Poštnina plačana v gotovini Cfubl/ana 30. maja 1946 Cena Din 3 uredništvo in uprava tabor- TELOVADN I DO M • LJUBLJANA Telefon 33-85 — Čekovni reč. uprave 16.416 TEDNIK Z A E I Z K U URO LETO II * IZDAJA FIZKULTURNA ZVEZA SLOVENIJE ★ ŠT. 22 IZHAJA REDNO VSAK ČETRTEK MESEČNA NAROČNINA DIN 12-— Rokopisi se ne vračajo Obrambna usposobljenost državljanov je osnovni cilj naše fi&kuliure! Kaši fizkultiirni organizaciji je uspelo do danes razgibati precej široke množice ljudstva, predvsem mladino. Posamezne fizkult. panoge so se že precej razvile, zajele so veliko število novih članov in jim pokazale vse lepote fizkulturnega življenja. Vcepile so mnogim občutek potrebe za fizkulturno udejstvovanje, kateremu se ne bodo več mogli odpovedati. Razvoj v tej smeri bo šel, kakor vse . kaže, vse bolj in bolj naprej in bo z novimi kros konici ji. štafetami, vseljudskim peterobojem■ itd. zajemal nove množice in utrjeval fizkulturno gibanje. Toda napačno bi bilo, če bi videli in iskali v fizkult urnem gibanju samo zabavo in športni užitek, kar nedvomno koristi človeku in mu je življenjska potreba. Kaša fizkultura se mora v svojem razvoju usmerjati tako, da bo imela do nje kar največ koristi država, služiti mora državnim interesom, služiti mora varnosti države in njenih meja, pa tudi dvigu delovne sposobnosti pri obnovi. Večkrat pravimo, da je poleg drugega namen fizkulture tudi utrjevanje obrambne sposobnosti državljanov, kajti množična fizkulturno organizacija je po svojem značaju in delu najbližja vojski. Ne smemo si pa misliti, da bomo samo s splošno vadbo, plavanjem, košarko, odbojko. nogometom, — da ne govorimo o namiznem tenisu in z drugimi fizkulturnimi panogami, katere vsekakor tudi doprinašajo svoj delež obrambni usposobljenosti poedinca in celote, dosegli njeno popolnost. Obrambna usposobljenost bo popolna šele tedaj, ko bo sleherni državljan obvladal vsaj eno tistih panog, v katerih se vežbajo vse sodobne vojske na svetu, katerih neobhodno po- j trebno znanje zahteva današnja moderna vojna tehnika. To se pravi, da morajo vsi naši državljani znali voziti motorno vozilo in poznati delovanje motorja. voditi letalo, seznanjati se z radiotehniko, znati jahati, poznati in uporabljati orožje vseh vrst itd. To pa je velika naloga, ki pripada prav naši fizkultiirni organizaciji. Ljudska mladina Jugoslavije je nedavno na svojem lil. kongresu v Zagrebu, ko se je diskutiralo in referiralo o pomenu in nalogah fizkulture, prišla do zaključka, da je potrebno fizkulturno življenje in delovanje vodili v to smer. Razen tega je bil sprejet sklep, da se predlaga Fizkultiirni zvezi, Jugoslavije, naj se kot veja fizkulture uvede tudi hoja na dolge proge. Kadalje je bil pozdravljen vseljudski peteroboj, kateri približuje vse fizkulturno delo na množični podlagi že novim nalogam in ciljem in ki bo uveden v vseh federalnih .edinicah. Tako je ljudska mladina Jugoslavije kot prva izmed množičnih organizacij občutila in izrazila potrebo po širši, usest ranejši izobrazbi in vzgoji v fizkulturi. ‘ Seveda, te vojaške panoge zahtevajo vztrajnega učenja in truda, nudijo pa priliko vsem, da se izobrazijo na področjih, ki so jim bili v stari p rotil j ud-ski Jugoslaviji zubranjeni. Pri tem velikem delu, ki je pred nami še skoraj nerazvito, nam bo pomagala naša vojska, ki je v mnogih primerih pomagala ljudstvu in tako pokazala svoj novi, ljudski značaj. Predstavniki vojaških edinic bodo | nudili potrebna materialna sredstva za učenje in vežbanje pa tudi za inštruktorski in vaditeljski vojaški kader. Vse naše fizkulturne organizacije se bodo torej povezale tesneje z vojsko, s katero bo sodelovanje odslej tesnejše. Dolžnost vseh naših fizkul-turnih odborov in vsega članstva je, da se z voljo lotijo novih nalog, da bo čimprej dosežen cilj: vsestranska obrambna usposobljenost, kar je dolžnost vsakega državljana. To nam narekuje težnja po mirnem razvoju naše države, to od nas zahtevajo neštevilne ter nepozabne. žrtve osvobodilne vojne, zahtevajo bodoča pokole-nja, ki jim moramo zagotoviti srečno življenje in dati vse pogoje za ves njihov bodoči razvoj, zavedajoč se pri tem, da bo to možno le tedaj, če bodo državljani vojaško usposobljeni in pripravljeni v vsakem trenutku braniti