitev spomina Lojzke Lupine por. Rukin darujeta Zlata in Mirko Ferfolja 20.000 lir za poimenovanje osnovne šole v Barkovljah po F. S. Finžgarju.
*"**........................................mn.........m...........................
Včeraj - danes
Danes, SREDA, 24. januarja „	FELICIJAN
,.°ncce vzide ob 7.36 in zatone ob -59 — D0ižina dneva 9.32 — Lu-a vzide ob 3.24 in zatone ob 13.22 J«tri, ČETRTEK, 25. januarja PAVEL v«
eme včeraj: najvišja temperatura stopinje najnižja 6.5 stopinje, ob . ’ uri 7,8 stopinje, zračni tlak 1013,9 9 rahlo pada, vlaga 95-odstotna. ebo pooblačeno s slabo vidljivostjo, je padlo 18.5 mm. brezvetrje. °rie mirno, temperatura morja 8 stopinj
ROJSTVA IN SMRTI t>ne 23. januarja se je v Trstu dilo 5 otrok, umrlo pa je 16 oseb. RODILI SO SE: Elisa Sancin. Da-le'a Tessitore, Corrado Pase, Fe erico Dreossi, Ivan Bryant.
OMRLI SO: 70-letni Bruno Per-)ini: 79-letni Emilio Bencina, 51-k* Carlo Cimolino, 68 letni Ar £ando Peruzzi, Šalih Ramič, 84-tm Basilio Tedeschi, 67-letni Do V?en'co Colombi 81 letni Giovanni aaJec, 75-letni Cornelio Sila, 74-letm
Raffaele Zacchigna. 69-letni Giovanni Barbera', 78-letna Luigia Grol-li vd. Trovant, 83-letni Ortensio Ponton, 50-letni Roberto Schiavon, 77-letna Francesca Devescovi, 80-letni Dinko Marinculič.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.3« do 20.3«)
Trg Goldoni 8, Ul- Belpoggio 4, Ul. Montorsino 9, Trg Valmaura H. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16.
I.EKARfE v okolici
Boljunec:	tel. 228 124; Bazovicš:
tel. 226 165: Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel 225-141 Božje polje: Zgo nik:	tel. 225-596:	Nabrežina:	tel
200-121; Sesljati: tel. 209-197: Zavije tel. 213-137; Milje: tel. 271-124.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna slnžha za zavarovance INAM m ENPAS od 22. do 7. ure: telet štev. 732-627.
grado 50.000 lir. Telefonirati na št. 797033 ali 93350.
STAROPRUSKI slovar in gramatiko staropruskega jezika kupim. Ponudbe z navedbo natančnega naslova, kraja izdaje, letnice, založbe, obsega itd., prosim na naslov: A. Makarovič, Kajuhova 14 • Izola -Jugoslavija.
MLADA slovenska družina išče v najem sončno stanovanje v Trstu ali okolici, za dobo 2 do 3 let. Telefon 724464.
NUJNO iščem knjigo «Latinska slovnica in vadnica za prve tri razrede višjih srednjih šol — L knjiga*. Telefon 228436 v popoldanskih urah.
ZAVAROVALNICA »GENERALI* — agencija Korado Švab, nudi svojim klientom in prijateljem zavarovalne usluge na vseh področjih zavarovanja. V Trstu, Ul. Genova 14, tel. 61034-5 ali na Opčinah, Ul. dei Salici 1, tel. 211489.
PRODAM vespo 150 v dobrem stanju. Ponudbe pisati na Primorski dnevnik pod šifro »Vespa*.
KUPIM udobno štirisobno stanovanje v Gorici, Trstu ali na Opčinah. Gorica tel. 30091
TRGOVINA oblačil pri Domju blizu šole ima razprodajo po nizkih cenah.
DELNIŠKA DRUŽBA, ki deluje na področju prodaje ekonomsko • propagandnih storitev v Italiji in Jugoslaviji išče nujno več akviziterjev - propagandistov obeh spolov. Delo je primemo tudi z.a visokošolske študente in študentke, ki razpolagajo s potrebnim delovnim časom, so komunikativnega značaja, imajo smisel za propagando in grafiko, željo po osebni uveljavitvi ter materialni neodvisnosti. Zainteresirani naj pošljejo kratek življenjepis na naslov: Informedia — Caselta postale 559, 34137 Trst — Trieste.
Vsem prošnjam, ki bodo dospele do 25. januarja, bo družba odgovorila v roku 1 meseca.
kuska v krožku železničarjev. Kot sta govornika poudarila, gre za izmenjavo starih eksponatov, tej prvi menjavi bodo sledile še druge.
Naj še omenimo, da so bili ni svečanosti prisotni številni italijanski železničarji, postajenačelniki, predstavniki železniške in obmejne policije ter finančne straže in predsednik tržaškega železničarskega krožka Anghelone, v slovenski delegaciji pa sta bila tudi ravnatelj ljubljanskega železniškega muzeja Stane Kumar in Gvido Grilanc, šef sekcije za vleko v Novi Gorici.
Premajhna dobava vode gornjemu koncu Mosa
V občini Moš imajo odprta vprašanja z dobavo vode številnim 'hišam v gornjem delu vasi, t.j. v krajih, ki so že v Brdih ali v neposredni bližini prvih gričev. To vprašanje zadeve približno petdeset hiš. Vodovod v Mošu, ki ga upravlja CAFO, ne more tolikšne dobave, zato so se že pred časom številni prebivalci tega kraja sestali in skupinsko, mimo tamkajšnje občinske uprave, zaprosili mestno podjetje v Gorici, da jih naveže na goriški mestni vodovod. Upravitelji mestnega podjetja so seveda rekli, da ni to njihova pristojnost, marveč da se morata o stvari domeniti občini v Mošu in Gorici.
Zaradi tega je občinska uprava v Mošu zaprosila za vodo goriško. Kot smo izvedeli niso v Gorici načelno nasprotni temu, vendarle predpostavljajo, da morajo najprej skrbeti za lastne potrebe. Zato naj bi v doglednem času, potem ko bi ugotovili za kolikšne potrebe gre, povezali goriški vodovod z onim v Mošu, tako da bi lahko dobavili vodo hišam v gornjem predelu te občine. Goriško mestno podjetje bi imelo s CAFO v tem primeru e-nake odnose kot jih ima s tem. vodovodnim konzorcijem v števerjan-skem primeru, ko dobivajo vodo iz Gorice,
glasbena matica
SPZ - ZSKP
V okviru abonmajske sezone za Gorico bo v Kulturnem domu v Trstu 3. februarja ob 20. uri operna predstava
«EVGENIJ ONJEGIN«
v izvedbi solistov, zbora in orkestra ljubljanske Opere.
Za Goričane bo poskrbljen avtobusni prevoz. Abonenti in drugi naj se nemudoma javijo v pisarni Glasbene matice v Gorici, Ul. Malta 2, tel. 24-95.
rancanu bodo ustvarili obsežen tu-ristično-industrijski kompleks, v katerem bi se zaposlilo več tisoč oseb. Področje te marine bi se razprostiralo na površni okoli 500 hektarov med prekopi Brancolo in Quarantia ter med kopališčem Marina Julia. Po dosedanjih približnih izračunih bi na tem področju za gradnjo 33 samostojnih kompleksov vložili o-koli 600 milijard lir. Načrti idejnega značaja sodijo v občinsko, medobčinsko in deželno pristojnost.
Med štiriurno razpravo razpravljavci niso ponudili nobenega stvarnega predloga, kako izpeljati širokopotezno zamisel. Župan dr. Pa-pais je šel najbolj daleč ter je predlagal, da bi načrt morali zaupati sestavljavcern medobčinskega urbanističnega načrta. Župan je nadalje poudaril, da se morajo za pobudo zavzeti tri največje stranke (KD, KPI in PSI), vsekakor pa je občina štarancan resno pripravljena preveriti vse možnosti in mehanizme, da bi pobudo tudi uresničila.
Predstavnik treh družb, San Giu-sto, Panzano Golgo in Marina di Staranzano, inž. Foramitti, je izrekel pomisleke na račun deželnega urbanističnega načrta, ki predvideva razširitev prekopa Brancolo za 200 metrov. Po njegovih besedah bi takšen poseg povsem zadušil možnosti za izgradnjo marine
vo in Sočo. Kasneje so na tiho v to območje vključili tudi kraje teh dveh občin, ki so onkraj Soče in Vipave med te kraje spada tudi Ločnik. če bi Ločnik postal samostojna občina bi skoro gotovo izgubil nekatere pravice proste cone in prebivalstvo bi dobilo polovičen kontingent bencina, enako kot ga dobivajo prebivalci Moša, števerjana in Fare in vseh drugih občin na Goriškem, razen Gorice in Sovodenj.
Prav tako v Ločniku skrbno preučujejo kako bi bilo z avtobusnimi zvezami (vas je sedaj povezana z Gorico z mestnim avtobusom) in koliko bi celotno upravljanje stalo samostojno občino.
Kot vidimo gre v Ločniku zares Vendarle pa so v svoji akciji vo ditelji tega odbora previdni, ker o-čividno nočejo, da bi nanje kasneje padli očitki, da so bili avtonomisti čustveno prenagljeni.
S svoje strani pa je goriški župan pred dnevi poslal tukajšnjemu Pic-colu dolgo polemično izjavo na račun ločndških avtonomistov. Precej vznemirjenja vlada zaradi tega vprašanja v tukajšnjih političnih strankah, saj bi marsikatera izgubila, z izgubo ločniških glasov, kako ugodno pozicijo v goriškem občinskem svetu. In za Gorico bi bila izguba Ločnika še hujši udarec, ker bi število prebivalstva padlo pod raven štiridesetih tisočev.
Obvestilo
ga omrežja, gozdnih nasadov ter posameznih faz izgradnje (skupno naj bi jih bilo sedem) tako pa bi celotni kompleks zgradili v desetih petnajstih letih.
Profesor Bazo je nasprotoval ne katerim stališčem, da bi doslej odobrene načrte na občinski ali med občinski ravni odpravili ter da bi kompleks zgradili na povsem novih načrtih, ki predvidevajo naselitev 10:000 prebivalcev. Po besedah dr. Baza obstaja nevarnost, da bi se prebivalci tega kompleksa zaposlovali drugje. Da bi se kaj takšnega ne zgodilo, je potrebno predvsem poskrbeti za odpiranje delovnih mest. To bi dosegli na takšen način, da bi z vsako fazo zgradili avtonomen kompleks, ki bi takoj samostojno zaživel.
Ostali sogovorniki so opozorili na še vedno nejasne gospodarske izbire tega območja; še vedno se niha med industrijsko, pristaniško, kmetijsko in turistično dejavnostjo. Opozorili so na notrebo po usklajenem reševanju problema med javnim in zasebnim sektorjem, izrekli so pripombe na račun izgradnje industrijske cone v Moščenicah in Schiavet-tiju ter opozorili na propast Marine Julie. Do izraza je prišla možnost špekulacije, zlasti na račun visokega indeksa zazidljivosti, ker bi škodovalo odpiranju novih delovnih mest. Nekateri so predlagali, da bi z deli
Sindikat slovenske šole - tajništvo
Gorica, je na svoji izredni seji sklenil, da se pridruži celodnevni stavki, ki so jo konfederalni šolski sindikati napovedali za petek, 26. t.m. Stavka je povsem utemeljena, ker vlada ne namerava izpolniti obveznosti, ki jih je svoj čas prevzela do šolnikov v smislu izboljšanja njihovega ekonomskega položaja. Zatorej vabi vse učno in neučno osebje, da se stavke udeleži.
Sindikat slovenske šole tajništvo Gorica
Družba ENEL sporoča, da bodo tudi v soboto, 27. t.m., opravljali nekatera nujna dela na napravah v sovodenjski občini. Zato tudi v soboto ne bo električnega toka med 8. in 12. uro na območju Sovodenj. Gabrij, Rupe, Peči in Mirna. Podjetje prosi za razumevanje.
Kino
Načrt je osvetlil arhitekt Manga- pričeli čimprej, seveda, so pristani. Dejal je, da je teren za takšen i vili, če bo celoten projekt sprem-objekt zelo primeren in da bi na | ljaia dobra politična volja, njem zgradili rezidencialne marine.
S primernimi posegi bi lahko ovrednotili tudi plažo, ki že obstaja. Arhitekt Mangani je govoril tudi o podrobnostih svojega načrta, o katerem teče beseda že nekaj let, ter se je pri tem dotaknil tudi cestne-
•IIMHIIIIMIItlllllllllllltllHIIIIIIIIIIMIIIItllltlllllHIIIIIIIIIUlinillllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIimillltlllttllll
PREDAVANJE DP O ATENTATU V PETOVLJAH
«
Protijugoslovanski izpadi v strategiji napetosti
Se pred «rdečo sledjo» so preiskovalci, ki sedaj sedijo na zatožni klopi, iskali «slovensko sled*
V Benetkah je v teku pomembna faza sodne obravnave v zvezi z a-tentatom v Petovljah. Na zatožni klopi sedijo preiskovalni sodnik v Gorici Bruno Pascoli, general karabinjerjev Dino Mingarelli, major Antonio Chirico in polkovnik Domenico Farro. Obtoženci so vodili preiskavo o atentatu in so torej tisti, kj so jo najprej usmerili «na najbolj logično rdečo pot*, potem pa so domnevne krivce poiskali med navadnimi prestopniki.
»Democrazia Proletaria* naše de-žele aktivno spremlja sedanjo fazo dogajanja ter prireja shode, da bi javnost čimbolj seznanila z dogodkom. S tem namenom je prejšnji večer priredila v mali dvorani UGG v Gorici dobro obiskano predavanje, na katerem so odvetnik Maniacco in deželni voditelji te stranke prikazali celotno ozadje tega dogodka, predvsem pa so ga locirali v okvir političnega dogajanja. O tem vprašanju so sestavili tudi dokument, ki predstavlja dopolnitev izvajanj govornikov ter je hkrati tudi osnova politične akcije.
Atentat v Petovljah izveden z razstrelivom T 4, v katerem so izgubili življenje trije karabinjerji, je sestavni del političnega načrta mednarodnega kapitala, da bi obnovil nadoblast, ki se mu je zamajala z boji ljudskih množic v 60. letih, z večjim ljudskim nadzo-om nad proizvodnjo in nad družbo sploh. V tej protiofenzivi je reakcija najbolj u-darila ravno po Italiji, na'šibkejšem delu. Meščanstvo .ie svoj cilj po uveljavitvi nadoblasti začelo uresničevati zlasti po študentovskih nemirih
1968. leta. Takrat se namreč začenja izvajati strategija napetosti, v kateri so imela «od države ločena telesa*, kot so SID, sodstvo, itd pomembno vlogo.
V naši deželi — piše dokument DP — se je ta strategija obogatila s protijugoslovanskim fašističnim fanat zmom. V letih 1970 - 72 je iz-venparlamentame desnica izvedla vrsto atentatov, ki so ostali nekaznovani. Prav spomladi 1972. leta, tik pred pokolom v Petovljah, so karabinjerji odkrili v jamah pri Nabrežini dve skladišči, orožja, ki je pripadalo skupini Ordine nuovo, ter 10 kg eksploziva T 4, ki so ga pozneje rabili v atentatu. (Naj dodamo, da je ihta tvorcev politike napetosti v naših krajih skušala uda riti tudi po naši narodnostni skupnosti ter so prve preiskave v zvezi s Petovljami izvedli prav med našimi ljudmi v občini Sovodnje. op. ur.).
Proces v Benetkah, na katerem bi obtožencem lahko prisodili od 3 do 10 let zapora, ni toliko važen zaradi odgovornosti preiskovalcev, kolikor zaradi odkrivanja novih elementov, ki bi osvetlili pokol, pomagali odkriti tiste, ki so ga naročili, in one, ki so ves čas preiskave krivcem krili hrbet.
