UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA Oddelek za slovanske jezike in književnosti Peter Weiss GOVORI ZADREČKE DOLINE MED GORNJIM GRADOM IN NAZARJAMI Glasoslovje, oblikoslovje in skladnja Magistrsko delo Ljubljana 1990 1 PREDGOVOR Pričujoče delo opisuje zgornjesavinjsko narečje v Zadrečki dolini med Gornjim Gradom in Nazarjami, in sicer govore vasi Bočna, Kraše in Kokarje. Poleg teh (pisec sam obvlada govor Kras) so bile upoštevane še vasi Šmartno ob Dreti, Lačja vas in Dobletina. V uvodu so poleg osnovnih zemljepisno-zgodovinskih dejstev navedena tudi tista, ki so (morda) vplivala na narečni razvoj na obravnavanem področju. Dodan je pregled dosedanjih obravnav narečne podobe in upoštevanj besedišča na obravnavanem področju predvsem v objavljenih jezikoslovnih delih. Osrednji del naloge predstavlja opis glasoslovja, oblikoslovja in skladnje. Zaradi nekaterih posebnih pripon pri izpeljankah so nakazani tudi nekateri besedotvorni problemi. Vendar pa bo besedotvorno problematiko mogoče obdelati šele takrat, ko bo zapisano celotno besedišče obravnavanega področja (ali katere od vasi). Obsežno poglavje je namenjeno kar se da dosledno zapisanim besedilom, ob katerih predstavljajo novost komentarji: ti opozarjajo predvsem na posebnosti in dvojnice v besedišču posameznega govora in na oblikoslovne značilnosti. Pri izdelavi naloge so mi pomagali učitelji — mentorica doc. dr. Zinka Zorko, somentor prof. dr. Tine Logar, prof. dr. Martina Orožen in prof. dr. Breda Pogorelec, in sicer tako s konkretnimi nasveti kot tudi zgolj s spodbudami. Moji rojaki iz Zadrečke doline, imenovani in neimenovani informatorji in pripovedovalci, so žrtvovali veliko časa za posredovanje podatkov. Primož Jakopin mi je kot avtor prijaznega računalniškega programa STEVE omogočil, da sem zahtevno besedilo z računalnikom atari ST zlahka obvladoval in tudi natisnil. Vsem prav lepa hvala. Gornji Grad je stopil v dokumentirano zgodovino leta 1140, torej pred 850 leti. Njegova razgibana preteklost bi si ob častitljivi obletnici na tem mestu zaslužila več kot le posvetilo. Ljubljana, oktobra 1990 2 ZAPISOVANJE GLASOV, POSEBNI ZNAKI IN KRAJŠAVE Mesto naglasa je označeno s pokončno črtico pred soglasnikom, ki mu sledi naglašeni samoglasnik (npr. k'rä:va 'krava'). Dvopičje za samoglasnikom (in v nekaterih primerih tudi za soglasnikom) označuje njegovo dolžino (npr. 'to:ča '1. toča, 2. tolče', p1rim:a 'primiva'). Pika pod naglašenim ali nenaglašenim samoglasnikom označuje njegovo napetost in ozkost, ki pa sta nekoliko manjši kot v knjižnih primerih nos, zvezda (npr. 'no:s 'nos', 'pe:ška 'peš'). Pika nad naglašenim samoglasnikom označuje njegovo močno napetost in ozkost (npr. 'pe:t 'pet', š'ko:da 'škoda'). Polkrožec pod i-jem (i) označuje sestavni del dvoglasnika ie: (npr. 'tje:ta 'teta'). Polkrožec pod u-jem (u) označuje dvoustnični v, ki nastopa na koncu besede, lahko pa tudi na njenem začetku (npr. u'ze:u 'vzel') in pred soglasnikom (npr. p'ra:ute 'pravite') ter kot sestavni del dvoglasnika uo: (npr. 'kuo:za 'koza'). Krožeč pod e-jem označuje polglasnik ejevsko-ijevske barve (»mehki« polglasnik - npr. 'nuo:set 'nositi'). Pod zvočniki 1 m n r označuje zlogotvornost (npr. 'muo:dlte 'molite', 'nism 'nisem', 'me:snc 'mesec', 'xitr (prisl.) 