svojo zemljo. Vin ko K n Ol. Štafete Iz vseh krajev Jugoslavije so Izročile pozdrave maršalu Titu V soboto, 25. maja, so dospele v Beograd štafete, ki so prinesle čestitke in- pozdrave vseh jugoslovanskih narodov maršalu 'Mitu za njegov 54. rojstni dan. Štafete je pričakovala na Terariji ogromna množica, ki je posamezne tekače navdušeno pozdravljala. Vsako posamezno štafeto je zbrana desettisočglava množica viharno pozdravljala. Ob 17. je prispela štafeta Slovenije, kmalu za njo pa tudi štafeta Julijske krajine in Trsta, ki jo je množica sprejela z viharnim navdušenjem in dolgotrajnim vzklikanjem Trstu, Iistri in J folij s ki krajini. Točno ob 18. sc je pojavil na vhodu maršal Tito v spremstvu večjega števila generalov in svojih ožjih sodelavcev. Krasen so n eni dan je1 še bolj dvignil razpoloženje, ki je doseglo visok, ko so se tekači razvrstili pred maršalom Tilom ter mu s kratkimi nagovori izročali drug za drugim pozdravne palice. Prvi je pristopil k maršalu nosilec palice Julijske krajine in Trsta Picro Liblain ter mu izročil palico z besedami: »Ljubljeni naš maršal Tito! Prinašam Vam tople pozdrave Julijske krajine, ki se je vsa štiri Jela borila proti fašizmu. Ob Vašem 54. rojstnem dnevu Nagovor In zahvala maršala Tila Štafeta teče skozi porušeno Sodražico Maršal Tito je vsakemu posebej segel v roko in se mu zahvalil, nato pa je nagovoril mladince z besedami: Dragi tovariši! Priznati moram, da sem izredno vesel, ko vidim danes tu vas, Ivi sto mi prinesli pozdrave naše junaške mladine iz vseh krajev naše zemlje in od vseh naših narodov. Ne bom tajil,- tla sem izredno ponosen in da občutim ogromno veselje, ko vidim, kako mladina ceni tlela, za katera smo sc mi borili. V tem ne vidim samo izraz spoštovanja in priznanja zame, marveč vidim brezmejno ljubezen do tega, za •kar se je mladina borilja vsa štiri leta. V tem vidim brezmejno ljubezen do naše nove Ljudske federativne republike Jugoslavije. Često sem že naglasil, da je naša mladina vedno izpolnjevala vse svoje naloge. Tudi v tem, da ste danes prišli semkaj, tudi v lej štafeti se izraža ogromna organizacijska sposobnost naše mladine. V lem vidim izraz pripravljenosti naše mladine za največje delo, za na j večje napore in prav zaradi tega se čutim ponosnega, ne sam zase, marveč za vse naše narode in za vso našo državo, kajti tudi vsi naši narodi so ponosni, da imajo talko . mladino. Slava, ki si jo je naša mladina priborila med vojno na bojnem polju, sc je razširila v vse dele zemeljske oble. Slava, i ki jo sedaj žanje naša mladina pril izgraditvi naše države s svo-j jo požrtvovalnostjo in s svojimi napori, prodira prav tako daleč preko mej naše države. Jasno je, da občutimo mi starejši veliko zadovoljstvo in tla nimamo nobene skrbi za bodočnost naše države, ker vemo, da bo takšna mladina, kakršna je naša, ki si je zastavila velike cilje, ki je pripravljena storili vse, kar se pred njo postavlja,>| da takšna mladina ne bo samo znala čuvati, za kar sc je borila, i marveč bo tudi znala zgraditi takšno bodočnost,, o kakršni so mogli pekoč le sanjati naši predniki in naša mladina. Najprisrčnejc se vam zahvaljujem in preko vas Vsem ornim mladincem in mladinkam, ki so tekli v lej štafeti. Zahvaljujem se vsej mladini Jugoslavije v svojem imenu in v imenu vseh narodov Jugoslavije za njene velike napore im prizadevanja za izgraditev naše nove republike, te naše enakopravne zajednine naših narodov. Naj živi naša slavna mladina, naj živi naša Federativna ljudska republika Jugoslavija! Z gromkim vzklikom »Živel pilar šal Tito!« je bila svečanost zaključena. Maršal Tito je nato povabil mladince in ostale goste na zakusko in sc jez vsaki m posebej tovariško razgovarjal. Na ulicah so se še dolgo potem, ko je bila svečanost končana, nadaljevale manifestacije in navdušeno vzklikanje velikemu tvorcu in voditelju nove Jugoslavije. Vam) izročam lopTc želje vse mladine in vsega prebivalstva Julij sike krajine, Istre in Trsta.