Nekaznovanost poglavitnih protagonistov politike napetosti je imela za posledico, da so se določeni krogi odpovedali razrednemu, demokratičnemu in množičnemu boju ljudstva ter so se zatekli k podtalnemu in oboroženemu boju, pravi dokument DP.
Nekatere državne takse so postale občinske
Na pedlagi zakona štev. 702 z dne 10. novembra 1978 bodo nekatere dosedanje državne takse plačevali občinam, saj so prišle pod njihovo pristojnost. Gre v veliki meri za takse, ki jih je država odstopila deželam že pred letom dni, vendarle je šlo v tem primeru samo za navadne dežele, one s posebnim statutom so bile izvzete. Z zgoraj omenjenim zakonom pa i-majo tudi občine v deželah s posebnim statutom, torej tudi v naši, nove pristojnosti.
Gre za vrsto neobičajnih taks, ki niso vsak dan ali vsako leto predmet splošnih obvez prebivalstva, marveč so v veliki večini primerov enkratne. Občinam bo treba odslej plačati takso za dovoljenje, da so stanovanjski prostori ustrezni za bivanje, to v mestih in na podeželju: takso za odprtje mes nic; takso za odprtje delavnic, v katerih se pripravljajo koline: takso za odprtje vsakovrstnih prodajaln; takso za prevoz blaga z raznimi vozili.
Gorica
CORSO 17.00—22.00 «L'assassinio sul Nllo*. Agata Cristi in Peter Ustinov. Barvni film.
VERDI 17.00—22.00 «A cena con la signora Omicidi*. L. Fillin in J. Nelson. Prepovedan mladini pod 18. letom.
VITTOHIA 17.00 - 22.00 »Confessioni proibite di una monaca adolescente*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
EXCEI.S10R 16 30-22.00 »Languilla da 300 milioni*.
PRINCIPE 17.30—22.00 «L-alber0 de-gli zoecoli*.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.00 - 20.00 «Velika ljubezen lorda Nelsona*. Ameriški film. SVOBODA 18.00-20.00 »Trener*. Jugoslovanski film.
DESKLE 19.30 «Smoky bandit*. Ameriški film.
DEŽURNA LEKARNA V GORIC!
Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Baldini, Verdijev korzo 57, tel. 28-79.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Rismondo, UL Toti, tel. 72701.
Izleti
Spet psihoza podtaknjene bombe v šoli
Po daljšem zatišju so si neznanci v Tržiču spet privoščili neslano šalo o podtaknjeni bombi v šolskem poslopju. Zgodilo se je včeraj dopoldne. Nekaj po 9. uri je neznanec telefoniral v tajništvo trgovskega tehničnega zavoda Einau-di ter sporočil, da je v poslopju peklenski stroj. Nekaj pred 10. uro so telefonski poziv s podobno vsebino sprejeli tudi na znanstvenem liceju »Buonarroti*. Policija je natančno pregledala prostore, a ni našla ničesar, dijaki pa so spet izgubili nekaj ur pouka.
Na letališču v Ronkah je bil včeraj promet prekinjen, ker je bila megla zelo gosta. Megla je pravzaprav pokrila ves nižji del goriške pokrajine in tudi avtomobilski promet se je odvijal počasneje kot o-bičajno.
Slovensko planinsko društvo v Gorici priredi v nedeljo, 4. februarja, smučarski izlet z avtobusom na Ne-vejsko sedlo. Vpisovanje na sedežu društva do 31. t. m. Prednost imajo člani društva. Za izlet sta predvidena dva avtobusa, vendar bo drugi odpeljal le če bo dovolj prijav.
Razna obvestila
Slovensko planinsko društvo v Gorici vabi člane da se v petek, 26. t.m., polnoštevilno udeležijo rednega občnega zbora, ki bo v klubu Simon Gregorčič v Gorici s pričetkom ob 20. uri.
Predavanja
Siuicitoi.il i-.us,i.i,a zveča priredi predavanji na temo »Izvenzemeljske civilizacije in NLP (UFO)*, ki bo sta danes, 24, t.m., ob 20. uri v domu »A. Budal* v štandrežu ter v sredo, 31. t.m., ob 20. uri na sedežu prosvetnega društva »Jezero* v Doberdobu.
Predaval bo astronomski fizik Zdenko Hvala.
Prispevki
Dr. Dorče Sardoč je Slovenskemu planinskemu društvu v Gorici daroval 50 tisoč lir.
• V krožku Rinascita v Tržiču bo drevi ob 18. uri proslava 58. obletnice ustanovitve Komunistične partije Italije. Govoril bo deželni svetovalec Spartaco Zorzenon,
PRIMORSKI DNEVNIK 4
24. januarja 1979
Pierre Rey: OPERACIJA OUT
Francoski pisatelj Pierre Rey slovenskim bralcem ni povsem neznano ime. Leta 1977 je Pomurska založba izdala njegov roman z naslovom GRK, posvečen ladjarju Onassisu in njegovemu življenju. Ista založba je zdaj izdala slovenski prevod morda še bolj privlačnega Regevega romana. Naslov sam OPERACIJA OUT ne pove ničesar. Bralec, ki bo vztrajal pri branju in bo prebral obe obsežni knjigi sicer živahnega in napeto pisanega romana, pa bo na koncu vendarle prazen odložil knjigo. Spoznal bo košček neznanega in poprečnemu človeku odtujenega življenja obogatil bo svoje znanje o neznanem podzemlju, toda ostal bo vendarle prazen. Od romana bo namreč zahtevnejši bralec pričakoval več, tako kot pričakuje to od vsake prave literarne umetnine. Roman OPERACIJA OUT je sicer spretno napisana pripoved o zanimivih dogajanjih, je privlačna, napeta kriminalna zgodba, ni pa kaj več. In zato tudi ne sodi v zvrst literarnih umetnin, temveč o-
Toda pisatelj ostaja na površini, pri slikanju zunanjih dogodkov in zanimivih ter napetih situacij. Vse to priteguje bralca, ga ob napetem pripovedovanju drži pri knjigi, obogati njegovo vedenje o gangsterstvu in švicarskem bančništvu, kaj dosti več pa mu ne daje. In tako ostaja roman OPERACIJA OUT zanimiv, dobro in spretno napisan pripovedni tekst, roman z zanimivo tematiko, toda pripovedno delo, ki ni stvaritev dobre literature. To pa seveda ne pomeni, da je delo slabo. Nasprotno. Ker je roman dobro napisan in ker ljudje tudi dela take zvrsti radi bero, se za dober odjem knjige tudi pri slovenskih bralcih ni bati.
Roman je v slovenščino lepo preveč' l Miro Poč, nopreče-i ovitek je oskrbel Lojze Logar. Pomurska založba pa si je s tem romanom pridobila mnogo bralcev za svojo publikacijo.	Sinoči je tržaško SSG ponovno uprizorilo Erika Vosa mladinsko igro
Sl. Ru.	Plešoči osliček»
........................................................................................
Novost na knjižni polici
staje tekst na ravni informacije, zabavnega ali kriminalnega roma-n- za razvedriloč ki teši željo po branju, ubija morda dolgčas, bogati spoznanje o svetu, ne načenja pa problemov niti ne plemeniti človekove notranjosti.
Zgodba sama je pravzaprav preprosta. Dve mafijski družini iz New Yorka, seveda sestavljeni iz pripadnikov nekdanjih sicilskih izseljencev, sta se pobotali. Toda spravi je le navidezna in vsak čas lahko izbruhnejo med njima spopadi. Zlasti zdaj, ko je v Švici izginil «pa-drone» ene od družin in so našli samo njegovo odrezano nogo. Njegov brat odhaja v Švico iskat morilca. Istočasno pa njegovi finančni sodelavci prinašajo v Švico v eno izmed ziiriških bank dve milijardi dolarjev. Toda odvetnik, ki prihaja s tem sporočilom, se je polastil denarja. In vsa zgodbo se odvija o-krog tega, kako dobiti od molčečega bančnika in njegove trdne banke denar nazaj, ter v iskanju izginulega voditelja mafije. Cel kup ljudi plača z življenjem svojo poštenost, ali pa svojo zvestobo mafiji.
Krnčno se stvar le razplete, šefa obeh mafijskih družin se nekako pobotata, denar uspe dobiti od banke nazaj,. švicarska banka pa ostane trdna, neomadeževana, čeprav je njen lastnik moral to drago plačati.
Roman nam torej odkriva podzemeljsko življenje New Yorka, delovanje mafije in dveh gangsterskih družin ameriškega podzemlja, njihove medsebojne spore in spopade, odkriva nam delček njihovega delovanja v Švici, istočasno pa nam predstavi svet švicarskega bančnega .irtogočništva, ki ga v hladnem računarstvu nič ne more spraviti s tiri),, ,
Ko slovenska založba predstavlja roman in avtorja svetu, poudarja pisateljevo razkrivanje zakulisja švicarskega poslovnega sveta in še posebej bančništva in poslovanja z denarjem. Toda to predstavlja le delček knjige, kajti predstavljanje gangsterskega podzemlja, borbe d’-eh družin za oblast, metode njihovega dela, so prav tako pomembne in zanimive.
KAJ MENIJO V KROGIH USTANOVE «SIPRI

Morebitna tretja vojna bi se selila v vesolje?
Kaj vse so si strategi zamislili novega - Laserski žarek ali «žarck smr(i» ni več utopija niti v oboroževalni tekmi - V vesolju že 1886 vojaških satelitov
Sovjetski komentator prof. Da-niil Proektor je v nekem svojem nedavnem komentarju za agencijo »Novosti* med drugim zapisal: «Trenutno je vprašanje ravnotežja vojaških sil, povezano predvsem z odnosi med Vzhodom in Zahodom, zadobilo nov obseg. V tem ravnotežju so navzoči elementi velikanskega obsega kot na primer jedrska sila, hkrati pa tudi splošno mnenje, da je svetovna jedrska vojna nedopustna. Iz tega posredno izhaja logičen sklep, kako nevarna bi bila vojaška konfrontacija med Vzho-dom in Zahodom. Končno imamo tu opravka še s strahotnimi dimenzijami oboroževalne tekme. Važnost ravnotežja vojaških sil in vojaške moči se je torej še povečala. Če se kdo trudi, da bi to ravnotežje ohranil, je to znak njegove dobre volje, ki se lahko kaže tudi v težnji po pomirjen ju, v težnji, da bi ne na tej ne na oni strani prišla do izraza neka superiornost nad drugim partnerjem. In ta vojaško ravnotežje more postati najprimernejše izhodišče za proporcionalno krčenje oboroževanja in oborožitve na o-beh straneh*.
Ob teh vsaj na videz pozitivnih ugotovitvah sc zdi skoraj odveč zaskrbljenost, ki jo kažejo v Stockholmu, v krogih SIPRI.
Mednarodni vojaški eksperti
Na današnji dan ...
24. 1.1884
Na Kontovelu se je rodil veliki politični delavec Ivan Regent
24. 1. 1949
Težka nesreča na delu v Miljskem zalivu. Na delno potopljeni ladji je prišlo zaradi iskre iz varilnega aparata do hude eksplozije, pri kateri so izgubile življenje štiri osebe.
24. 1. 1959
Z odstopom ministra Vigorellija postaja čedalje bolj očitno, da je Fanfanijeva vlada v duhi krizi in da je vprašanje njenega padca le vprašanje nekaj dni. Toliko bolj, ker se od stališč predsednika vlade čedalje bolj oddaljujejo tudi republikanci.
Predsednik SFRJ Tito je prišel v Colombo v okviru intenzivne diplomatske dejavnosti za okrepitev gibanja neuvrščenih držav.
24. 1.1969
Španska vlada je proglasila izredno stanje na vsem državnem ozemlju. Izredno stanje bi moralo ostati v veljavi tri mesece, proglasili pa so ga zaradi študentovskih neredov v Madridu, ki so postali »grožnja za mir v državi*. Francova fašistična vlada je istočasno ukinila vrsto členov španske ustave, ki govorijo o svobodi izražanja, o nedotakljivosti stanovanja, skratka odpravila je vrsto demokratičnih svoboščin. Napovedali so tudi cenzuro nad ti-ksom. Časopisi in tiskovne agencije bodo morali poslati članke v odobritev ministrstvu za informacije še pred objavo. Ukrepi španske vlade, med katerimi naj omenimo tudi zaprtje barcelonske univerze, so povzročili zaostritev napetosti med študenti
menijo, da če bo kdaj prišlo do tretje svetovne vojne, se ta ne bo vodila le na zemlji, pač pa tu-dj v vesolju. Zato je po mnenju nekaterih astronavtika zadobila še posebno dimenzijo, kajti vzporedno z razvojem astronavtike v znanstvene namene, se razvija tudi astronavtika v vojaške namene, ki od časa do časa zadobiva vedno večji obseg, Oziroma vedno večjo veljavo. Premoč v vesolju bi lahko postala osnovni cilj v oboroževanju tega ali onega. In ker imamo doslej pred seboj v glavnem dve svetovni sili, ki lahko govorita o zadevnih načrtih, je logično, da gre za Sovjetsko zvezo in ZDA.
Strokovnjaki nadalje pravijo, da bj se morebitna bodoča «veli-ka vojna* mogla začeti pravzaprav z medsebojnim bojem med umetnimi sateliti, seveda z začetnim presenečenjem tega ali o-nega, pač ene izmed omenjenih velesil, da skuša urii&iti obstoječi sistem umetnih satelitov svojega nasprotnika.
Če smo prej rekli, da je zaskrbljenost v krogih SIPRI odveč. ko pa sovjetski komentator govori s tolikšno zaverovanostjo v ravnotežje sil, menimo, da je to ravnotežje sil le navidezno zagotovilo miru, kajti stvarnost je povsem drugačna. Glede proizvodnje novih orožij strokovnjaki menijo, da sta se veliki sili preusmerili s količinskega na kvalitativno oborožitev. Torej ne več veliko orožja, pač pa boljše, u-činkovitejše orožje. V ZDA ter v Sovjetski zvezi so se lotili raziskovanj, kako si zagotoviti nova orožja, ki bi mogla uničiti «vesoljske robote*, to se pravi u-metne satelite, ki jih po vesolju kroži zelo veliko.
Pravzaprav je že danes razmeroma lahko sestreliti umetni satelit in sicer s tako imenovanim »lovcem - samomorilcem*, torej z umetmim satelitom, ki se kot kamikaze požene v nasprotnikov umetni satelit in ga uniči. To pa pomeni, da je za vsak sovražni satelit potreben en umetni satelit, kar pa strategov na eni in na drugi strani ne zadovoljuje. Gre torej za to, kako najti kako cenejšo metodo uničevanja sovražnih umetnih satelitov. In glede tega so baje tako na eni kot na drugi strani že «na dobri poti* in sicer s tem, da «zameglijo oko* vesoljske ladje oziroma satelita ali da sovražno vesoljsko ladjo, oziroma sovražni umetni satelit «zaslepijo».
Stockholmski mednarodni zavod za raziskovanje miru, že o-menjeni SIPRI, ki objavlja za-
devne podatke, razpolaga z bogatim dokaznim materialom in je prav nedavno objavil tudi naslednji podatek: od leta 1957 do 1976, torej v 20 letih, sta Sovjetska zveza in ZDA poslali v vesolje 1386 vojaških umetnih satelitov, to se pravi v glavnem vohunskih umetnih satelitov, vsekakor satelitov, ki imajo vojaške naloge in ki bi po mnenju strokovnjakov mogli povsem spremeniti način vojskovanja.
Vojaški umetni sateliti služijo velesilam kot «oči in ušesa* pa tudi kot «komandni položaj*. Z znaki s satelitov se namreč morejo bolj precizno voditi do cilja bombniki, rakete in tudi podmornice. Umetni sateliti nadalje morejo precizno potrditi ali je. bil nek; cilj zadet ali ne in kakšno škodo je jedrski izstrelek povzročil, skratka, umetni satelit more najprej »voditi* raketo z atomsko glam .do čHja, nato pa tudi, «qib-vestati* poveljstvo, kako se je napad obnesel.