'hitro'). Nad a-jem (ä) označuje njegovo zaokroženost (npr. t'ra:va 'trava'). Z t je označen mehkonebni (»trdi«) 1 (npr. g'la:va 'glava'). Z n je v glasoslovju označena izgovorna varianta /i-ja pred k, g; v gradivu je zapisana z 77-jem. Znak za opuščaj (') za soglasnikom označuje mehčanje soglas-nika (npr. p'rim' 'primi', na're:d'u 'naredil'). S x je zapisan nezveneč mehkonebni pripornik, enak knjižnemu h -ju. Le v nekaterih posameznih primerih je zapisan nezveneči grlni pripornik h (npr. a'ha, 'a:'ha: 'aha'). ZAPISOVANJE GLASOV, POSEBNI ZNAKI IN KRAJŠAVE 3 Čustvenostne, časovne in pogostnostne oznake se ravnajo nekaj po Slovenskem pravopisu 1990 (Toporišič 1990: 133—138) oz. po SSKJ I: LX-LXI. Okrajšave so takele (oznaki nizko in redko v Slovenskem pravopisu 1990 nista izpisani): čustv. — čustvenostno, ekspresivno ljubk. — ljubkovalno nizko nov. — novejše: jezikovna prvina, ki je značilna za mlajše govorce, tj. za tiste, ki povečini še nimajo otrok omilj. — omiljevalno otr. — otroško posam. — posamezno: jezikovna prvina, ki je značilna za enega samega govorca ali eno samo družino (idiolektizem) poud. — poudarjalno redko slabš. — slabšalno star. — starejše: jezikovna prvina, ki je značilna za starejše govorce, tj. za tiste, ki staršev povečini nimajo več živih šalj. — šaljivo Uporabljeni so še tile znaki: s« dvojnica II dvojnica z omejitvijo (zaradi položajne, pomenske ali zemljepisne izključevalnosti obeh oblik) _ izgovorna enota dveh besed, nastala po premiku naglasa (npr. 'na:_tle 'na tla') (S neobstoj glasu 0 ničta končnica -- stranska oblika sklonijivih besednih vrst, ki označuje pregibanje z neglasovnimi končnicami <> pri glagolu v preglednicah označuje odsotnost oblike < > besednovrstne in slovnične oznake, uveljavljene v slove-nistični jezikoslovni literaturi ' ' pomen 1 | zamejitev ali natančnejša določitev pomena (in predvsem pri medmetih med enojnimi narekovaji opisani pomen) *- nastalo iz -* prešlo v tf glej, primerjaj (v komentarjih k besedilom in v literaturi) ZAPISOVANJE GLASOV, POSEBNI ZNAKI IN KRAJŠAVE 4 Okrajšave: kor. — koroško m n. m. — metrov nad morjem (v zemljepisnem delu uvoda na str. 16- 18) n. — nemško sh. — srbohrvaško stlp. - stolpec Kratice krajev, iz katerih izvira zapisano gradivo: Bo — Bočna Ko — Kokarje Kr — Kraše (pri čemer za neko besedo npr. oznaka (Kr, Ko; Bo «* pomeni, da je beseda značilna za Kraše in Kokarje, v Bočni pa je običajnej-ša njena dvojnica, ki je navedena za znakom ») Stična številka za katero od teh kratic pomeni besedilo, v komentarjih k besedilom za dvopičjem navedena številka pa vrstico v določenem besedilu (Kri: 16 pomeni vrstico 16 v besedilu Antonije Levar iz Kras). Kratice pripovedovalcev in udeležencev pri pripovedovanju so navedene v seznamu informatorjev (na str. 9), posebni znaki, ki se pojavljajo v besedilih (in tudi v poglavju o skladnji), so navedene in razložene na začetku besedil (na str. 180—181), kratice in okrajšave navedenih del in tiste, ki so uporabljene v seznamu literature, pa na začetku seznama literature (na str. 249). 