« Svoj govor je zaključil z vzklikom v italijanskem jeziku: Naj živi Trst, sedma republika Federativne ljudske republike Jugoslavije ! Nato so predali štafetno palico tekači Jugoslovanske armade, nato tekači mladine, ki gradi progo Brčko—Banoviči, nato S. Miljulinovič, ključavničar-udarnik v imenu Beograda, sledili so tekači iz Makedonije, Bosne in Hercegovne, Hrvatskc, Srbije in Vojvodine nakar je pristopil k maršalu in m|u izročil pozdravno palico v imenu mladine Slovenije Rudi Finžgar, znani smučar, ki je dosegel na veliki skakalnici v Planici s skokom 101 m jugoslovanski rekord. V času-narodno osvobodilne borbe je bil partizan na Gorenjskem in vodja minerske skupine ter je bit odlikovan z redom hrabrosti. Palico je predal z besedami: Ljubljeni maršal, prinašam Ti iskrene pozdrave iz Slovenije v imenu fiz-kulturnikov in vse mladine. Zvezdna štafeta v Bolgariji V čast prvega kongresa bolgarske demokratske mladine je bila izvedena od 17. do 23. maja 3855 km dolga zvezdna štafeta. Start štafet je bil v Varni, Bur-gasu, Svilen grad u, Vidin u, Cu-stendilu, Petriču, Drago.in.ami in Silistriji, od koder soi nesli mladinci in mladinke pozdrave prvemu n a rodnemu kongresu demo krat sike bolgarske mladine. Štafete so se sešle v Sofiji 23. V. ob 20. uri, ‘ to je na predvečer začetka zasedanja kongresa. Kongres je bil 9. sept. 1944 največji dogodek izpod fašističnega jarma osvobojene bolgarske mladine. Na kongresu so sodelovale vse demokratske mladinske organizacije. štafeto sta organizirala Centralna bolgarska zveza za fiziku 1-turo in šport ter Centralna mladinska komisija. V štafeti je tekla mladina vasi in mest, delavska mladina, vojaki in fizkul-t urni ki, najboljši predstavniki bolgarske mladine, znani frzkul-turniki, udarniki, odlikovani vojaki in najboljši dijaki. V vseh mestih v notranjosti so bili ustanovljeni posebni odbori za izvedbo štafete, ki je postala vsenarodna man i festacij a. Titova štafeta v Slovenskem Primorju je dokaz ljubezni ljudstva do svojega voditelja Titova štafeta v Trstu in Slovenskem Primorju ni bila samo manifestacija mlade fizkulturne organizacije, temveč spontan klic vseh Primorcev maršalu Titu za čimprejšno priključitev k FLRJ. Vsak Primorec, vsaka hiša, vsaka primorska vas. je sodelovala pri štafeti, izražajoč častilke in pozdrave Titu za njegov rojstni dan. Ob cestah, po katerih je tekla štafeta, so sc že pred določenim časom zbirali Ljudje. Veseliti obrazov im s cvetjem v naročju so čakali štafeto. Pustili so delo na polju, se oblekli praznično - saj je bil to praznik mladih fizkuillturnkov, prazirk vsega primorskega ljudstva, ki je ta dan pošiljalo čestitke svojemu voditelju i.n ga obenem zagotavljalo, da stojijo Primorci — Slovenci in Italijani danes, ko se za zeleno mizo razpravlja o njih usodi, še trdneje na borbenih položajih. Iz vseh strani Primorske so pošiljati iste pozdrave, izražajoč samo eno željo: Hočemo k materi Jugoslaviji, hočemo k Tebi, maršal Tito. Iz daljne Kobariške po lepi -Soški dolini so nosili pozdrave, iz Slovenske Benečije in Furlanije, kjer so. partizanski borci Gairiibaktinei tekli v štafeti, hiteli proti sončni Goriški, kjer so se stekale štafetne proge. Nepozabne bodo ostale manifestacije v Gorici m predaja štafete na demarkacijski črti, ko je točno ob napovedanem času priteklo v cono B 40 tekačev — mladincev in mladink, ki so spremljali štafeto. Vse proge v Slovenskem Primorju so znašale 333 k ni, za kar smo porabili 19 ur 45 minut. Teklo je 1125 tekačev, ki so nosili štafetno palico, spremljalo pa jih je preko 1500 mladincev in mladink na vsej progi na kolesih ali na konjih. Mako Vseljudski peteroboj - osnova našega tekmovanja Popravljajmo napake Izbirne tekme , v orodni telovadbi so nam dale prvi pregled o izvezba-nosti in sposobnosti na»ših vrhunskih tekmovalk. Vsekakor moramo biti za letos z uspehi zadovoljni, tako v pogledu izurjenosti, kot tudi po številu nastopajočih. Z zadovoljstvom lahko ugotovimo, da bomo v najbližji bodočnosti dobili nov kader, ki bo pod veščim vodstvom starejših izkušenih tekmovalcev in tekmovalk lahko dosegel lepe uspehe in zajel širok krog pripadnikov. Vendar sc pa moramo iz izkušenj in pomanjkljivosti. ki smo jih opazili, tudi kaj naučiti in napake popraviti ter odstraniti. Ugotoviti moramo predvsem, da zahtevajo priprave za tekme v vrhunski orodni telovadbi še bolj kot druge panoge dolgoletno, načrtno in neprestano urjenje. Vsi napori in še tolikšna volja tik pred tekmo ne vodijo do uspehov. To se je