V Združenih > državah so — po podatkih iz krogov SIPRI — v teku intenzivne priprave za izpopolnitev nizkoletečih «robotov-izstrelkov* z velikim dometom. Gre za že tolikokrat omenjeni »tavajoči izstrelek*. Gre za letalo, ki je hkrati robot in izstrelek. Poganja ga reakcijski motor, deluje pa kot nekakšen izstrelek - letalo, ki je opremljeno z vrsto naprav, ki avtomatično vodijo izstrelek do cilja. Tako imenovane navigacijske naprave tega «letala - rakete - izstrelka* sestavlja razmerama majhen, a mogočen kompiuter, ki v enem kubičnem centimetru vsebuje okoli 199 milijonov kompiuterskih podatkov. Pomislimo, koliko podatkov nosi s seboj in zato kolikšna je njegova potencialna preciznost.
Do tu o že več ali manj znanih novih orožjih in rušilnih sredstvih. Sedaj pa še nekaj besed o »smrtonosnem žarku*, o katerem se že desetletja govori, ki pa »prihaja sedaj v konkretnejšo veljavo*. Gre za več aLi manj znani laserski žarek, ki niti v oboroževalni tehniki ni več znanstvena fikcija. Tako v ZDA, kot v SZ že delajo poskuse s tem strahotnim potencialnim orožjem. Ameriški znanstveniki trdijo, da je SZ na tem področju znatno izpred njih. Zelo verjetno gre to trditev vzeti kot izsiljevanje novih kreditov. List «Aviation Week and State Tehnok>gy» pa je nedavno pisal, da so lani v Kaliforniji napravili že poskus z laserskim o-rožjem, ko je prototip laserskega orožja »uničil med poletom zelo nagel izstrelek*.
ŠVARA s“~
O
<	ŽALOSTNI
>	IN VESELI SPOMINI I
IZ TEŽKIH ČASOV
Dne 4. aprila 1923 je prišla škvadra fašistov prvič v mojo rojstno vas Ricmanje in prav malo je manjkalo, da niso ubili enega najbolj zavednih in poštenih mož v vasi. Skoraj mrtvega so ga vaščani izvlekli z nekega vrta, kamor se je vrgel, da bi se rešil. Tako so ga zdelali, da je moral ostati v bolnišnici več mesecev. Od takrat so bili obiski fašistov zelo pogosti. Grozili so in napadali poštene vaščane in izletnike. Jeseni so vdrli v društvene prostore, zmetali skozi okna pohištvo in knjige ter vse skupaj zažgali. Naključje je hotelo, da je bila ena zadnjih knjig, ki so jo vrgli na grmado, Manzonijev roman »Zaročenci*
( I promessi sposi»). Ko je to videl eden od prisotnih vaščanov, je fašistu, ki je tam stražil, rekel: »Poglejte, zažigate knjigo enega največjih italijanskih pisateljev.* Ta je potegnil z grmade knjigo, jo odprl in vrgel spet v ogenj, rekoč: «La xe in sciavo.* In to ni bila edina knjiga
italijanskih pisateljev. Istega dne so iskali tudi učitelja Ceruta: opozorjen, jim je za las zbežal.
Od leta 1908 je služboval v Ricmanjih učitelj Franc Koštnik iz Dramelj. Bil je dober pedagog, pevovodja in pianist. Odkril je tudi glasbeni talent pri mojem bratu Danilu, ga začel učiti klavir in poskrbel je, da je prišel klavir v hišo. Posledica je bila, da smo pet bratov in sestra igrali klavir in orgle, a štirje postali pevovodje, Ernest, Danilo in Vinko, ki se je v triindvajsetem letu starosti smrtno pdnesrečil ter jaz. Prva dva sta potem postala profesionalna glasbenika.
Leta 1920 je učitelja Košutnika nadomestil že omenjeni učitelj Silvester Cerut. Pod njegovim vodstvom je ricmanjski pevski zbor postal najboljši zbor v vsej pokrajini. Cerut je pel v takratnem učiteljskem pevskem zboru, ki ga je vodil prof. Srečko Kumar in precej pesmi, ki jih je pel pod Kumarjem, je naučil ricmanjske pevce, med temi kar pet Lajovčevih. Učil je tudi cerkveno petje in jaz sem takrat že orglal. Ko je moral leta 1924 zapustiti Ricmanje, je pustil napol naštudirane Lajovčeve «Kiša» in «Ples kralja Matjaža*, ki sem jih jaz potem doštudiral ter z njimi nastopil na zadnji prireditvi. To je bilo na Silvestrovo 1925.
Maja 1926 je prišel v Dolino nov župan (podesta). Ob njegovem prihodu je v družbi karabinjerskega brigadirja in nekega fašističnega prvaka šel na obisk po gostilnah in trgovinah; bila je to navada, da spozna, kot se je izrazil, svoje nove podložnike. Tako se je prišel predstavit tudi v našo gostilno. Oče mu je takoj postregel z zaku-
V ABONMAJU GLASBENE MATICE
PIANIST MASSIMO GON
Je mikavnosti klavirja in njegovih krotiteljev - virtuozov u-sojena neminljivost? Kako bi ne odvrnil pritrdilno sleherni, ki ga je v četrtek zamikalo v Kulturni dom k nastopu pianista Massima Gona. Polna dvorana (ko vemo, kako občutljivo merilo okusa in ugajanja imamo v kolebajočem obisku koncertov sezone Glasbene' matice), spoštljiva zbranost, prisrčno in vztrajno ploskanje, očarljiva tančica somraka, ki u-metnaka ovija in ga odmika od navadnih smrtnikov — poslušalcev, vse to navaja k takemu odgovoru, torej vse kot ob bajnem in junaškem jutranjem svitu klavirja na plemiških dvorcih? Zdaleč ne! Pojav, ki traja v času, ni nikdar tog in negiben, njegova zvestoba samemu sebi je zgolj navidezna, površinska. Obnavljajo in prenavljajo se njegove družbene korenike, spreminja se njegova zunanja podoba, izročilo samo se presnavlja skozi prizmo vselej nove, enkratne sedanjosti. Zato ne govorimo vselej o romantičnem oboževanju umetnika -poedinca, tudi ne zgolj o poveličevanju osebne ustvarjalnosti, pozornejši postajamo do pronicanja potrebe in povpraševanja po spoznavanju umetniškega premoženja in {» umetniškem doživljanju v širše plasti sodobne družbe. Zato bi bilo zanimivo raziskati prvine, ki hranijo občutljivost do te mikavnosti pri obiskovalcih koncertnih večerov Glasbene matice, ugibati, ali jih kaj posebnega odlikuje, dognati, kaj je zanjo značilno.
Pri zandnjem koncertu je plamen mikavnosti bržkone zanetil odličen in od pritrdilnih odmevov že kar čvrst glas, ki spremlja uspehe še razmeroma mladega Massima Gona. Nemara pa je svoje doložil tudi spored sam. Že njegova razkošna mera je marsikaj obetala, saj je napovedala celih devet ali deset skladateljev. Vsebina pa ni v tem oziru nič zaostajala: sama znamenita imena klavirske literature. Kdor pa se je po tej literaturi količkaj razgledal, je tudi spoznal, da se je Massimo Gon sklenil pomeriti z najnapornejšimi preizkušnjami; naravnost neusmiljeno se sliši zaporedje štirih toccat, ki se nazadnje izteče v fantazijo Lsla-meya M. A. Balakirova (poslušalci pa se povrh vsega še nismo
v dvorani: nasproti gosto obljudene polovice, ki z nje zreš na pianistove roke, so v drugi polovici zijale znatne vrzeli. Skratka, pianista smo prej gledali kot poslušali. Nič čudnega zato, da so posebej izstopali iz gošče vir-tuozizma Merkujevi Soffi e graf-fi in da so s svojo izpovedno neposrednostjo segli poslušalcu do srca. Pripomniti velja še, da je tržaški skladatelj izkazal imenitno poznavanje klavirskih izraznih možnosti. Massimu Gonu pa gre seveda zasluga, da jim je tako sijajno pomagal «na svitlo*.
RAVEL KODRIČ
Okrnjen koncert flavte in čembala
Januar res ni naklonjen Tržaškemu koncertnemu društvu. Po dveh poprečnih koncertih je bil za prejšnji ponedeljek, 22. t.m., najavljen koncert flavtista Gior-gia Zagnonija in čembalista Bruna Canina. Tokrat se je pri tehnični izpeljavi organizacije koncerta nekaj zataknilo in tako se je zgodilo, da klavičembala, na katerem bi moral igrati Bruno Canino, ni bilo — namesto tega pa je bil na odru koncertni Steinway. V takih razmerah, in to je vsakomur razumljivo, sta bila umetnika primorana delno spremeniti . program, in tako so izpadle ena sonata Johanna Se-basliam Bacha, sonata Georga Philippa Telemarina ter sonata Georga Fridericha Hdndla.
Koncertni program, ki je bil tako zelo skrajšan, je obsegal Sonato št. 4 v c-duru BMW 1023 ter Sonato v g-molu Johanna Se-bastiana Bacha, Sonato št. C> v g-molu iz zbirke tPastor Fido» Antonia Vivaldija, v drugem delu koncerta pa sta mojstra izvedla Variacije na temo «Ihr Bitim-lein alle» Franza Schuberta.
Med izvajanjem Vivaldijeve in, zlasti, obeh Bachovih sonat pa sem imel vtis, da smo bili vsi poslušalci, kljub izredni veščini, toplini zvoka in muzikalnosti, ki jih je znal izvgbiti iz klavirja Bruno Canino, oropani tiste kristalne atmosfere, ki jo ustvarjajo dragoceni toni klavičembala, na katerem pride Bachov basso continuo do čisto drugačne izrazne vrednosti kot ne na klavirju.
Vsekakor pa moramo pohvaliti racionalno koncepcijo partiture, lep Zvok in čisto muzikalnost, ki jih je pokazal m ponedeljkovem koncertu flavtist Giorgio Zagnoni (mnogi se ga še spominjamo kot odličnega solista z ansamblom Solisti Aguilani) in pa gotovo izredno spremljavo (spominjala je na Marijana Lipovška) pianista Bruna Canina.
ALEKSANDER ROJC
Lepo priznanje slikarju V. Birsi
Znani primorski slikar Viktor Birsa je bil pred dnevi obveščen, da mu je rimska ustanova Fonda-zione fra serittori, pittori e gior-nalisti per la pace nel mondo in sicer njen Istituto superiore inter-nazionale di studi umanistici podelil letošnjo nagrado «11 Campido-plio* ter še posebno diplomo, ki je namenjena Izključno slikarjem. Slikarju k temu priznanju čestitamo.
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
12.30	Argumenti
Album Marije Callas
13.00	In prima persona
13.25	Vremenska slika
13.30	DNEVNIK
14.10 Jezik za vsakogar Francoščina
17.00	Pravljice, pesmice in igrice
17.25	Ihtavi, simpatični Braccio di Ferro
17.35	Bilo je nekoč. .. jutri!
18.00	Argumenti
18.30	10 hertzov, glasbena oddaja
19.00	Dnevnik 1 — KRONIKE 19.20 Happy days — TV film
Trenutki šibkosti
19.45	Almanah — Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.40	La casta fanciulla di Cheap-side
2.	in zadnji del TV priredbe
21.35	Zgodbe pred zrcalom
22.15	športna sreda
Ob koncu DNEVNIK, Danes v parlamentu, Vremenska slika
Drugi kanal
12.30	Dnevnik 2 — Mnenja o aktualnem dogodku
13.00	DNEVNIK 2 - OB 13. URI
13.30	Tečaj za prvo pomoč
17.00	Knjiga, osebnost, film Dogodivščine Olivera Twista film
18.00	Studiocinema
18.30	Iz parlamenta DNEVNIK 2 ŠPORT
18.50	Programi pristopanja
19.05	Dober večer z. .. Lucianom Salcejem,
vmes film iz serije »Veseli zdravniki
19.45	DNEVNIK 2 — ODPRTI STUDIO
20.40	Znanstvenofantastične pripovedi — 2. nadalj.
21.35	Kronika
22.35	Nova obzorja znanosti in teh
Ob koncu DNEVNIK 2 — ZADNJE VESTI
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
9.00	in 11.00 TV v šoli
17.35	Tako so živeli: ARIEL
3.	del
18.00	Londonska narodna galerija serijska oddaja
18.25	Ne prezrite
18.40	OBZORNIK
18.50	Zgodnji glasbeni instrumenti serijska oddaja
19.15	Risanka
19.30	DNEVNIK
20.00	Film tedna:
SAO BERNARDO
21.50	DNEVNIK
22.05	Hannovrska glasbena parada 3. del
Koper
20.00	Otroška oddaja: risanke ■20.15 DNEVNIK
20.35	NEZADOVOLJNI ROGONO-SEC - film
igrajo: Juliet Berto, Claude Berri, Hubert Deschamps režija: Claude Berri
22.00	Karavana — V delti Lima
22.30	Srečanje z Anno ldentici
Zagreb
18.15	Dokumentarni film
19.30	DNEVNIK
20.00	Prosta sreda
21.30	Slovenski rock: Andrej Trobentar
22.00	DNEVNIK
22.15	Naš čas:
Jubilej Politike
ŠVICA
18.15	Za otroke: Top
19.34	Srečanja
20.30	DNEVNIK 20.45 Argumenti
21.35	Glasbeni program
TRST A
7.00,	9.00, 10.00, 11.30, 13.00, 14.00,
15.30,	17.00, 18.00, 19.00 Poročila: 7,20 Dobro jutro po naše; 7.45 Pravljica za dobro jutro; 8.05 Koder teče, ondod moči; 9.05 Mozaik melodij in ritmov; 9.30 Kaj nam pomenijo danes?; 9.4t) I? zborovske zakladnice; 10.05 Koncert sredi jutra; 11.00 Ljudje in dogodki;
11.35	Vani ugaja jazz?; 12.00 Zafr-kon, radijski variete; 13.15 Naši zbori; 14.10 Roman v nadaljevanjih; 14.30 Kličite Trst 31065; 16.30 Otroci pojo; 17.05 Mi in glasba;
18.05	Dvoje mask, radij, drama.
KOPER
7.3u, 8.30, 9.30, 10.30. 11.30, 12.30,
13.30,	14.30, 15.30, 16.30, 18.30, 19.30 Poročila; 9.00 Štirje koraki; 9.15 Poje James Brown; 9.32 Pisma Lucianu; W,Q0 Z.,nami. je. .;.; 10,10. Otroški kotiček: 10.32 Glasbeni intermezzo; 10.40 Glasba in nasveti; 11.00 Kirn, svet mladih; 11.32 Poslušajmo jih; 12.00 Na prvi strani; 12,05 Glasba po željah; 14.00 Samoupravljalec; 14.33 Poje zbor Ermes Grion iz Tržiča; 14.45 Kirn parade; 15.00 Trenutki kulture danes; 15.40 Mini juke box; 16.00 Pismo iz; 16.05 La Vera Romagna;
16.40	Glasbeni notes; 17.00 Ob petih popoldne; V podaljšku; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Glasbeni cocktail; 18.35 Iz zborovskega arhiva; 19.33 Crash; 20.00 Zbori v večeru; 20.32 Rock party; 21.00 Jazz; 22.45 Glasba za lahko noč.
RADIO 1
7.00,	8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00,
17.00,	19.00 Poročila; 6.00 in 7.30 Jutranje prebujanje; 8.40 Včeraj v parlamentu; 9.00 in 10.35 Radio anch’io;. 11.30 Trik je; 12.05 in
13.30	Vi in jaz; 14.05 Musicalmen-
te; 15.05 Rally; 15.35 Errepiuno;
16.45	Klasična glasba; 17.05 Globe-trotter 33 in 45 obratov; 18.30 Zlati trikotnik; 19.35 Kino; 20.35 Pop glasba; 21.40 Una vecchia locan-dina; 22.30 Govor je o. . .; 23.18 Za lahko noč.