jasno videlo na teh tekmah. Iz mnogih upravičenih pa tudi neupravičeni ra.zlogo.v se tekmovalke niso začele pravočasno pripravljati im so tako kratek čas pred tekmo skušale zamujeno nadoknaditi. Posled ee tega so bile razne poškodbe, ki so jih ovirale pri izvajanju, premalo skrbno sestavljene vaje, negotovost pri izvajanju, ner.tmična izvedba, neizdelane prvine, negotovost ddskokov, pomanjkanje fizične moči itd. Najbolj se je to pokazalo pri vajah na visoki gredi, ki zahteva od tekmovalke veliko vaje in je najboljše kazalo ali se je tekmovalka dovolj skrbno pripravljala na nastop ali ne. Ni dovolj, da enako vajo lepo in pravilno izvedemo na tleh, kajti isto izvesti na 120 cm visoki in 8 cm široki gredi je nekaj povsem drugega m to zahteva vaje in zopet vaje in dovolj časa. Popolno obvladanje „ telesa. ravnotežja, točnost izvajanja, lepota in ritmičnost" izvedbe, mirni živci, vse to so pogoji uspeha. Za vsako tekmovalko je visoka gred najtrši oreh; nudi pa izvajalki in gledalcu največji už:tek in je za žensko poleg prostih vaj najprimernejša. Kakšnejvaje naj. bodo na gredi Povsem točno je bilo tudi opaziti, da so razen nekaj izjem, vso posvetile največ priprav dvovišinski bradlji in deloma prostim vajam in tu so bili uspehi najboljši. Z vajami na visoki gredi, kjer pridejo do izraza vse vrline pa tudi vse napake, ne moremo biti zadovoljni. Preveč je bilo predčasnih padcev, negotovosti, lieizvedeaTh prvin in neustrezajo-čih vezav. Ponovno opozarjamo, da mora biti vaja sestavljena tako, da je izkoriščena vsa dolžina gredi, vaje brez obratov, poskokov, razovk. v logični povezavi z lepimi in primernimi držami, brez gladke in tekoče povezave in ritmične izvedbe, ne bodo nikoli dobre. Da pripravam za vaje na krogih v’gugu ni bilo posvečeno dovolj pažnje se je posebno opazilo v tem. da mnoge niso obvladale niti pravilen gug. ki je osnova vsemu nadaljnjemu, dalje so bile vaje brez zadostnih težkoč, prvine neizvedene, doskoki pa pri vseh negotovi. Od vseh orodij so bili najmanj uvežbani preskoki, čez konja na š:r, kjer ni bilo niti težirie niti lepote izvedbe. Za nadaljnje urjenje pa opozarjamo na to, da sta pri preskokih najvažnejša dober in močan nalet in odriv, ker bomo le v takem primeru z lahkoto izvedli tudi najtežje preskoke. Potrebna je sproščenost Nadaljnja napaka je bila. da so si tekmovalke očividno sestavile vajo in jo tako kot celoto neprestano uvežbavale. Posledica tega je bik. da so bile posamezne prvine neizdelane. izvedene s trudom in velikim fizičnim naporom in so se tekmovalke globoko oddahnile, ko so pristale na trdih tleli. Temu primerni so bili seveda tudi doskoki izvedeni trdo ali 7. neogibnim padcem. Mnoge so imele predolge in pretežke sestjave, posebno pri prostih vajah in na dvovišinski bradlji. Tudi razne neprimerne prvine bi brez škode lahko izostale, saj imamo dosti lepih in težkih prvin, ki ženski telesni izgradnji in duši bolj ustrezajo. Izraziti ljubkost, nežnost in ženskost naj bo vodilna tudi pri vrhunskih orodnih tekmovalkah. Pri večini tekmovalk smo opazili, da so imele sicer pravilno in dobro sestavljeno vajo, ki pa ie bila izvedena brez prave ritmičnosti in lepote. Polagajte torej več pažnje lepi in tekoči izvedbi! Prosto vajo in vajo na gredi delajte vedno na štetje, začetek in konce giba naj bo primerno poudarjen, drža rok in nog točna, g:bi skladni. Marsikatero, ki se je doma skrbno izogibala vsakega opazovalca, je motilo toliko kritičnih oči sodnic im gledalcev in se ni mogla zbrati pri vaji, zato je imela sama kot tudi drugi občutek negotovosti in temu primerno je billo tudi izvajanje vaje. Temu se je mogoče izogniti samo z javnimi nastopi, ker se le tako pridobi rutina. Dobra telovadka še ni dobra tekmovalka! Tudi nasiop k orodju je važen Nastop k orodju in od orodja je stvilr, ki spada tako rekoč k vaji. Mlahava hoja, sklonjena glava, slaba drža telesa, prosto nihajoče lahti napravljajo slab vtis. Tudi izraz obraza ob Tiouspeli izvedbi, samo še bolj opozori sodnice na napake, ki bi bile sicer manj opazne in jih lahko spretna tekmovalka hitro zabriše. Odločen in discipliniran nastop in odstop kažeta tudi samozavest nastopajoče in’ to je manjkalo prav vsem tekmovalkam. Na to naj se polaga velika pažnja že pri začetnicah pri splošni vadbi. Ni odveč, če opozorimo še na velik pomen pravilnega dihanja pri izvajanju vaj. Posebno pri težkih prvinah in vajah sc običajno zadrži dih, ni pa tudi redko, da traja to ves čas izvajanja, kar ima lahko zelo škodljive posledice za srce in ves krvni obtok, ne glede na to, da telovadcu otežkoča izvedbo. Ob tej priliki naj poudarimo še to, da takoj, ko je mogoče, telovadite zunaj na svežem zraku in soncu, ker so telovadnice več ali manj prašne in zatohle. Navodila za bodočnost Če izvlečemo iz navedenega pravilne zaključke, lahko damo naslednja navodila: 1. Vaditi vse leto in to enakomerno, brez daljših premorov in brez pretiravanja pred nastopom. 2. Vaditi enako vsa orodja in ne samo tista, kjer vam gre najbolje, ostala pa zanemarjati, kajti prav ta napaka lahko pokvari celoten uspeh. 3. Ne vaditi samo cele sestave, ampak predvsem posamezne prvine, katere se mora obvladati do potankosti, ker se jih bo le tako brez posebnih težav povezalo v skladno celoto. 4. Sestave poljubnih vaj naj ne bodo natrpane s težkočami, niti dolge in preutrudljive. 5. Večjo pažnjo je treba polagati na lepoto in ritmičnost izvedbe, ne pa samo na težino vaje. 6. Navaditi se izvajati vaje pred gledalci in strogimi kritiki, da se pri nastopu ali tekmi ne dobi »treme« in tako ne more pokazati vse znanje. Mirnost, hladnokrvnost, gotovost in točnost pri izvedbi so odlike prave tekmovalke. 7. Prihod in odhod od orodja spada k celotni izvedbi, korak naj bo odločen in ponosen. 8. Ne pozabite pri izvajanju vaj na pravilno dihanje. Ta navodila naj služijo vsem telovadkam. ki se pripravljajo na nastope in tekme, tstini pa, ki jih čaka v kratkem nova preizkušnja na tekmah v Zagrebu 15. in 16. junija pa vzpodbuda k resnemu delu in večjim uspehom. Jelica Vazzaz Naši sabljači pridno vadijo Sabljanje se še ni pri nas razvilo množično. Primanjkuje nam vaditeljskega kadra, i>a tudi orožja in opreme. Kljub temu slišiš iz telovadnice na učiteljišču vsak ponedeljek in četrtek rožljanje z orožjem in brušenje ostrine ob ostrino. Ne brusi sc samo orožje, brusijo in krepijo sc značaji, kajti vzgojni moment je silno važen in eden glavnih smotrov vsake vadbene ure v sabljaški šoli. Zrcali se smisel za skupnost in iskreno tovarištvo v plemeniti borbi moža z možem. Vsaka vadbena ura poteka v značaju dela. Najprej sc raz-gibljemo -s primernimi vajami brez orožja. S teki, s poskoki ter s prostimi vajami krepimo noge, roke in trup, a z držami, ni kavacija! bodi udarnik tudi lir! bodite dosledni in izvajajte ločno kar sem pokazal! bodi miož! itd. Minute bežijo enako sekundam in komaj čakamo, kdaj bo mojster zapovedal ono za čemer stremimo, namreč: vadili bomo konvencionalno — aha, lo je že borba 1 živci se n apno, telesa so vroča, oko je uprto v oko, ti konica ostrine je naperjena proti nasprotniku. Ponovno sc prepričamo, da naše delo še ni zgrajeno, da smo še prepočasni in da 1)0 potrebno še vaditi in zopet vaditi! Borba zahteva bli.skovi-lejšc po,krote in mirne živce. Naši floreti prepočasi ubadajo, potrebno bo še pridno brusiti orožje, da bomo zreli nastopati kot borci. ___Vi oj.avZi Dva zanimive, momenta iz tehnike sabljanja s floretom posebno v izpadih in prežah pripravljamo svoje mišičevje in ves živčni sistem na naporno delo, ki na-s čaka. Refleks je silno važen v borbi in mu posvetimo v razgibalnem delu precej časa. Tovariš, ki vodi to vadbo, prepusti takoj našemu strokovnjaku ogreta telesa, ki prične s specialno vadbo. Postavimo se še vedno brez orožja vzdolž telo« vadnice in že zakriči tovariš: preža! nato izpad, bliskovito! — opozarja na položaj rok, nog in ostalega telesa. Na sledeči poziv: orožje! vzame vsak ‘-voj floret in masko - letos vadimo namreč-le floret —- in že stojimo po parih. Eden predstavlja učenca, drugi vaditelja, a tekom ure zamenjavamo vloge. Nestrpno čakamo naslednjega povelja: sredina! Urno sc zberemo okoli našega mojstra, ki že kaže z boljšim učencem, kaj bomo vadili v današnji uri. Vse delo se odigrava hitro, skoraj bi rekel bliskovito. Pozorno sledimo izvajalcema, ki kažeta res vzorno v sredini nove prvine. Na gromih znak »na delo« ali »in že«, že stojimo paroma in ostrina seka ostrino. Boljši in izkušenejši