RADIO 2
7.30,	8.30, 9.30, 10.00. 11.30, 12.30,
13.30,	15.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila: 6.00 in 7.55 Neki drug dan:
8.45	TV v glasbi; 9.32 Corleone; 10.12 Telefonski pogovori; 11.32 Toda jaz nisem vedel; 12,45 II Cro-no-trotter; 13.40 Romanza; 15.00.
15.45	in 16.37 Tukaj Radio 2; 17,50 Hit parade; 18.33 Prostor X.
LJUBLJANA
5.00,	7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00.
12.00,	14.00, 15.00, 18.00, 19.00, Poročila; 6.20 Rekreacija; 6150 Dobro jutro, otroci!; 7.30 Iz naših sporedoi: 8.08 Glasbena matineja;
9.05	Fantje pridite, jaz plačam;
9.40	Almiainf jiroblemi'marksizma;
10.15	- 11.00 Kdaj, kam, kako in po čem?; 10.45 Turistični napotki; 11.03 Po Talijinih poteh; 12.10 Veliki zabavni orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti: 12.40 Pihalne godbe;
13.00	Danes do 13. ure; 13.30 Priporočajo vam. . .; 14.05 Ob izvirih ljudske glasbene kulture; 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.30 Glasbeni intermezzo;
15.45	Spomini in pisma; 16.00 Loto vrtiljak; 17.00 Studio ob 17. uri; 18.05, Kaj radi poslušajo; 18.30 Koncert za besedo — Chopin; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Minute z ansamblom Jože Privšek; 20.00 Glasbeni večeri RTV Zagreb; 22.20 S festivalov jazza; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe; 00.05-
1.30	Nočni program— glasba.
Odličen pianist Massimo Gon
znali odločiti, ali naj s ploskanjem med eno in drugo toccato le privoščimo pianistu nekaj hipov oddiha).
Priznati je treba, da je Massimo Gon izvrstno prestal preizkušnjo. Zares bi ne mogli trditi, da je bil kos dejanski neuravnovešenosti v sestavi sporeda; sicer pa dvomimo, da sploh živi pianist, l(i bi ob takem sporedu zmogel prevesiti pozornost poprečno razgledanega poslušalca s spretnostnega brega na umetniški, izpovedni breg. Ta neuravnovešenost se je tako rekoč o-predmeteno zrcalila v neenakomerni razporejenosti občinstva
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Ne bojte se gledati na stvari z večjo objektivnostjo. Zadoščenje za one, ki se ukvarjajo z umetnostjo.
BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Vnesli boste v svoje delo neke novosti. Deležni boste nekega prijetnega obiska,
DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Izpolniti morate zelo delikaten program .zato bodite oprezni. Ne prepuščajte se pesimizmu.
RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Ohranite svojo neodvisnost, od katere imate največ zadoščenja. Odločno spregovorite o neki čustveni zadevi.
LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Med obiskom nekega tujca se vam bo
nudila izredna priložnost. Ne kritizirajte vedno svojih najbljižjih.
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Bodite v svojem delu bolj vztrajni. Ne zapravljajte preveč za nepotrebne stvari.
TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Izkoristite ugodno priložnost z največjo prisebnostjo. Ogibajte se pretirane razdražljivosti.
ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Odpravite škodljiv vpliv v večjim zaupanjem vase. Svoje čustvene namere ste gradili na nerealni osnovi.
STRELEC (od 23. 11. do .20 Ne kažite se preveč usmiljci ker bi vas kdo utegnil prev: Večja previdnost v srčnih zadi
KOZOROG (od 21. 12. do 2< Okoliščine so primerne za spr nekaterih gospodarskih odlo< Razumevanje vam bo dalo no poguma.
VODNAR (od 21. 1. do 11 Danes ne podpišite ničesar, k bilo večje važnosti. Imeli bost nialno zamisel, ki jo čimprej ničite.
RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) kateri prijatelji s prebujno < šljijo vam bodo več škodili koristili. Ogibajte se nekeg: rodnika, ki vam je slab svetov
sko in kozarcem vina. Ko se je moral oče za kratek čas odstraniti, sem slišal, ko je župan rekel svoji družbi: «Hm, samo črno ste mi opisali te ljudi, vidim pa, da smo bili povsod zelo vljudno sprejeti.* Nekdo mu je odgovoril: «Sono tutti falsi* (so vsi hinavski).
Na dan sv. Jožefa in na bližnjo nedeljo je prihajalo (ih do neke mere še prihaja) v Ricmanje mnogo ljudi, tako da smo imeli v gostilni dela čez glavo. Prav v tem času se je okoli treh popoldne pojavil omenjeni »podesta* z veliko družbo žensk in moških. Oče je dal takoj izprazniti posebno sobo, postavil vanjo mize in stole ter jim dal na razpolago vljudnega natakarja, ki je bil tudi predsednik našega prosvetnega društva. Navada je bila, da je dal oče zjutraj natakarjem vsoto denarja, da so sproti plačevali naročeno in seveda tudi sproti izterjali od gosta. Natakarju, ki ga je oče določil tej imenitni družbi, je dal notes, v katerega si je zabeleževal naročeno. Sicer smo zabeleževali vse naročitve tudi sami. Okoli devetih se je družba razšla, ne da bi vprašala po računu. Ko je to videl natakar, je prišel povedat očetu, ki se zaradi tega ni vznemiril, misleč, da bo že župan za to poskrbel. Prišla je nedelja in vsa družba se je celo v večjem številu zopet pojavila. Oče je storil isto kot nekaj dni prej. Okoli devete ure so se zopet pobrali brez pozdrava. Tudi tokrat se oče ni zmenil, misleč kot zadnjič, da bo že kdo prišel poravnat račun, ki ni bil tako majhen. Ko pa je oče spoznal, da se po več kot mesecu dni nihče ne javi, je poklical občinskega blagajnika, ki je bil Ricmanje ter mu izročil račun, s prošnjo,
da ga predloži županu. Naslednjega dne se je blagajnik vrnil in povedal, da mu je podestA dejal, da so plačali račun natakarju. Oče je poklical natakarja, ki je stanoval blizu nas in mu povedal, kaj je sporočil župan. Natakar pa je odvrnil blagajniku: «Če bo podesta to ponovil pred menoj mu bom razbil še tistih par gnilih zob, ki jih ima v ustih. Meni so plačali samo cigarete in nič drugega.*
Ko sta pretekla skoro še dva meseca ne da bi se kdo javil, je šel oče sam na občino zahtevat plačilo. Župan je jezno vzel račun, prečrtal skoraj polovico postavk, rekoč, da tega in tega niso dobili, poklical blagajnika in ukazal, naj plača tačun iz občinske blagajne, očetu pa zagrozil, da ga bo že «priporočil» ob prvi priložnosti. Od takrat smo bili pod vedno hujšim pritiskom in v začetku leta 1928 smo bili na cesti. Odvzeli so nam licenco za gostilno, trafiko, mesnico in trgovino. Razlog: ANTIFAŠISTI.
Blagajnik Stanko Kuret, Ricmanje, pošten in zaveden Slovenec, je videl, da je v blagajni vedno manj denarja. Moral je plačevati mnoge neupravičene račune in boječ se, da bi ga prej ali slej obtožili nepravilnosti, se je odselil v Jugoslavijo, še prej pa je poslal točne račune višjim oblastem in se opravičil, ker je iz strahu, da ga ne bi-obtožili nepravilnosti, ostal v Jugoslaviji. Po preiskavi so župana odstavili, ne pa aretirali, pač zaradi njegovih «patriotičnih zaslug*. Kasneje smo izvedeli, da je stanoval nekaj časa na Opčinah v neki vili.
Med tem časom sva bila z bratom Darkom prvič aretirana. Napravili so namreč atentat na občinskega stražnika in med številnimi osumljenci sva bila tudi midva,
primorski dnevnik 5
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
24. fanuaria 1979
SMUČANJE
VELESLALOM V STEVSACHU ZA SP
1. Stenmark, 2. Luscher
David na devetem, Strel na dvanajstem mestu
STEINACH — Tudi veleslalom v teinachu je postal «plen» Stenmar-a' Sloviti Šved je tako osvojil pr-
0	mesto na vseh dosedanjih petih sieslalomih svetovnega pokala, šte-. svojih zmag v okviru tekmova-Ja pa je (od kar tekmuje) povišal " 34- Stenmark si je tudi zagoto-11 svetovni pokal v veleslalomu.
»včerajšnji vožnji je bil Stenmark izreden. Po prvem spustu je j'1 namreč šele šesti, v drugem pa "*■ *rael tak naskok, da mu prvo mesto ni moglo uiti.
.presenetil je tudi Luscher, ki je mi letos že četrtič na drugem me-W v veleslalomu (enkrat je pa-el). kar je nedvomno velik uspeh “.tega tekmovalca.
Italijani se ne morejo ravno po-valiti s svojimi uvrstitvami. Naj-^°ljsi je bil David (na 9. mestu), eč kot zadovoljni pa so lahko Jugoslovani, čeprav so morali odpili1. Bojana Križaja: Boris Strel Jf Je namreč uvrstil na izvrstno 12. mesto (če bi bil 6 stotink sekunde mtrejši bi dobil točke za SP), Jo-. Kuralt pa je bil petnajsti, kar j? skupno skoraj enakovredno kaki ,l2ajevi uvrstitvi med prvo desetico.
Lestvica veleslaloma:
*• Stenmark (Šve.)	3’00-'01
1	Luscher švi.)	3'00”98
]■ wenzel (Liech.)	3’01”38
!■ Hemmi (švi.)	3'01"54
“• Stock (Av.)	3’02"23
2' Mahre (ZDA)	3'02"36
l Heidegger (Av.)	3'03”64
”■ Enn (Av.)	3'03"87
,?• David (It.)	3'03”95
{“• Lu% (švi.)	3’04"05
i,- Jaeger (Av.)	3'04”09
Strel (Jug.)	3’04”11
Šorli (Norv.)	3’04”68
Ortner (Av.)	3’05"41
}“■ Kuralt (Jug.)	3,05"74
}*• Prieler (Av.)	3’05”82
'• Thoni (It.)	3 05”84
fj- Žirov (SZ)	3'85”84
Bernardi (It.)	3’0fi”02
Hockler (It.)	3’05”20
Lestvica za svetovni pokal:
;• Stenmark (šve.)
,• Liischer (švi.)
Wenzel (Liecht.)
?• Mahre (ZDA)
“• Gros (It.)
£■ Neureuther (ZRN)
'• Muller (švi.)
£• Bead (Kan.)
Krommelt (Liecht.) l0- Križaj (Jug.)
, Naslednje tekmovanje za i"mi pokal bo konec tega tedna v jprmischu, kjer bo na sporedu zad-qja kombinacija te prireditve.
Žensko SP v Schrunsg
Slalom za Solknerjcvo
SVSCHRUNS — Ženski slalom za ..plovni pokal v Schrunsu je osvo-a Avstrijka Solkner, na 2. mesto rv ae je uvrstila Italijanka Claudia jtp^ani. ki je tako prevzela vod-v° tudi na skupni lestvici slaloma ‘V/etovm pokal.
_ perajšnji slalom je spet prinesel uoščenje jugoslovanskemu taboru, se je Zavadlavova uvrstila na ei° dobro 17. mesto.
135
127
117
72
86
65
61
57
56
55
sve-
ODBOJKA
Wenzel (6), Stenmark (13) ln Liischer (9), trije najuspešnejši tekmovalci iz včerajšnjega veleslaloma za svetovni pokal v Steinachu
Rezultati včerajšnjega slaloma:
1.	Solkner (Av.)
2.	Giordani (It.)
3.	Moser-Proll (Av.)
4.	Zini (It.)
5.	Mosenlechner (ZRN)
6.	Zechmeister (ZRN)
7.	Behr (ZRN) in Wenzel (Liecht)
9. Kaserer (Av.)
10.	Emonet (Fr.)
11.	Nelson (ZDA)
12.	Gamper (It.)
13.	Loike (Av.)
14.	Sirch (ZRN)
15.	Valt (It.)
16.	Fleckenstein (ZDA)
17.	Zavadlav (Jug.)
18.	Soltisova (ČSSR)
19.	Patrokejeva (SZ)
20.	Epple ''ZRN)
LESTVICA ZA !
1.	Moser-Proll (Av.)
2.	Therese Nadig (Švi.)
3.	Werizel (Liecht)
4.	Sackl (Av.)
5.	Giordani (It.)
6.	Kinshofer (ZRN)
7.	Epple (ZRN) in Pelen (Fr.) 56
9. Serrat (Fr.)	44
10. Mittermaier (ZRN)	42
Dobri rezultati mladih goriških
plavalcev
Trud, ki so ga vložili plavalni vaditelji v najmlajše člane goriškega društva «Gorizia Nuoto» se obrestuje. V soboto je bilo namreč v Pordenonu prvenstvo deželnega značaja za plavalce in plavalke od 6. do 12. leta starosti. Goriški mladinci so se izredno dobro odrezali in dokazali, da spadajo v sam vrh te športne panoge na deželnem merilu.
Najboljše se je odrezal Cotrado Calligaris, ki je v A skupini dosegel 1. mesto v kategorijah 100 m prsno in metuljček. V B skupini je Giovanni D’Achille prav tako zmagal na razdalji 100 m prsno. Dobro sta se uveljavila tudi Sara Zuppel (6 let) in Fabio Marušič (7 let).
Cpr)
1’39”84
1’41”78
1’41”78
1’42”00
1’42”46
1’42"80
1’42”90
1’42”90
1'43”80
1’44”28
1’44"44
1'45”81
1’45”86
1'46”77
1’47”58
1’47”51
1'47”60
1’48’’33
1’48”50
1’48”63
155
105
101
72
71
61
Sinoči se je na sedežu SPDT v Trstu zaključilo vpisovanje na 2. društveno smučarsko tekmovanje SPDT, ki bo to nedeljo, 28. januarja; na Zoncdlanu. Na tekmovanje se je vpisalo skupno 81 smučarjev, ki bodo tekmovali v treh kategorijah. Izžrebali so že tudi startne številke.
NOGOMET
HAMBURG — Angleški zvezdnik, reprezentant in bivši igralec Liverpoola Kevin Keegan je podaljšal pogodbo s Hamburgom (ZRN). Za podpis je prejel 200 milijonov lir.
••'uiiii

Košarka
V KORAČEVEM POKALU
Ljubljančanom prvi točki
iskra Olimpija je sinoči doma premagala belgijsko Moštvo Standard Boule d’Or z 19 točkami razlike
Knl *',reljem kolu četrtfinalnega dela L^ega pokala je sinoči ljub-s OHi ^S*tra Olimpija igrala doma Lifterko Standarda Boule d’Or iz h ®ea. Ljubljančani so proti do-
H0etn.u nasprotniku igrali zelo zbra-1^. tudi zasluženo zmagali s
jVn]!}Mianski košarkarji so tako o-Jiu prvi točki v D skupini tega lerk u- ^ ostalih jugoslovanskih pele , ai so igrale včeraj, je izgubila 3la ®8rebška Cibona, in to v Brati-tat>n Prot* Lnterju z 68:83. Po dveh jOOrednih zmagah, doma z Orthe-bilo 10- na luiem z Arrigonijem, je v; 0 Pričakovati, da bodo Novoselo-Šr#e,ovanci zmagali tudi tokrat v bi tau avi- Tokrat jim je spodletelo Pini 0 P^laja borba v tej, A sku-y zopet izenačena in zanimiva. k0v . Kopini ie Partizan po priča-Hatw.JiU Premagal izraelsko peterko - P0« s 103:96. Resnici na ljubo
°d Partizanovih košarkarjev akovnii izdatnejšo zmago.