tečajniki-vaditelji pomagajo našemu mojstru popravljati slabe izpade, preže, bode itd. Važnejše napake naš učitelj popravlja zopet v sredini. Ura teče prehitro. Sedaj sinov sredini, sedaj zopet po parih in tako menjavamo skozi vso uro. Slišiš samo pospešeno dihanje tečajnikov. Včasih pa prekine to delovno tišino rezek glas našega mojstra, ki nas opominja: preža ni dobra! sedi v preži! izpad še ni izgrajen! desna roka! najprej roka, nato noga! to Vadbena ura je končana, a mi še ne mislimo počivati in tudi ne bomo počivali. V slačilnicah ne mirujemo. Pogovarjamo se še vedno o tvarini, ki smo jo v tej uri predelavah. Mladinci in mladinke pridno pospravljajo svoje orožje in opremo ter glasno izražajo željo, biti tudi pri floretovanju prvi. Tekmujejo med seboj, kdo bo preje zret za borbo, kdo bo bolj redno pose-čal vadbene ure in kdo bo preje zrel za turnirje. Sklenejo, da bodo pridno vadili in tako izurili naši mladi fizkulturi pravilno vzgojene mladince in mladinke, Bergant Janez Uspeh prsnega plavanja je odvisen od delovanja nog Prinašamo članek znanega dalmatinskega strokovnjaka v plavanju A. Sehjatioviča, ki je bil priobčen v »Dalmatinskem fizknltnrniku«. Kadar govorimo o plavanju v prsnem slogu morami) vedno poudariti, da je najvažnejše delovanje nog, ker spravlja v sklad gibanje vsega telesa in ustvarja možnost kar največje hitrosti. Pri tej priliki opisujemo nekatere poedinosti tega delovanja, njihove vzroke in posledice. Če opažamo aktivno g banje noge .vidimo, da izvajajo dve važni nalogi. Ena teh nalog je. da. z moc^iim odrivom ustvarjajo hitrost plavanja, druga pa je, da s smerjo odriva ustvarjajo č m ugodnejši položaj telesa v vodi. Da bi dosegli čim večjo hitrost, so noge pred odrivom močno skrčene, pri čemer sp pete daleč druga od druge, kolena nekoliko razširjena, tako da so pri aktivnem delovanju noge kar najbolj sposobne upreti se in objeti potrebno količino vode. Radi boljšega upora takoj na začetku iztegnitve, se stopala s prsti obrnejo navzven, s čemer se nabolj-še izrabijo ploskve noge. V stremljenju, da bi bil gib noge od začetka do konca ena sama akcija, mora biti gibanje pete izvedeno v obliki polkroga tako, da sta upor goleni ob vodo in priključitev noge v iztegnjenem spetnem položaju dva sestavna dela enega samega giba, pri katerem se jc treba izogniti, pri prehodu iz enega dela gibanja v drugi del, vsakemu zastoju. Samo tako izvedeni in povezani deli nožnega gibanja, morejo dati pravi učinek in hitrost plavanja. V vsakem drugem primeru ne izvajajo noge odriva vodoravno in direktno, ampak se pete pogrezajo v g-lobino, v cilju, da bi se delovanje nožnega odriva preneslo preko bokov na telo m ga v celoti dvignilo nad vodo. S takim položajem telesa, ki leži sedaj visoko vodoravno, ni treba z‘rokami odrivati vode in prekomerno dvigati glavo in ramen, da bj se dvignila usta zaradi dihanja nad vodo. Zato sloni sedaj najvažnejše delo na rokah. Kdaj moramo vdihnili? To je središče problema vsakega plavalca prsnega sloga. Cm uspešnejše so noge pod vodo potisnile telo visoko na gladino, tem manj imajo roke dela. To jc sicer logično, zahteva pa še neko bistveno izpre--niembo. Če se je prej vdihnilo v času delovanja rok, se mora pri tem načinu plavanja vdihniti takrat, ko delovanje nog nadomešča roke. Ali boljše povedano, vdihava se takrat, ko začno roke odrivat! vodo. Dihanje je torej v neposredn' zvezi in v skladu z gibanjem udov. Vendar predstavlja tak način vdihavanja za neizvežbanega plavalca nevarnost. da popije pri vd hu nekaj vode, ki mu navadno onemogoči nadaljnje plavanje. Da bi se temu plavalec izognil, dvigne pri vdihavanju glavo z upogivtvijo vratu močno navzgor. Nikakor ne smemo trditi, če hočemo biti objektivni, da je ta način plavanje prsnega sloga edini, s katerim jc mogoče doseči 'uspeh. Temu načinu plavanju se ! ahko posveti samo tisti plavalec, ki ima žc po naravi tako grajene noge. da mu omogočajo izredno gibljivost "stopala, ramen ;n vratu in ki ima zelo dolge roke. Vsekakor pa se bodo vsi, ki so sc že navadili na stari način vdihavanja, le stežka naučdi novega načina, čeprav j:m je že v veliki meri uspelo priučiti se »bom tega novega načina pirsnega plavanja. Kajti pomniti moramo, 'da se more vdihavat' ali samo v času odrivanja ali pa vlečenja rok, doč:m jc med tema dvema akcijama dihanje nemogoče. Iz tega jc razvidno, zakaj ne more biti v prsnem plavanju razen ameriškega 'n japonskega sloga — nobenega več. To nas tudi dovede do sklepa, da so pri sestavljanju katerega koti s’:.