Pini ^videno zmago, in to v C sku-
pla,J,e dosegla tudi splitska Jugo-točk .’ Ki je doma s petnajstimi prn ?rn> razlike (92:77) odpravila aiko Slavijo.
^teaga Pagnosslna
kolu Koračevega pokala je pre 1 v Gorici domači Pagnossin Dir,, asa' francosko peterko 01ym-q,,e s 104:91 (50:41).
^'NlBASKET
PRIJATELJSKI tekmi b ROVCI NISO ZADOVOLILI Pr - Libertas	33:26
F p,R: Lokar 20, M. Ferfoglia 8, tot ^ORlia, M. Pertot 5, B. Per-Pa’.Kovačič, J. Pisani, M. Pisani, vJ?k, Gombač, Možina, Trampuš. vPPNIK: Girometta B(wJnrllajži (letnik 1969 in mlajši) Upi; Y’ minikošarkarji so v pone-premagali Libertas. Kljub So S, n*so zadovoljili z igro, saj p(lv j K°sto igrali brezsmiselno in s0 Sn°- Samo v tretjem delu igre k<*Se naSi fantje umirili in igrali A znajo.
Prvi dve četrtini igre so gostje z učinkovito igro prodirali v nasprotnikovo obrambo in z lahkoto polnili koš. «Plavi» se jim niso upirali in Libertas je z lahkoto povedel.
Po dveh delih tekme, se je Raž-mova peterka zbudila in je počasi začela krhati nasprotnikovo obrambo; na koncu je delilo ekipi kar sedem točk.
Med »plavimi* bi pohvalili Marka Lokarja, Maksija Ferfoglio in mladega Pavla Panjeka, ki (čeprav je prvič igral) se je izkazal s svojo borbenostjo in zagrizenostjo. Ostali bi lahko igrali boljše.
Max
avtomobilizem
Rally Montecarlo
Po deseti posebni preizkušnji je bila sinoči lestvica avtomobilskega rallyja Montecarlo taka:
1.	Mikkola (Fin.) ford escort
2.	Waldegaard (Šve.)
ford escort	po 6"
3.	Rohl (ZRN) fiat 131 abarth 2'23” Alen (Fin.) fiat 131 abarth 2'47"
KADETI
Servolana — Kontovel 52:151 (31:73)
KONTOVEL: Bukavec 18, Ukmar 7, Ban 14, Daneu 23, Kerpan 18, Pic-cini 31. Benčina 16, Bratoš 13, Cer-noli 11.
SODNIKA: Scuderi in Mayer PM: Kontovel 15:34 Tekma med Kontovelom in Servo-lano se je odvijala enosmerno, saj so Kontovelci dobesedno pregazili skromno postavo Škedenjčev. Da je bila razlika ob koncu srečanja dejansko neverjetna, je botrovalo dejstvo, da igrajo za Servolano mlajši igralci, poleg tega so imeli gostje izjernen dan, saj niso zgrešili ničesar.
H. L.
Breg — Don Bosco B 78:86 (40:48)
BREG: Pertot 10 (2:5), Čok 5 (1:3), Meneghetti 4, Barut 36 (8:9), Slavec 15 (3:4), Labiani 2, Cor-Datti 6.
SODNIK: Brusadin iz Trsta.
PM: Breg 11 14:19.
V tretjem kolu prvenstva kadetov je Breg v Dolini proti enemu od favoritov za končno zmago v tej skupini odigral svojo letošnjo najboljšo
NOGOMET
PROMOCIJSKO PRVENSTVO Pro Gorizia — Llgnano 2:0 (1:0)
Nadaljuje se zmagovita pot Pro Gorizie v promocijskem prvenstvu. V nedeljo so Goričani pred domačim občinstvom s klasičnim rezultatom 2:0 odpravili ekipo iz Ligna-na. Srečanje je bilo precej zanimivo. Čeprav boljši, so domačini ob nekaterih priložnostih za las ušli izenačenju, saj so gostje po prvem golu Goričanov igrali na vse ali nič in seveda večkrat ogrožali goriškega vratarja.
(pr)
KOŠARKA
V PRVENSTVU KADETOV
Rekordna zmaga Kontovelcev
V gosteh so s 100 točkami razlike premagali Servolano - Brežani zadovoljili
V ZENSKI C LIGI
Sloga zapravila priložnost
Tudi v MCL je šesterica zgoniškega Krasa položila orožje
5.	Damiche (Fr.) lancia	
	stratos	3T9"
6.	Andreut (Fr.) fiat 131	
	abarth	4’35”
7.	Therier (Fr.) volksvvagen	8’39"
8.	Nicolas (Fr.) porsche	8’51”
9.	Frequelin (Fr.) renault	
	alpine	9'92”
10.	Bacchelli (It.) lancia	
	stratos	10’29”
11.	Mouton (Fr.) fiat 131	
	abarth	H’05"
12.	Eklund (Šve.) fiat ritmo	12'35”
TURIN — Franco Fava je osvojil prvo mesto na krosu za »Pokal Ber-tolotti», ki je bil na sporedu v Vol-pianu (Turin). Fava je vodil od začetka do konca in zasluženo zmagal pred evropskim prvakom Venanziom Ortisom, ki pa je tekel še nekoliko poškodovan.
VRSTNI RED
1.	Franco Fava, ki je
pretekel 9 km v	25'46 3
2.	Venanzio Ortis	po 2"5
3.	Gerbi	PO 33”7
ŽENSKA C LIGA Corridoni — Sloga	3:0
(16:14, 16:14, 16:14)
CORRIDONI: Montena, Calligaris, Zoff, Vescovi, Visintin, Braulin, Ia-comin, L. in P. Sel, Pozzar.
SLOGA: čuk, Mira, Suzana in Neva Grgič, Hrovatin, Milena in Tici-jana Križmančif, Ražem.
Slogašice so zapravile edinstveno priliki, da bi osvojile prvi prvenstveni točki. Corridoni iz Foljana bi namreč res ne smel predstavljati prevelike ovire za našo ekipo, saj ni več tista solidna šesterka iz prejšnjih iet: prišlo je do nekaterih sprememb, saj jo je zapustil trener Jože Cej, ki je v Folianu treniral več kot 10 let. Ekipa je tako slabša, posebno pomanjkljivo ,,pa . je njeno tehnično znanje.
Sloga pa je v Foljanu odigrala svojo najslabšo tekmo. Vse igralke so zašle v res črn dan: samo tako si lahko razlagamo ta negativni nastop, posebno če pomislimo, da je Sloga v prvih dveh kolih, ko se je srečala z močnejšimi ekipami, res dobro zaigrala. V soboto so naše igralke stopile na igrišče polne nerazumljive treme, slabo so tolkle, blokirale in krile igrišče. Sprejele so počasen ritem igre, ki jim gd je nasprotnik vsilil in niso mogle zaigrati tako, kot resnično znanjo. E-dina, ki je zaigrala na svoji običajni ravni, je bila tokrat Ražmova.
Vsi trije seti so se končali z minimalno razliko, kar pomeni, da bi Sloga z nekaj več odločnosti in zagrizenosti lahko izsilila povoljnejši izid.
Slogašicam se ponuja prilika, da osvojijo prvi točki že v prihodnjem kolu, ko jim bo prišel v goste Bolzano, ki prav tako letos še ni zmagal.	INKA
MOŠKA C LIGA Scatolificio 4 S — Kras 3:1 (15:4, 15:8, 8:15, 15:12)
KRAS: Grilanc, Budin, V. in S. Milič, L. in B. Marušič, Bitežnik.
Tudi na drugem gostovanju je Kras izgubil. Mladi a zelb perspektivni odbojkarji iz Vidma so po uri in pol igre premagali okrnjeno ekipo Krasa, ki je dopotovala v Videm brez poškodovanega Vesna-verja.
Domačini so zaigrali takoj zelo poletno. Odlikovali so se predvsem v igri ob mreži, saj razpolagajo z zelo visokimi igralci. Kras je bil nemočen proti takim napadom in je moral po četrturni igri prepustiti set domačinom. V drugem setu so naši predstavniki zaigrali nekoliko bolje, a vseeno so dosegli le osem točk.
Kras se je dobesedno razigral v tretjem setu. Končno je prišla na dan velika izkušenost gostov, ki so z racionalno igro spravili v zagato mlade nasprotnike. Dobra igra ob mreži in dosežene točke so dajale gostem novega poguma in upanja na boljši končni rezultat.
Zadnji set tega srečanja je bil gotovo najboljši, saj sta se ekipi stalno menjavali v vodstvu. Videm-čani so vodili z 11:9, nakar je Krasu uspelo izenačiti in povesti na 12:11. Petnajstico pa so prvi dosegli domačini. Naj omenimo, da je bilo občinstvo nešportno in sodnik dokaj slab, saj je dosodil najprej rumeni karton Grilancu kmalu zatem pa rdečega Budinu.
V	soboto bo Kras zopet igral pred domačo publiko. V goste bo sprejel ekipo Apies iz Fogliana.
M.I.
1.	ŽENSKA DIVIZIJA Hrast — L. Cormons 0:3 (15:6, 15:11, 15:6)
HRAST: Luisa in Silvana Gergo-let, Lucia, Loredana in Anita Marušič, Lavrenčič, Franka in Suzi Jarc.
V	tretjem kolu prve ženske divizije je doberdobski Hrast zabeležil žv tretji letošnji zaporedni poraz. Tokrat je bila v vrstah Hrasta odsot-
na Marija Jarc, kar se je odločilno poznalo predvsem v napadu.
Sicer je Libertas iz Krmina zelo močna in homogena ekipa, ki upravičeno starta na prvo mesto v tem prvenstvu, saj spada skupno s Pra-to gotovo med najboljše šesterke v tem prvenstvu.
V	uvodnih potezah so zaigrale «do-mačinkes dokaj slabo in tako tudi prepustile set gostujoči ekipi.
V	drugem setu so naša dekleta boljše poprijela in do polovice tudi vodila, ob koncu pa so jim zmanjkale mpči in so tako tokrat podlegle nasprotnicam. Tudi zadnji in odločilni set je gostujoča ekipa brez večjih težav osvojila ter tako odnesla novi par točk.
V	nedeljskem nastopu se je boljše odrezala Suši Jarc, ki je bila v napadalnih akcijah večkrat zelo u-spešna.
i V soboto bodo odbojkarice Hrasta gostovale v Trstu, kjer se bodo Spoprijele z ekipo S. Luigi, ki je v prvih dveh nastopih osvojila , prav toliko zmag in bo zato za, Hrast predstavljala prav tako hudo oviro.
<fg)
i-JK*
Kontovel — Breg	3:0
(15:5, 15:1, 15:6)
KONTOVEL. Stoka, černjava, Prašelj, Rupel, Ban, Daneu, Cibic-
BREG: Slavec, Žerjal, Stepančič, Bolenik, Trenta, Premolin, Korošec, Kofol.
SODNIKA: Manzin in Doriguzzi
Kontovelke so v tretjem kolu prvenstva prve ženske divizije končno dosegle svojo prvo zmago. Predstavnice Brega jim niso bile dorasel nasprotnik,. V samih 46. minutah igre je bilo srečanje odločena V vseh treh setih pa je bil odpor igralk Brega dokaj medel. Skoraj neverjetno, da je kvaliteta te ekipe v tako kratkem času padla tako nizko: uspešno je igrala v drugi italijanski ligi, sedaj pa nastopajo predstavnice Brega kar dve kategoriji nižje in tudi v tem prvenstvu ni njihovo stanje najbolj rožnato. Prvenstvo je namreč zelo dolgo in naporno; poleg tega pa so ka tri zadnje-uvrščene ekipe obsojene na izpad. Za obstanek v prvenstvu se bo treba torej pošteno potruditi, zato pa pričakujemo že v nedeljo večjo M-činkovitost in agresivnost Brežank. Kar pa smo v sobotnem derbiju pogrešali (in to pri obeh ekipah) je bila prisotnost menjav, kar dokazuje precej slab trenutek, ki ga preživlja slovenska zamejska odbojka.
H.	L.
2.	MOŠKA DIVIZIJA
Dom — Solaris	n.o.
Goriški Dom bi moral v soboto zvečer odigrati svojo prvo tekmo v letošnjem prvenstvu 2. moške divizije na domačih tleh, s šesterko Solarisa iz Trsta. Zaradi odsotnosti sodnika tekme niso odigrali.
Naj omenimo, da so se v letošnjem prvenstvu 2. MD že večkrat pripetile podobne nevšečnosti, kar negativno vpliva na sam potek celotnega tekmovanja. Upamo, da bosta v bodoče odbojkarska federacija in sodniška zveza poskrbeli za ugodno rešitev tega problema in zagotovili reden potek prvenstvenih tekem.
I.	K.
3.	MOŠKA DIVIZIJA Juventlna — Turrlaco 3:2
(11:15, 15:3, 15:6, 9:15, 15:7)
JUVENTINA: Mučič David, Corva Sandro, Marchi Lado, Brešan Milan, Marušič Edvard, Tolob Edi, Nanut Loris, Faganel Renzo.
V	soboto so štandrežci gostovali v Turjaku. Juventina, k' je novinec v tej diviziji, je dobro pričela to prvenstvo.
V	začetku ji bila igra precej raztrgana. Domačini so bili nekoliko boljši in so nabirali točke proti statičnim gostom. Juventina je skušala organizirati protinapad, ki pa je bil precej medel in ni rodil zaželenih sadov.
V	drugem setu so Štandrežci pov-
sem presenetili nasprotnike in tudi občinstvo. Igra je postala prijetna. Odličen sprejem, dobra podaja, dober zaključek, kot nameček pa še velika borbenost in volja po zmagi.
Štandrežci so nadaljeval', s tem ritmom tudi v tretjem setu in so prepustili domačinom le 6 točk.
Štandrežci so tudi v četrtem setu nadaljevali z dobro igro. Priložnost se jim je ponujala, ko so vodili z 9:6. Toda v teh odločilnih trenutkih je odpadla dobra igra. Nasprotniki so to s pomočjo navijanja domačinov spretno izkoristili in osvojili četrti set.
V	zadnjem setu se je št.lndreška ekipa reorganizirala in z odlično igro zmagala ter osvojila prvi dve točki v tem prvenstvu.
Naslednjo tekmo bo Juventina i-gralh v petek, 26. t.m., v Loč piku.
M. EDI
NARAŠČAJNICE ^
Sloga — Kontovel	0:2
(4:15, 10:15)
SLOGA: Guštin, Spacal, Renčelj, Jerič, Levz, Grgič, Čuk, Adam, Žagar.
KONTOVEL: Cibic, Karmen in Nadja Menegatti, Černoli, Guštin, Peric, Štoka.
V	tem prvenstvu nastopajo letos samo slovenske ekioe, tako da si derbiji kar sledijo. Pri Banih ste se v soboto srečali najmlajši ekipi Sloge in Kontovela. V Kontovelovih vrstah nastopajo igralke, ki se z odbojko j ukvarjajo že več časa. Igro so znale zato bolje organizirati in so tako po dveh setih osvojile svojo drugo zmago v tem prvenstvu.
INKA
DEKLICE
Kontovel — Sloga	2:3
(13:15, 15:10, 8:15, 16:14, 6:15)
KONTOVEL: Dancu Viviana, Daneu Vesna, Guštin, Menegatti, Nadja, Cernoli, Cibic, Cemoli Carmen, Perje, Grisani.
SLOGA: Covacio, Vidali, Križman-čič, Gulič, Debenjak, Ciuffar, Bencina, Grgič Maruška, Grgič Elena.
SODNIK: Magris
V	zadnjem srečanju prvenstva de-
klic so predstavnice Kontovela okusile grenkobo poraza. Tokrat so se spoprijele s predstavnicami Sloge, le te pa so po petih setih igre strle žilav odpor domačink. Zmaga sloga-šic, čeprav povsem zaslužena, je bila zgolj prestižna, saj so si Kontovelke že kolo pred koncem prvenstva zagotovile prvo iiesto. Ta ugodni položaj je trenerka Kontovela, Nadja Rupel, tudi pravilno izkoristila, saj j 2 zvrstila na igrišču tudi igralke, ki ' 2 navadi igrajo bolj malo in, kar je še bolj razveseljivo, niti te niso razočarale. Po drugi strani je tudi ekipa Sloge precej uigrana in razpolaga z nekaterimi prav dobrimi igralkami, ki so v nedeljskem derbiju zasluženo zmagale.	H. L.
tekmo. Brežani bi celo kmalu poskrbeli za presenečenje tega prvenstva, ko bi ne v zadnjih potezah igre nerodno zapravili kar tri protinapade.
No, kljub porazu, pa so Bregovi kadeti v tem srečanju povsem zadovoljili in so tudi dokazali, da se lahko enakovredno borijo z ostalimi nasprotniki.
Najboljši v Bregovih vrstah je bil Robert Barut, ki je odlično prestrezal odbite žoge pod košema, poleg tega pa se je tudi uveljavil kot strelec. Za to srečanje gre pohvaliti vse igralce, ki so se izredno požrtvovalno borili in so zapustili povsem zadovoljiv vtis.
(bi)
NARAŠČAJNIKI Alabarda — Kontovel 101:85
(48:49)
KONTOVEL: Puppis 10, Milič 24, Starc, Gulič 27, Kojanec, Daneu 18, Štoka 6.
SODNIKA: Fomasari in Bais.
PON: Milič (30). PM: Kontovel 9:21.
Kontovelovi naraščajniki so stopili na igrišče okrnjeni, saj sta manjkala kar dva standardna igralca, kot sta Vasallo in Terčon. Torej velik handikap za kontovelsko ekipo, ki je občutila to odsotnost predvsem pri lovljenju odbitih žog. Neglede na to, so fantje začeli zelo dobro in so povedli na 10:0. Pri tem stanju so naši praktično zaspali. Kontovelci so tedaj zamenjali način obrambe in so prešli od «pressinga» na consko obrambo. A-labarda se je tedaj znašla v hudi zadregi. V nadaljevanju so Kontovelci zaradi utrujenosti in zaradi pomanjkanja razpoložljivih menjav popustili. Vsi upi pa so splavali, ko je moral že v 30. minuti zapustiti igrišče, zaradi petih osebnih napak, Livio Milič, ki je bil do tedaj nerešljiva uganka za domačo obrambo. Kljub porazu je celotna ekipa zaigrala zelo dobro, še posebno sta se izkazala Kojanec in Štoka, ki običajno igrata bolj malo.
H. L.
DEČKI
Inter Milje — Kontovel 102:42 (46:15)
KONTOVEL: Daneu 4, Sedmak 6, Aleksej Pertot 6, Košuta 9, Marjan Pertot 17.
SODNIK: Scudieri.
PON: Aleksej Pertot (40). PM: Kontovel 6:23.
Zdesetkana ekipa Kontovela je bila nemočna proti domačemu Inter-ju iz Milj. Kontovelci so se namreč predstavili na igrišču samo v petih. Kar štirje so ostali zaradi bolezni doma in tako ni ostajalo najmanjše" možnosti, da H se enakovredno upi-radi boljšemu nasprotniku. Še posebno katastrofalen je bil prvi polčas ko so naši iantje v 20 minutah igre dosegli samo 15 točk. V tem delu igre se je poznala posebno odsotnost Guliča. Poleg teg^ pa je bil Dejan Daneu izven forme, da bi lahko organiziral igro kontovelske ekipe. V drugem delu so se fantje le nekoliko razigrali, toda vseeno z vso do-
bro voljo niso mogli preprečiti pekočega poraza, saj je bila razlika v izidu med ekipama ob koncu srečanja ogromna.
H. L.
ROKOMET
V l . v riu. v u A LIGE
Remi Cividina
La Rapida — Civldin 17:17 (8:9)
CIVIDIN: Manzin, Cumbat, Sivini 1, Pischianz 2, Pellegrini 1, An-dreašič 2, Pisani, Miljak 10, Caici-rva, Ge-rebizza, Scropetta, Bozzola.
RIMINI — Tržaški Cividin se je z golom, ki ga je v zadnji sekundi dosegel Scropetta, izognil porazu, ki bi dokončno zapečatil usodo Cividina v letošnjem prvenstvu. Niti neodločen izid pa ne more zadovoljiti trenerja Lo Duce, saj pomeni ta izid izgubo še ene točke v primerjavi z Volanijem iz Rovereta. Sedaj morajo Tržačani nujno vedno zmagati in to tudi v povratnem srečanju v Roveretu.
Vsekakor so se možnosti za osvojitev državnega naslova po tem srečanju še zmanjšale.
KOŠARKA
ŠEST MESECEV PRED ZAČETKOM
V	Gorici priprave na EP
Čeprav manjka do začetka nekaj manj kot 6 mesecev, so priprave za 21. evropsko košarkarsko prvenstvo že v teku. Gorica, kot smo že poročali, bo sedež ene cd treh kvalifikacijskih skupin. Verjetno je za nas prav geriška skupina najvažnejša, saj bo v njej nastopila Jugoslavija, svetevni prvak v Manili. Poleg nje bo igrala še reprezentanca Izraela. Za ostari 2 reprezentanci pa bo treba pečakal' na rezultate pasebnega iz'cčilnega turnirja. Kvalifikacijski del v Gorici bo potekal cd 9. do 11. junija.
V	zvezi s pripravami na evropsko prvenstvo, .ie predsednik organizacijskega odbora, Remo Uria Mufloni, obiskal pred dnevi goriškega župana De Simoneja in prefekta Barrassa. Z njima je govoril o problemih prometnega in lokacijskega značaja, ki bodo nastali v tistih dneh. Poleg tega je predsednik organizacijskega odbora orisal razne pobude, predvsem turističnega značaja, ki jih bodo uresničili vzporedno z evropskim prvenstvom.
(pr)
Garonzi odstopil
VERONA — Predsednik nogometnega kluba Verona Saverio Garonzi je sinoči podal ostavko. Svojo odločitev je utemeljil takole: »Dvanajst let sem bil predsednik taka kluba. Sedaj pa mi je vsega dovolj, V zadnjih časih sem bil deležen velikih razočaranj in neutemeljenih kritik. Zato zapuščam nogomet.>
DRUŽINSKI POHOD SLOGE
Zamisel o ustanovitvi planinskega odseka pri športnem združenju Sloga se je pokazala za povsem pravilno, saj se vedno večje število ljudi zanima za naravo in hojo v njej. V nedeljo je Sloga priredila že drugi letošnji družinski pohod, ki se ga je udeležilo 45 ljubiteljev Krasa. Zbrali so se pred spomenikom padlim v Bazovici in se, kljub snežinkam, ki so v nedeljo zjOtraj naletavale na Krasu, podali po predvideni poti. Iz Bazovice so šli čez Hudo leto na Gabrov hrib, od tam na Globojner in nato k muzeju Ro-driguez v Trebče. Od tam je udeležence pohoda pot vodila v Gropado, nato na vrh Maris in od tam ob državni meji spet v Bazovico.
Vzdušje je bilo med pohodom tudi tokrat zelo sproščeno in prijateljsko, kar je bil tudi glavni cilj organizatorja. Razveseljivo je predvsem to, ua se jč tudi tokrat pohoda udeležila velika skupina mla dih, ki so že sklenili, da bo prihod nji pohod v nedeljo, 4. februarja, ko se bodo i odali v dolino Glinščice.
INKA
MINIBASKET
V PRVENSTVU Z&R
PORAZ SOKOLA IN BORA
Naši ekipi s svojo igro nista zadovoljili
Kontovelci so v košarkarskem prvenstvu kadetov slavili nad peterko Servolane v zadnjem kolu res rekordno zmago
rfiiiiiiiiiiiiimiMimiiiiiiiiiiimiitiiiiiiiiMiiiiininiiiiiiiiiniiitiiiiiiininiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiilihttiiiiMiiiiiiiiHiiiiiiiHiinuinimMnMMimiuftuiiuuMimMHHMfii
;	OBVESTILA
1 Športno društvo KONTOVEL i sklicuje dne 29. jannarja ob 20.30 j v dvorani prosvetnega društva na Proseku (Soščeva Jiiša)
REDNI LETNI OBČN. ZBOR Dnevni red:
1.	otvoritev in izvolitev delovnega predsedstva;
2.	poročila;
3.	pozdravi;
4.	diskusija;
5.	volitev novega odbora;
6.	razno.
* * *
ŠK KRAS
sklicuje dne 26. januarja ob 20.30 v drugem sklicanju v društvenih prostorih v Zgoniku
15. redni občni zbor Dnevni red
1.	otvoritev in izvolitev delovnega predsedstva
2.	poročila
3.	pozdravi in diskusije
4.	izvolitev volilne komisije
5.	razrešnica staremu odboru
6.	volitve novega odbora
7.	razno
• • •
ŠD PRIMOREC
sklicuje
redni občni zbor
v petek, 26. januarja, ob 20.00 oz. ob 20.30 v drugem sklicanju v Ljudskem domu v Trebčah.
Dnevni red
1.	poročila
2.	diskusija	*
3.	razno	Vabljeni!
« * *
SPK čupa iz Sesljana
obvešča člane in prijatelje, da bo v petek, 26. januarja 1979, v Gregorčičevi dvorani v Ulici sv. Frančiška 20/11. nadstr. ob 20. uri v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju
izredni občni zbor na katerem bomo sklepali o spremembi člena L, drugi odstavek, društvenega statuta: »Društvo Je slovensko...» v «Člani društva so lahko italijanski državljani slovenske narodnosti.. .»
V isti dvorani bo istega dne ob 20.30 v prvem sklicanju in ob 21. uri v drugem sklicanju	>
7. redni občni zbor Dnevni red občnega zbora bo obsegal:
1.	Poročilo odbora o delovanju y pretekli sezoni
2.	Poročilo nadzornega odbora
3.	Razrešnico staremu odboru
4.	Volitve novega odbora za dve-letje 1979 • 1980
5.	Razno
Sokol — Saba	20:58
SOKOL: Terčon 8, D. Paho/ 4, Job 2, M. Pahor 4, Busan 2, Pertot, žužek, Carli, I. Stanissa, W. Stanissa, R. Stanissa, Kralj.
SODNIK: Ražem
Po lepi zmagi nad Don Boscom, so tokrat Sokolovi igralci zgubili proti močni ekipi Sabe. Tekma ni bila lepa, kajti naši fantje niso i-grali kot znajo (mogoče tudi ker ni bilo trenerjev Vassallota in Terčona). Sokol je v prvih dveh četrtinah pokazal medlo in površno igro; nasprotniki so to izkoristili in po dveh delih tekme je bil izid 28:2 za goste popolnoma pravičen.
Zbudili so se v ostalih dveh četrtinah, ko je bilo že prepozno. V tretjem so igrali učinkovitejše in so dosegli tudi nekaj lepih košev; tudi obramba je bila precej dobra. V zadnji četrtini igre, pa so popustili v obrambi, medtem ko so v napadu večkrat zgrešili.
Med posamezniki so samo Terčon in oba Pahorja igrali kot znajo.
Max
Libertas B — Breg 37:34
BREG: Korošec 14, Žerjal 13, Kofol 3, Vodopivec 2, Prašelj 2, Ota, David in Ivo Bandi.
Po dokaj izenačeni tekmi je Breg tesno izgubil z Llbertasom B.
Naši košarkarji so bili skozi vse srečanje enakovreden tekmec nasprotniku in bi lahko tudi zmagali, ko bi bili v ključnih trenutkih pri-sebnejši in točnejši pri metih na koš.
Fabrizio Korošec in Boris Žerjal sta bila tokrat v Bregovih vrstah najboljša posameznika.
Henrik Maver
Bor — Inter Milje B 29:83
BOR: D. Sedevčič, M. Sedevčič, Lozej, Pupulin 3 (0:1), Tavčar 12, Krapež 4, Gruden, Cej 2, Jogan 4, Košuta 2 (0:2), Smotlak, Kovačič 2.
SODNIK: Ražem
V ponedeljek so bili borovci ponovno poraženi. Tokrat je zmaga pripadla lnterju B iz Milj, ki je precej solidna ekipa, Mazzuccovi fantje so tudi v drugem kolu igrali slabo, kar priča tudi končni izid 83:29 za goste. Tekma je slonela
samo na mnogih in lepih Interjevih protinapadih, ki so zamajali Borovo obrambo s hitrimi prodori ali s točnimi meti. Res je, da so bili nasprotniki mnogo višji od naših igralcev, a nekaj več bi lahko zahtevali od njih.
Inter je začel in končal tekmo stalno v vodstvu: niti enkrat se jim niso -plavi* približali. Tako nismo videli lepe tekme in po končnem sodnikovem žvižgu je delilo ekipi kar štiriinpetdeset točk. Če bodo v nadaljevanju prvenstva borovci igrali tako, gotovo ne bodo imeli velikih uspehov.
Max
Inter 1904 — Kontovel 91:28 (44:12)
KONTOVEL: Starc 5, Grilanc 15, Piras 4, Furlanič, Brischia 2, Cin-gerle, Andrej Pertot, Ivan Pertot, Verginella.
SODNIKA: Ceppi in Babič.
Predzadnje srečanje najmlajših košarkarjev Kontovela lahko ocenimo kot porazno, predvsem zaradi tega, ker je ostala polovica ekipe doma zaradi gripe. Ker. pa je pri minibasketu obvezno, da je v ekipi 10 igralcev, so nadomeščali prosta mesta mlajši košarkarji, ki so se šele začeli ukvarjati s tem športom. Poleg tega pa je v tej tekmi popolnoma odpovedal najboljši strelec Kontovelcev Starc, ki je dosegel samo 5 točk. Prijetno pa je presenetil Ivo Grilanc, ki je odlično vodil igro svoje ekipe
H. L.
OBVESTILO ŠD Mladina - Križ
sklicuje 26. januarja ob 21. uri v drugem sklicanju v prostorih Ljudskega doma 2. OBČNI ZBOR. Dnevni red:
1.	Predsedniško poročilo
2.	Tajniško poročilo
3.	Blagajniško poročilo
4.	Poročilo referentov za posamezne panoge
5.	Pozdravi
6.	Razrešnica staremu odboru
7.	Diskusija
8.	Volitve
9.	Razno
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6. PP 559	Tel. (040) 79 46 72 (4 linije)
Podružnica	Gorica. Ul. 24 Maggio 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23
Naročnina
Mesečno 3.500 lir — vnaprej plačana celotna 32.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 48.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN».
V SFRJ številka 3,50 din, ob nedeljah 4,00 din, za zasebnike mesečno 50,00, letno 500,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 65,00, letno 650,00 din
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Stffln 6
PRIMORSKI DNEVNIK
DZS • 61000 Ljubljana,
24. januarja 1979
Za SFRJ 2iro račun 50101-603-45361 «ADIT»
Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Oglasi	Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 43 mm)
18.800 lir. Finančni 700, legalni 600, osmrtnice 300, sožalja 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI.
ČTan Italijanske lj Zveze časopisnih I Založnikov FIEG
Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja | in tiska j
e
KLJUB ZAOSTROVANJU IZRAELSKE POLITIKE
Neuspeh «nacionalnega sveta» PLO zaradi nesoglasij med organizacijami
v
Se vedno srditi topovski boji ob libanonsko - izraelski meji
ZASEDANJE ITALIJANSK0-JUG0SL0VANSKE KOMISIJE V RIMU
Ugodna ocena o širjenju maloobmejnega prometa
Kaže, da bodo v bližnji prihodnosti odobrili novo besedilo videmskega sporazuma
S prizorišča ponedeljkovega atentata v Bejrutu, kjer je bil ubit vodja varnostne službe «A1 Fataha» Abu
Hasan Salamch.