-ga odločilne važnosti samo fiziološke posebnosti plavalca a!j vsega naroda. Vaje za tekmovanja v orodni telovadbi V' duhu odločb Zvezne skupščine od decembra 1945, se bodo razdelili tekmovalci v vseh lizkulturnih panogah v štiri razriede: zvezni, I., II. in lil. razred. Na tej osnovi so sestavi ene letošnje obvezne vaje v orodni telovadbi, tako da se v zveznem razredu tekmuje za državno prvenstvo. Ta razdelitev velja za moške in ženske. Pregled In opis vaj Zvezni razred — člani. Drog. Iz pokoleba v visu 'spredaj ^fcnadprije- mom: z zgibo vzmik spredaj brez dotika in toč v vzpori "(spredaj) nazaj brez dolika — podmetno s Vi obrata v 1. le-voročno v vis (spredaj) z dvoprijemom —• s predkolebom privlek snožno v vis zadaj — v predkolebu Vi obrat v levo levoročno v Vis spredaj z nadprijemom — naupor vzklopno premik spredaj v stojo v vzpori — 2 veletoča nazaj — ve-levzmik — podmetno Vi obral v desno desnoročno v vis spredaj z dvoprijemom —• v predkolebu Vi obrat v levo desnoročno v vis spredaj z nadprijemom — naupor vzklopno — toč v 'vzpori spredaj naprej in skrčka. Bradlja. Z zaletom naskok v oporo na lahteh in s predkolebom vzpora — z zakolebom kolo zanožno ž d. nad d. lestvino s Vi obratom na 1. mgnoma nad d. lestvino — z zakolebom preval naprej sklonjeno in vzpora vzklopno — odsun v oporo na lahteh in preval uleknjeno nazaj - - pre- Pomen masaže v športu Posebno nalogo ima masaža za odpravljanje utrujenosti. Po plavanju, smučanju ali po teku na dolge proge, čutimo v mišicah veVko . utrujenost. Po vztrajnem in napornem delu se zberejo v mišicah razne kčsVne, ki povzročajo utrujenost. Te kisline in sploh vse snovi ki povzročajo utrujenost, mora kri sčasoma izločit; iz telesa, skozi kožo (potenje!) in skozi ledvice. V ta namen je potreben počitek navadno po več dni, z masažo pa še lahko čas počitka znatno skrajša. Zakaj? Pri delu je porabila mišica tudi del lastnega kisika: energično gnetenje, ki najprej stisne in nato razš:ri krvne žilice, ji dovaja hitreje kisika kakor pa le mirovanje. Utrujena mišica je otekla, kar znači, da je pri trdem delu izsto-p:la voda iz krvnih posod v mišico. Ta nabrana vlaga se lažje odpravi z masažo. Le ta pa mora biti spočetka lahka in površna, pozneje pa je treba mišice temeljito gnesti. Masaža za odpravljanje utrujenosti ne sme poznati tolčenja ali celo sekanja (z ost- rim robom dlani) ker povzroča to nove dražljaje za živce, torej nove krčitve mišic. . Če se krvni obtok s stiskanjem mišic pospeši, tedaj se tud! hitreje izločijo in odpravijo snovi, ki povzročajo utrujenost. Mišica dobi h treje nove hrane in je v kratkem času zopet zmožna dela. Športnik mora biti masaže vajen. L e-ta ga ne sme dražiti, še manj boleti, biti mu mora užAck. Če povzroča maser tudi najmanjše bolečine, tedaj naj se ga takoj odkloni! Kdor nima redne masaže, ta sc tudi pred tekmo ne sme pustiti masira/, zakaj na masažo se jc treba najprej navaditi, ker sicer učinkuje neugodno/ kar so naši športniki že občutili. Nemogoče bi bilo opisati tehniko športne masaže. Za to je potreben večtedenski tečaj. Na takem tečaju se morajo športniki naučiti masiranja in si pozneje lahko drug drugemu pomagajo. Ali si še poravnal naročnino ? val uleknjeno nazaj v vzporo v predkolebu . z zakolebom stoja na rokah v vzpori —• drža — v predkolebu obrat seročno — predkoleb — z zakolebom cdbočka čez obe lestvini. Krogi. Iz mirnega viša: naupor tezno soročuo — prednos — drža — polagoma stoja na rokah v vzpori —■ drža — sevlek v vis vznosno — zakoleb, s predkolebom vzmik — spad v vis vznosno, izvinek nazaj in premet nazaj raznožno. Konj na šir z ročaji. Z oprijemom na ročajih: naskokoma koto prednožno z levo — premah od-nožno v d. — strig odbočno v levo — premah odnožno z d. — kolo zanožno z desno — 3 ■ kolesa odbočno nazaj in prednožka v levo levoročno čez vrat do stoje na tleh. Vajo se dela na obe strani, vsota obeh ocen pa deli z 2. Preskok čez ken a vzdolž brez ročajev, 1. Raznožka z oprijemom na začetku. Višina konja 130 cm. 2. Skrčka z oprijemom na koncu. Višina konja 110 cm. Tekmuje se v obeh skokih, vsota obeh ocen pa deli z 2. Zvezni razred — članice. Tekmuje se v tem-le: 1. Prosta vaja —• poljubna sestava. 