DAMASK — Včeraj se je v Damasku zaključilo 14. zasedanje «na-cionalnega sveta* PLO ne da bi izvolili izvršni komite. Izjalovile so se torej optimistične napovedi o zglajevanju sproov med raznimi organizacijami palestinskega osvobodilnega gibanja, prav tako ni «A1 Fatah* obdržal dosedanje premoči v PLO. Večina je tudi zavrnila Arafatov predlog, da bi v CK sprejeli Haba-šijevo »Ljudsko fronto za osvoboditev Palestine*.
Po tem neuspehu je popolnoma jasno, zakaj je v preteklih dneh prispel na zasedanje tudi bivši vikar jeruzalemske grško - katoliške cerkve msgr, Hilarion Capucci. Cerkveni dostojanstvenik, ki je prebil več let v izraelskih ječah, ker je podpiral palestinsko osvobodilno gibanje in so ga Izraelci izpustili na svobodo po vatikanskem posredovanju, je na zasedanju nacionalnega sveta zahteval najširšo enotnost: «Bodimo realisti, svet nas gleda. Ver*, nas ne deli, vsi verujemo v istega Boga,* je poudaril Capucci in pristavil, da bodo zmagali le z enotnostjo, ki jim bo omogočila vrnitev v Jeruzalem. Capuccijeve besede se niso uresničile; med Palestinci so še vedno sporna vpra-
(Telefoto ANSA-UPI
RIM — Včeraj se je začelo 22. zasedanje stalne mešane jugoslovan-sko-italijanske komisije za izvajanje določil videmskega sporazuma. Gre za tradicionalno srečanje dveh delegacij, ki praviloma vsako leto pregledata izvajanje videmskega sporazuma o maloobmejnem prometu, ureditev obmejnega avtobusnega prometa ter druge oblike medsebojnega sodelovanja za pospeševanje osebnega ip drobnega blagovnega prometa na jugoslovansko-italijanski meji.
V krogih jugoslovanske delegacije, ki jo vodi namestnik slovenskega sekretarja za mednarodno sodelovanje Tone Poljšak, poudarjajo, da bodo lahko še posebej ugodno ocenili poleg povečanega prometa oseb tudi razširjeno in kvalitetno poglobljeno sodelovanje mejnih or ganov obeh držav pri reševanju vseh vprašani, ki se pojavljajo ob tako povečanem prometu in odprti meji. Med obema zasedanjema (prejšnjim in sedanjim) sta jugoslovanska in italijanska delegacija pripravili delovni osnutek novega besedila videmskega sporazuma, ki razširja območje uveljavitve tega
sporazuma, uvaja poenostavitve pri izdajanju dokumentov in uporabi le-teh ter predvideva nove carinske. m valutne olajšave. Kar pravi sporočilo za tisk na sedanjem zasedanju mešane' komisije naj ne bi obravnavali tega besedila, temveč bi sprejeli le ugotovitev, da je bolj ali manj pripravljeno, da ga predstavniki obeh vlad podpišejo po predvidenih postopkih.
Z jugoslovanske strani se zaseda-bja udeležujejo predstavniki zveznih sekretariatov za zunanje zadeve, za notranje zadeve in zvezne carinske uprave ter zainteresiranih organov Slovenije in Hrvatske ter zastopnik občinskih skupščin obmejnega območja. Po predvidevanjih bo zasedanje potekalo štiri dni. (vb)
LONDON — V Veliki Britaniji je čedalje več brezposelnih. Samo v tem mesecu je nad 90 tisoč oseb izgubilo delovno mesto, tako da je število brezposelnih naraslo na 1 milijon 455 tjsoč. Anglija je po zadnjih podatkih med tistimi evropskimi državami, ki najbolj občutijo ta pojav.
TRAGEDIJA PRI PUNTA RAISI
Bo «voice recordfr» pojasnil vzrok nesreče?
PALERMO — Pred palermskim letališčem Punta Raisi so tudi včeraj, kljub slabemu vremenu in razburkanemu morju, nadaljevali iskanje trupel potnikov ponesrečenega DC 9 družbe Alitalia.
Včeraj zjutraj so vsekakor potapljači dvignili iz morskega dna »voice recorder*. magnetofon. ki beleži vse pogovore in šume v pilotovi kabini. Magnetofon je nepoškodovan, tehniki pa ne vedo. ali bo mogoče pogovore in šume razbrati. Naprava je namreč ostala na dnu morja mesec dni. uradno pa je odporna proti morski vodi le 36 ur.
Vsekakor, če bodo tehniki Alitalie razbrali glasove na magnetofonskem traku, bodo .mogoče le ugotovili kaj se je pravzaprav zgodilo v tistih zadnjih tragičnih trenutkih poleta Rim - Palermo. Treba je namreč dokončno ugotoviti, ali je pilot res letel prenizko in izven že določene smeri. Ostane pa še odprto vprašanje zakaj. ali je bilo pilotu tako naročeno ali je ravnal čisto po svoji glavi? Pogovor med pilotoma v kabini DC 9 bo.mogoče le razrešil to tragično u-ganko. (ap)
sanja, ki jih bodo le s težavo zgladili.
Prisotnost bivšega jeruzalemskega vikarja v Damasku pa je sprožila ostre proteste telavivskih oblasti. Izraelsko zunanje ministrstvo je pooblastilo svoje veleposlaništvo v Ri mu, naj preveri, č< je Capuccijeva prisotnost v Damasku kršila določila sporazuma, na podlagi katerega so vikarja osvobodili. Vatikan se je namreč takrat obvezal, da bo Canuccija premestil in mu onemogočil povratek na Bližnji vzhod. Rimska kurija o vsej zadevi modro molči, saj ne more javno obtožiti ravnanja nekega škofa, ki ima med drugim številne privržence
Medtem se za Palestince nadaljuje trdi boj za obstanek. Po ponedeljkovem umoru poveljnika varnostnih sil »Al Fataha* v Bejrutu so palestinski borci izstrelili več raket proti izraelskim vasem ob libanonski meji. Odgovcr telavivske vojske je bi) takojšen, saj so le na to čakali; zasuli so palestinske položaje, vasi in oporišča s topovskimi izstrelki in napalmskimi granatami. Še vedno pa se nadaljuje topovski dvoboj med desničarskimi maroniti in naprednimi libanonskimi silami. Občasno podpira svoje ma-
ronitske zaveznike tudi izraelsko topništvo.
Medtem pa se Carterjev potujoči veleposlanik Atherton še vedno trudi, da bi obnovili mirovna pogajanja med Egiptom in Izraelom, ne da bi zabeležil kakšnega uspeha. Pogajanja z Izraelci o spornih točkah sporazuma v Čamp Davidu so zamudna, saj noče Tel Aviv popustiti niti za ped. Atherton pa bo odpotoval v Egipt šele, ko bo našel kompromisno rešitev. Včeraj se je dalj časa posvetoval z Washingto-nom glede predloga, da bi ZDA določile, kdaj ni Egipt več vezan na sporazum z Izraelom in lahko pri-skoč na pomoč arabskim državam ob morebitni izraelski agresiji. Nedvomno bo precej težko določiti točno mejo agresije, saj je Izrael do sedaj vodil izključno le agresivno politiko. Nedavni desant na dve palestinski oporišči je bil brez dvoma prava agresija,
Izraelce je že zajela ihtavost, saj niso ZDA več pripravljene slepo ugoditi vsem njihovim željam. Zunanji minister Moše Dajan je v vče-rajšniem pogovoru s predstavniki ameriških židovskih organizacij izjavil, da bi bil brezpogojni umik iz Cisjordanije pravi samomor, zato si bodo Izraelci jamčili svojo varnost z vojsko in ustanovitvijo novih židovskih naselij v Cisjordaniji. Dajan je tudi zagrozil izraelskim A-rabcem, ki zadnje čase podpirajo PLO, napovedal je, da jih bo doletela ista usoda kot njihove brate, ki so se leta 1948 odločili za begunstvo. Izraelski zunanji minister pa je pozabil povedati, da je telaviv-ska vlada skopo plačevala njihovo lojalnost do Izraela, saj so bili in ‘o še vedno zapostavljena manjšina, pol milijona drugorazrednih državljanov. (voc)
iiiiillllliiliiiliiiimiiiiiMiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiini, mi, limit,
OFENZIVA ZAJELA POKRAJINE PADOVE, VtCENZE, ROVIGA IN BENETK
ZOPET NOČ ATENTATOV« V VENETU
Tarča napadov so bili krajevni vodje misovske stranke - Skupaj našteli 22 atentatov
PADOVA — Sedma moč atentatov* v dobrem letu; po enomesečnem premoru so teroristične skupinice, ki delujejo v Venetu, začele z novo antifašistično ofenzivo*, kot je teroristične izpade označil neznanec, ki si je s telefonskim sporočilom Ansi prilastil odgovornost za atentate v imenu organiziranih komunističnih proletarcev* in «delav-ske organizacije za komunizem*. Atentati, skupno so jih našteli 22 v eni noči, dokazujejo, kako sta skupinici dosegli že znatno organizacijsko in koordinacijsko sposobnost.
Z razliko od moči atentatov* 19. dčcembra, ko so se poslužili izključno razstreliva, so se prejšnjo noč teroristi omejili v glavnerp na zazidalne steklenice in na Streljanje s samokresi. Tarče atentatov so bili predvsem krajevni misovsk: voditelji ali bolj znani simpatizerji skrajne desnice, »da bi tako konkretno odgovorili na napad na rimsko radijsko postajo 'Citta futura’*.
Najbolj prizadeti pokrajini sta bili Padova in Vicenza, nekaj atentatov pa so zabeležili tudi v Rovigu in v Benetkah. Glavna tarča ofenzive so bili, kot rečeno, krajevni misovski kolovodje in simpatizerji skrajne desnice. Med vsemi atentati gre omeniti predvsem napad na stanovanje misovskega poslanca
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIHMIHIIIIIIIIHIIItHMMIIIIIlOMIimMmillllllllUHHIIItllllllimillllMIIIIIIIimillllllll
PRED POTOVANJEM V MEHIKO
Papež Janez Pavel II. o «pravicah» Cerkve
Papež WoJtyla govoril ob odprtju zasedanja stalnega sveta italijanske škofovske konference
VATIKAN — Papež Janez Pavel II. je včeraj zjutraj prisostvoval odprtju zasedanja stalnega sveta italijanske škofovske konference. V svojem pozdravu je papež še enkrat opozoril na «sveto pravico*, ki jo ima Cerkev, da uči in širi svoj nauk in moralne vrednote, ki u-smerjajo vse človeške dejavnosti. Cerkvi je poverjena velika naloga, da skrbi za rešitev človeštva. Nalogo pa bo izpolnila, je še dejal papež, le s popolno svobodo tudi v vseh njenih odnosih s politično stvarnostjo. Svoboda je namreč, je še poudaril, temelj za plodno in zdravo sodelovanje med Cerkvijo in državo. Papež Wojtyla je zaključil svoj govor s toplim priuoročiiom vsem škofom, naj trdno nastopajo proti vsem tistim nevarnostim, ki pretijo vernikom in ki bi lahko o-majale njihovo prepričanje v verske resnice, v moralne vrednote in disciplinska pravila.
Medtem se v Mehiki pripravljajo na sprejem papeža, ki bo v Pue-bli 27. januarja uradno otvoril tretjo generalno konferenco latinskoameriških škofov. Kot so predvidevali bo papeža Janeza Pavla II. sprejel v Ciudadu Mexico predsednik države Jose Lopez Portillo, ki je izjavil, da se ne bo skrival pred človekom, ki je duhovni vodja dela mehiškega naroda.
Iz Vatikana so medtem sporočili, da se bo papež Wojtyla ustavil tudi v Monterrqyu, glavnem mestu države Nuevo Leon, kjer se bo sre čal z delavci nekaterih tovarn. Ob tej priložnosti bo papež Janez Pavel H. naslovil poslanico delavcem vsega sveta, (ap)
NA FINSKEM
Požar v domu upokojencev: 30 mrtvih
VIRRAT (Finska) - V mestecu Virrat, ki leži kakih 200 kilometrov jugozahodno od finske prestolnice, .je v domu za ostarele izbruhnil požar, ki je zahteval 30 smrtnih žrtev in kar 15 hudo ranjenih. Žrtve so povečini bolniki in’ invalidi.
Po prvem pregledu je policija izjavila, da se je požar razširil v prostorih s pečmi, kjer so ponavadi gostje doma kadili.
LONDON — Lansko leto je bilo rekordno v izvozu whiskyja. Škoti so namreč v 170 držav prodali te žgane pijače za celih 1.100 milijard lir, kar je znatno več kot leta 1977.
Franca Franchija v Padovi, ter a-tentat na sedež kvesture in prefekture v Rovigu, kjer je. eksplozija peklenskega stroj" povzročila znatno gmotno škodo.
Včerajšnja je že sedma moč a-tentatov* v dobrem letu: 4. januarja lani so zabeležili v Venetu v eni noči 12 atentatov, 31. januarja 7, 10. februarja 5. 12. julija 12, 27. oktobra 23, 19. decembra 19 in prejšnjo noč končno ' atentatov.
Navedeni statistični podatki v svoji skoposti dokazujejo, da imajo nasilneži in teroristi tudi v Venetu zelo razširjeno in nevarno učinkovito mrežo, dasi jih vsekakor tako po organizacijski sposobnosti kot tudi po številčni moči in ^strokovnosti* ni mogoče primerjati z večjimi organizacijami kot so rdeče brigade in «prima linea*. Tudi strategija in vloga teh krajevnih terorističnih organizacij je drugačna: prvi merita v srce države in njenih teles, druge pa delujejo na (izključno kra-jevni_ ravni r imajo manj zahtevne, čeravno nič manj nevarne cilje, saj skušajo z napadi na krajevne ustanove in «nasprotnike», ki so največkrat širši javnosti nepoznani, vsiliti navadnim ljudem prepričanje, da »prihodnjič lahko pridejo tudi oni na vrsto*. Prgv zato je verjeti, da tudi tako imenovani «razširjeni terorizem* ni samo o-draz eksplozivnosti neko krajevne situacije, pač pa je ta ofenziva koordinirana na vsedržavni ravni s ciljem destabilizacije tako v vsedržavnem kot v krajevnem merilu.
(vt)
VZROK ZLOČINA ŠE NEJASEN
Pri Bariju zverinsko umorili 12-lelno deklico
BARI — Ker se 12-letna Anna Maria Stefanelli predvčerajšnjim ni vrnila iz šole domov, so starši obvestili policijo. Njeno truplo so a-genti odkrili včeraj med Triggia-nom in naseljem Torre a Mare, na samem. Deklica je imela prerezan vrat, drugih ran na njenem telesu ni bilo.
Policija ne izključuje možnosti, da so deklico ubili drugje in nato odložili njeno truplo v kraju, kjer so jo našli. Preiskovalni stroj je stekel s pobio paro, dosedanji izsledki pa so kaj skopi.
Truplo male Anne Marie so popoldne pripeljali v Bari na inštitut za sodno medicino za obdukcijo in razne druge analize.
Zakonski osnutek o prometni varnosti
RIM — Demokrščanski senatorji Padni, Bausi in Rosi so predložili zakonski osnutek, ki predvideva za vsa vozila, ki so registrirana v I-
taliji (razen za kolesa in motocikle) posebne svetlobne naprave.
Večkrat — trdijo senatorji v svojem osnutku — pride do nesreč, ne da bi bil zanje odgovoren voznik, pač pa se le-te pripetijo zaradi mehaničnih in tehničnih okvar. Npr.: med nočno vožnjo nenadoma odpove elektronska naprava za razsvetlja vo. če sredi noči luči avtomobila nenadoma ugasnejo, se lahko to slabo konča za voznika samega in tudi za tistega, ki takrat po naključju pripelje mimo. Vprašanje o ne-nsdhem prenehanju delovanja razsvetljave. med nočno vožnjo predstavlja torej problem, ki ga realistična politika o prometni varnosti ne more spregledati.