2. Visoka gred 120 cm, širina bruna 8 etn — poljubna vaja. 3. Dvovišinska bradlja —• poljubna" vaja. 4. Bradlja dočelno — obvezna vaja. 5. Krogi dosežni — obvezna vaja. 6. Konj na šir brez ročajev 110 cm visok — obvezna vaja. Bradlja dočelno. Iz koleba v opori na lahteh sredi bradlje: z drugim predkolebom opora na lahteh vznosno — vzpora vzklopno v sed prednožno snožno na d. lestvino zunaj — sesed prednožno snožno not in z zakolebom stoja na ramenih — preval sklonjeno naprej v sed prednožno snožno na 1. lestvino zunaj — premah prednožno z d. not in s obratom v d. ii^prepri-jemom z 1. na sprednjo lestvino — premah odnožno z d. nazaj v vzporo ležno čelno za rokama — odbočka v levo č?z lestvini. Krogi dosežno v gugu. V drugem predgugu vis vznosno zadaj — v zagugu izvinek nazaj — v predgugu vis vznosno — zagug — v predgugu se-skok z uleknjenjem križa (»lastovica«)- Konj na šir brez ročajev. Višina konja 110 cm. Skrčka z vzrna-hoin zanožno 1n Vi obratom. Gostovanje fizkulturnikov z Reke Košarka Po teški preizkušnji in pouku, ki Jta ya prejeli žensko in moško mo-s ,Vo Svobode na Reki, sta obe mušt-'i Pridno vadili za povratno snidenje. 1 ekmi na Reki sta se končali z naslednjimi rezultati: ROMSA : Svoboda 1(>().-k (ženske) in Torpedo : ovpiboda 91:12 (moški). Za povratno tekmovanje je bilo precej zanimanjii. ?aJ slovijo Rečani za mojstre v ko-sarki. Svoboda je za to tekmovanje Uredila na dvorišču telovadnega do-T"a na Taboru krasno igrišče. V soboto zvečer sta se pod reflektorji Pred približno 500 gledalci v lepih in zanimivih igrah, ki so navdušile pri-®otne, zopet pomerila ista moštva. {Najprej so z nekaj zamude igrale ženske. ROMSA (Reka): SVOBODA 32: 9 (18: 5) „ Igralke ROMSA-c So bile oba pol-easa v premoči, vendar pa ne v tc liki meri. kot bi pričakovali od prvakinj Istre in Hrv. Primorja. V njihovem moštvu sta manjkati dve najboljši igralki, ki sta bili nujno zadržani. Kljub temu pa je bilo opaziti pgromen napredek naših deklet. Žal 'majo v tekmovanju premalo rutine, ker v Ljubljani nimajo trenutno nobenega ženskega moštva, s katerim bi lahko igrale, tirčz dvoma je ogromen uspeh v tem, ker so znižale število prejetih košev od 100 na 32 in zvišale število danih od 4 na 9. Rečanke so predvajale lepo igro, hitre Podaje in hitrost pri napadih so njihove odlike. Najboljše od gostov so bile Mucci, kj je dosegla 12 točk. Superina 10 točk in Mengotti 8 točk. Od Svobode pa so pokazale vse igralke izredno borbenost n požrtvovalnost. predvsem pa moramo pohvaliti na j mlajše igralke Menartovo v napadu ter Orehkovo in-. Telbano-vo v obrambi Za tem so od-grali tekmo moški. Torpedo : Svoboda 36:12 (26:4) Moštvo Torpeda je igralo v močnejši postavi kakor na Reki, pojačali so postavo z dvema norma igralcema. ki sta takrat bila zadržana. Kljub temu pa je igralcem Svobode uspelo znižati število prejetih košev od 91 na 30. Gotovo je, da so igralci Torpeda prevladovali na igrišču -— predvsem v prvem polčasu. Pokazali so izredno hitro n točno podajanje, le na koš niso m e tal j iz večje razdalje. V dčugem polčasu pa so gostje nepričakovano popustili hi je bil rezultat- drugega polčasa le 19.8 za goste. Igralci Svobode- so pokazali, da znajo tudi igrat' na kratke pasove, le da so se vigrali žal prepozno. Vsekakor pa je tudi končni rezultat velik uspeh naših igralcev, ki so še vsi mladi in pridno vadijo ter se uče od boljših. Gostje se niso mogli do-volj načuditi velikemu napredku naših igralcev, saj je poteklo komaj mesec dni, ko so oni na Reki z lahkoto zmagalj in obetajo mlademu moštvu v bodočnosti mnogo uspehov. Najboljši od gostov so bili srednji napa daj ec Taineri, Ciceron Lorenzutta, od igralcev Svobode pa Zupančič (Tine), Brezn k, Kosec in Škerle p. Miloš Obe tekmi je sodil zelo dobro in s potrebno avtoriteto Erbežnik. Kapetana moštev sta izmenjala šopke. Rečani so poleg tega izročili Svobodi tudi lep spominski pokal, nakar je sodnik Ehrlich dal znak za začetek. Teren je bil v izvrstnem stanju in smo zat