Študija o fašizmu na Južnem Tirolskem
BOČEN — Avtonomna pokrajina
URADNI SKLEP UPRAVNEGA SVETA
Fiat ločila avtomobilski sektor od ostalih industrijskih dejavnosti
Ukrep sodi v okvir decentralizacije podjetja • Agnelli pozitivno ocenjuje vstop Italije v EDS in Pandolfijev triletni načrt - V letu 1978 naraščanje avtomobilske proizvodnje
TURIN — Družba FIAT je uradno ločila avtomobilski sektor od vseh drugih dejavnosti. Včeraj - se je namreč sestal upravni svet in ustanovil delniško družbo FIAT Auto SPA. Ta sklep pa predpostavlja preureditev celotnih organizacijskih struktur družbe FIAT SPA. Tako so zaključili postopek decentralizacije velike družbe in ustanavljanja avtonomnih družb, ki delujejo na posameznih sektorjih. Predsednik družbe FIAT Auto je Bruno Beccaria, podpredsednika Umberto Agnelli in Cesare Romiti, v upravnem svetu pa je tudi Gianni Agnelli, medtem ko ostaja Gianni Agnelli predsednik osrednje družbe FIAT SPA, ki bo dejansko vodila in nadzorovala dejavnost vseh «včlanjenih družb*, od novoustanovljene FIAT Auto in vseh družb, ki se ukvarjajo s proizvodnjo najrazličnejših strojev (letalskih motorjev, kmetijskih strojev, tovornih vozil itd.) pa do turistične družbe Ventana in založniškega podjetja La Stampa.
Mimo tega sklepa, ki ima nedvomno velik pomen z vidika funkcionalnosti ene največjih industrijskih družb na svetu, pa predstavlja najpomembnejši del včerajšnjega dogajanja v vodstvenih organih turinske-ga podjetja pismo, ki ga je Gianni Agnelli naslovil na delničarje. Gre sicer za običajno poročilo, ki ga predsednik upravnega sveta podaja dvakrat letno, a je, prav zaradi včerajšnjih sprememb zelo pomembno, obenem pa vsebuje precej natančne smernice, ali bolje stališča skupine FIAT do zadnjih političnih dogajanj v Italiji. Agnelli uvodoma poudarja pomen odločitve o politiki decentralizacije, ki jo družba dosledno izjava. Ta politika, ki točno določa, katere so naloge matice in katere pristojnosti imajo posamezne družbe, jamči enotno vizijo industrijske politike in gospodarske problematike, obenem pa pušča posameznim sektorjem zadostno avtonomijo, da lahko v skladu s splošnimi smernicami razvijajo svojo dejavnost. Pri tem polaga Agnelli posebno pozornost na mednarodno dimenzijo družbe, še zlasti kar zadeva avtomobilski sektor.
Prav avtomobilskemu sektorju je Agnelli posvetil obširni del svojega poročila. Poudaril je, da je konjunk-turno stanje v letu 1978 negativno vplivalo na razvoj tega sektorja in da je dejavnost FIAT (uspešna nredvsem zaradi velikih inovacij v
tovornimi vozili); od teh so jih 551 I tisoč izvozili. Prodaja v Italiji je v primerjavi z letom 1977 narasla za 12,8 odstotka. Od vseh proda- j nih avtomobilov v Italiji jih je C odstotkov znamke fiat, skupno 2 znamkami lancia in autobianchi pa ima koncern FIAT v zakupu 54 odstotkov italijanskega tržišča, med- j tem ko na evropski ravni krije 12,3 odstotka tržišča, (bbr)
katerimi se zaradi pomanjkanja primernih političnih inštitucij sooča Evropska gospodarska skupnost. Pandolfijev triletni načrt je, po Agnellijevem mnenju, prvi poskus ureditve finančnih ukrepov v državi in vsebuje resno načrtovanje ustvarjanja novih zmogljivosti s smotrnim načrtovanjem investicij. «Družbene skupnosti in politične sile ne smejo zamuditi te zadnje možnosti za odločilni preobrat življenja v državi,* je dejal Agnelli.
Včerajšnja številka družbenega vestnika pa vsebuje številne zanimive podatke o uspehih koncerna FIAT v letu 1978. V lanskem letu je družba zabeležila skupno 14.835 milijard lir prometa, kar je 1.600 milijard več kot leto prej; od tega je 1.915 milijard notranjega prometa med posameznimi sektorji. 938 milijard je bilo investicij, število uslužbencev pa je malenkostno naraslo in jih je bilo decembra 346.043.
Končno pa naj navedemo še statistične podatke o proizvodnji avtomobilov v katere so vključeni tudi avtomobili znamk lancia in autobianchi. V letu 1978 so proizvedli 1.325.000 avtomobilov (vključno s
■ II mi iiiiiimii m miii m •■■■<■ Mimi ■■ m m im ■ m iiiiimiunifiniini m M m mm mm nun m ■■ mi n iiiim m nul*1*
V MEHIKI
30 ljudi ob življenje pri trčenju avtobusa in tovornjaka
CIUDAD MEXICO — 150 kffl od mehiške prestolnice sta v nedeljo ponoči silovito trčila avtobus i® tovornjak. V tej prometni nesreč* je izgubilo življenje trideset osebi j nadaljnjih štirinajst pa je bilo h®" i do ranjenih. Tovornjak, ki je i vazal umetna gnojila, se je takoj ; vnel in požar je zajel tudi avtobus-Zaradi tega se policija boji, da bo število smrtnih žrtev še naraslo.
BENEŠKI DNEVNIK
Bivši beneški partizani proti šovinistični gonji
Potrjena zahteva po pravicah za vse Slovence - Vred-note odporništva je treba posredovati mladim rodovom
ČEDAD — Pod predsedstvom Maria Bergnacha, podžupana iz Dreke so se pred dnevi sestali člani sekcije ANPI iz Nadiških dolin, da bi izdelali, načrt nekaterih 1 manifestacij za bližnjo bodočnost. Srečanja se je udeležil tudi Federico Vincenti, kot predstavnik pokrajinskega ANPI.
Bivši partizahl ib ostali člani so še enkrat potrdili voljo in zahtevo, da, si morajo vrednote odporništva prisvojiti tudi in predvsem mladi. Zato je treba čimprej uresničiti več takih specifičnih pobud. Na srečanju so tildi ostro obsodili Vsako protislovensko šovinistčno go
Bočen je poverila profesorju Um-! cij, ki pa je bistvenega pomena za
letu 1978, okrepitve prodajne mrože! "i0-,	[eJ .se, je treba boriti
in čedalje večje zavzetosti za čim- <*«,vsem seda* k° Slovenci lahko bolj učinkovito delo na vseh ravneh. Predsednik FIAT je mnenja, da bo leto 1979 uspešnejše in da o-staja negotovo le vprašanje investi-
bertu Corsiniju z beneške univerze in profesorju Rudolfu Lillu iz Kocina — oba sta znana zgodovinarja — nalogo, naj izdelata študijo o Južni Tirolski, za časa fašizma in med nacistično okupacijo. Pri .tem bodo profesorjema pomagali krajevni politični predstavniki.
razvoj načrtovanja tovornih vozil.
Končno pa prehaja Agnelli k o-srednjim vprašanjem svojega pi sma. O pristopu Italije k Evropskemu denarnemu skladu pravi, da gre za utrditev pripadnosti Italije k e-konomskemu in političnemu sistemu zahodne Evrope, kljub težavam, s
po osimskih sporazumih odločheje terjajo svoje jezikovne pravice.
Carlo Ponti obsojen, Sofia Loren oproščena
RIM — Na procesu proti znanemu filmskemu producentu Carlu Pontiju in njegovi soprogi Sofii Loren, ki sta bila obtožena z drugimi 23 sodelavci davčne utaje in tihotapljenja umetniških del, so včeraj sodniki izrekli obsodbo.
Producetit je bil obsojen na štiri leta zaporne kazni ih 10 milijard lir globe, sodniki pa so mu naprtili še
dodatno globo za 12 milijard lir, tako da je celotni znesek kazni kar 22 milijard lir. Filmska igralka Sofia Loren na je bila popolnoma o-proščena z obrazložitvijo, da ni zakrivila kaznivega dejanja. Carlo Ponti verjetno v zaporu ne bo sedel, pa tudi globe ne bo plačal, saj ta čas živi v Parizu in se ne namerava vrniti v Italijo.
Poleg Pontija sta bila na visoke
NA POBUDO KPI
Zanimivi debatni večeri v Št. Lenartu
ČEDAD — Sekcije KPI iz Beneške Slovenije prirejajo za prihodnje tedne vrsto zanimivih debatnih večerov, na katerih bodo obravnavah kočiji-
llllllllll■ll^■■ml■lMlllllMlllllllllUllllmlll|||lUl(lMlnllll|lMl||||Mllllllllllllllltlll||||||||||||||||f^||p|||||||||||||||f||||||■||Ml|||||||t||||||||ll||||lllll^llllll||||||lUl)ullll
TRIJE MRTVI JZ ROPARSKIH NAPADIH NA JAVNA LOKALA
MILAN POD KRIŽNIM OGNJEM
MILAN — »Ognjena noč* v Milanu predstavlja novo etapo naraščanja de ja vnos ii milanskega podzemlja. Ta novi kriminal, ki je izbral za objektiv javne lokale in ki se, takoj ko naleti na težavo, poslu-ži orožja, je včeraj ponoči terjal tri smrtne žrtve v dveh roparskih napadih; v pizzerii «Transatlanti-co» je prišlo do streljanja, med katerim sta izgubila življenje en gost in en ropar, dva gosta pa sta bila ranjena in v baru v kraju Novate Milanese, kjer je bil en gost ubit, eden pa ranjen.
Policija domneva, da so ti napadi, ki se v zadnjih dneh vrstijo kar na tekočem traku, delo »uvoženih* kriminalnih skupin. Tudi ubiti ropar je bil po rodu Sicilijanec. Preiskava vodi zato v tisto smer, čeprav policija ne izključuje drugih možnosti. Tako so ojačili nadzorstvo na železniških postajah in tudi na letališču Linate. Ne izključujejo tudi možnosti, da bi bili roparji uživalci mamil, čeprav ubiti ropar baje ni imel nobene zveze s trgovino z mamili.
Ta dva roparska napada potrjujeta zaskrbljenost lastnikov javnih lokalov v Milanu, kjer je obisk gostov, še zlasti v večernih urah, močno upadel, ponekod celo za 40 odstotkov. Poleg tega pa je opaziti zaskrbljenost gostov: ženske puščajo krznene plašče doma, moški pa prihajajo v restavracijo brez denar niče in plačujejo kar s kreditnimi karticami. Lastniki lokalov zr/.o zahtevajo večje nadzorstvo, boljšo cestno razsvetljavo in predvsem poostritev preventivn: dejavnosti policijske službe. Na združenju lastnikov javnih lokalov pa resno proučujejo možnost, da bi v najbolj «vročih» mestnih "iredeli ir. protesta v večernih in v nočnih urah zaprli bare in restavracije, (bbr)
Na sliki (telefoto ANSA) notranjost bara v Novate milanese po ropu.
denarne kazni obsojena tudi producentova sodelavca Luigi Baldini in Robert Vandaalen. Sodniki pa so popolnoma oprostili ostale obtožence, med njimi tudi filmske igralce Richarda Harrisa, Kenneta Rossa, Guida Bosca, Carol Levi in Avo Gardner ter 2 bančnih uradnikov. Oproščena je bila tudi osebna tajnica Sofie Loren Ines Bruscia.
Jasno, da na razpravi nista bila
prisotna ne Carlo Ponti niti Sofia Loren, ki živita v Franciji.
Z včerajšnjim procesom se je torej končno le zaključila dveletna preiskava, odkar so finančni stražniki prijavili oblastem neapeljskega filmskega producenta pod obtožbo, da je »izvažal* v tujino ogromne vsote denarja. Po zadnjih ocenah, naj bi Ponti položil v tuje banke najmanj deset rpilijard lir. (mč)
va vprašanja sedanjega političnega trenutka, s posebnim poudarkom n® mesto, ki ga zavzema KPI. Vsa si'e" Čanja bodo potekala v Št. Lenart® . v gostišču »Alla Pesa* z začetke111 ob 16. uri.
Že v soboto, 27. t.m., bo na sp«* redu prvo tako srečanje. Posl. M®' rio Lizzero bo uvedel razgovor 0 «Tretii poti, evrokomunizmu in n0- i vel internacionalizmu*. V soboto, 3* februarja, bo na sporedu tema «Kri' ; za italijanske družbe, pravice je2*' ; kovnih in narodnostnih manjšin te® politika euotnosti KPI*. O tem b® spregovoril posl. Arnaldo Baracetti; I Desetega februarja bodo komunist* j razpravljali o vprašanjih reko®; ; strukcije in o njihovih nalogah Pr! tem, srečanje pa bo odprl dežel®* i svetovalec Giulio Magrini, medte*** ! ko bo 17. februarja pokrajinski s ve- ! tovalec Pavel Petricig spregovori* , o »Nalogah KPI v Nadiških dol*' nah*.
Potrjen letni načrt čedadskega šolskega okrožja
ČEDAD — Na svoji zadnji seji J* čedadski šolski okrožni svet odobri! program za tekoče leto. V načrt® so upoštevani vsi ločni elementi, k* oblikujejo prebivalstvo šestnajsti1* občin, kolikor jih je zastopanih v' šolskem okrožju. Tako načrt preji' videva tudi zaščito slovenskega *** furlanskega jezika in v ta natoe** bodo priredili izvenšolske tečaje.
Nadvse zanimiva je tudi pobud®’ po kateri naj bi prišlo do tesnejšega sodelovanja med raznimi kul' turnimi društvi, oziroma krožki *** šolo samo, kot tudi stremljenje » f okrepitvi športne dejavnosti v N®' diških dolinah. Pa tudi na področ' ju šolske medicine se bo nemaV® kaj premaknilo.
V nadaljevanju seje so prisot®* razpravljali ludi o vprašanju inSt*' tuta »Deganutli*. za katerega s* 'f. pokrajina izrekla negativno. O vsej zadevi je okrožni svet izglasoval protestno resolucijo.
Na koncu seje je predsednik df-Rotolo obvesti) prisotne, da so 2®' radi neupravičenih odsotnosti ®d; padli z mesta svetovalcev nekateri člani, med njimi tudi žal dva pred* ; stavnika iz Nadiških dolin, in sice® j podžupan iz Podbonesca Marsegl*® in predsednik medobčinskega koto*' teja KD, odbornik Bevilacqua. !
• Poslovilno srečanje
('Nadaljevanje z 2. strani)
žavama in obenem zagotovil, da b® SFR Jugoslavija še naprej vlagal® vse svoje napore V korist narod' nostnih manjšin, ker je zunanja P®' litika SFRJ odraz njene notranj® politike. Na koncu je poudaril ®® svoje zadovoljstvo, da je lahko P®c' živel kot predstavnik matične de' žele štiri leta med nami in da ie imel priložnost v tem času nav«; zati tako globoke stike z vseto* komponentami slovenske narodnost ne skupnosti in navezati tudi tolik*’ osebnih prijateljstev.
Podobne misli sta predsednik SKGZ Boris Race in gen. konz® Ivan Renko ponovila v širšem kr®' gu v prisotnosti članov Izvršne)?« odbora SKGZ in predstavnikov ®e' katerih njenih članic tudi na P0” sloviloi večerji v nekem kraške®* gostišču, kjer je B. Race izroči* tovarišu Renku v spomin sliko na-šega tržaškega umetnika Spacal«*