5 ZBIRANJE GRADIVA IN INFORMATORJI Gradivo na obravanavanem področju je bilo zbirano od leta 1981 dalje, predvsem intenzivno pa po letu 1986. V tem času je bilo posnetih tudi kakih 30 ur besedil, ki pa so različno kakovostna, in sicer tako tehnično kot tudi pripovedovalsko. V prvem, najizčrpnejšem seznamu so navedeni informatorji - 34 jih je — po abecedi. Imenu in priimku sledijo pri pripovedovalcih in dejavno sodelujočih pri pripovedovanju, upoštevanih v besedilih, kratica ter rojstna letnica (z natančnejšim datumom in morebitnim datumom smrti), domače ime (tudi v narečnem zapisu), kot ga uporabljajo informatorjevi vrstniki (z morebitnim vzporednim imenom), in naslov. Temu sledi skica sorodstvenih odnosov med navedenimi informatorji. V oglatih oklepajih so navedena nadomestna (ali prvotna) domača imena, ki se za informatorje uporabljajo v okolici; nove hiše namreč marsikdaj (še) nimajo imen. — Sledijo še seznami informatorjev po kraju bivanja in po starosti ter abecedni seznam kratic pripovedovalcev in dejavno sodelujočih pri pripovedovanju (in v besedilih). Franc BIDER, Sečki Francelj ('se:čke frä:ncel), roj. 1909 (1. 11.); Lačja vas 23; brat Frančiške BIDER Frančiška BIDER, Sečka Franca ('se:čka f'ra:nca), roj. 1907; Lačja vas 23; sestra Franca BIDRA Franc ČEFLAK, Harižev Franc (xa'rizo franc), roj. 1900 (15. 12.); Bočna 27; oče Vere LOČIČNIK Ana FALE, Zobejeva Ana ('zo:bejova 'ä:na), roj. 1926 (14. 12.); Kraše 36; žena Jožeta FALETA Jože FALE, Zobejev Joža ('zorbejo 'jo:ža), roj. 1924 (9. 3.); Kraše 36; mož Ane FALE Franc GLUK, Änzov (Glükov) Franc ('ä:nzo (g'luko) franc), roj. 1920 (8. 11.); Šmartno ob Dreti 70; mož Jožefe GLUK Jožefa GLUK, Änzova (Glükova) Zefa ('ärnzova (g'tukova) 1zierfa), roj. 1923 (26. 2.); Šmartno ob Dreti 70; žena Franca GLUKA, sestra Petra WEISSA st. Milan GROS, Grosov (Krigljev) Milan (g'rorso (k'riglo) 'milan), roj. 1947 (4. 4.); Dobletina 8 Antonija IRMANČNIK (Al), Vrtačka Tončka (var'ta:čka 'to:nčka), roj. 1918 (11. 5.); Kraše 42; sestra Franca in Rudolfa IRMANČNIKA ZBIRANJE GRADIVA IN INFORMATORJI 6 Franc IRMANČNIK (Fl), Vrtački Franc (var'ta:čke franc), roj. 1908 (1. 11.); Kraše 42; brat Antonije in Rudolfa IRMANČNIKA Rudolf IRMANČNIK, Vrtački Rudelj (var'ta:čke 'rudel), roj. 1931; Kraše 42; brat Antonije in Franca IRMANČNIKA Anton LEVAR, Tinčkov Tona ('tinčko 'to:na), roj. 1904 (4. 8.), u. 1982 (22. 12.); Kraše 1; mož Antonije LEVAR, oče Jožice WEISS, stari ata Renate in Petra WEISSA ml. Antonija LEVAR (AL), Tinčkova Tončka ('tinčkova 'to:nčka), roj. 1908 (17. 1.), u. 1984 (9. 3.); Kraše 1; žena Antona LEVAR-JA, mati Jožice WEISS, stara mama Renate in Petra WEISSA ml. Jože LOČIČNIK (JL), Skončki Joža (s'ko:nčke 'jč>:ža), roj. 1920; Bočna 28; mož Vere LOČIČNIK Vera LOČIČNIK (VL), Skončka Vera (s'ko:nčka 've:ra), roj. 1929; Bočna 28; žena Jožeta LOČIČNIKA, hči Franca ČEPLAKA Ana POTOČNIK, Gfmova Ana ('ga:rmova 'a:na), roj. 1923 (25. 3.); Kraše 4; mati Mirka POTOČNIKA Mirko POTOČNIK, Grmov Mirko ('gazrmo 'me:rko), roj. 1948 (7. 6.); Kraše 4; sin Ane POTOČNIK Ana RAJTER, Vorhova Ana ('vo:rxova 'a:na), roj. 1928 (5. 7.); Kraše 7; sestra Pepe RAJTER Pepa RAJTER, Vorhova Pepa ('vorrxova 'pe:pa), roj. 1931 (3. 5.); Kraše 7; sestra Ane RAJTER Ana REMIC (AR), Ž61 jeva Ana Cžorlova 'a:na), roj. 1906 (24. 5.); Bočna 16; mati Franca REMICA, stara mama Mance in Francka REMICA Franc REMIC, Ž61jev Franc ('žo:lo franc), roj. 1932 (28. 11.); Bočna 16; mož Olge REMIC, sin Ane REMIC, oče Mance in Francka REMICA Franček REMIC, Žoljev (Fränceljnov) Franček ('žo:lo (f 'ra:ncelno) fra:nček), roj. 1966 (9. 6.); Bočna 17; sin Olge in Franca REMICA, brat Mance REMIC, vnuk Ane REMIC Manca REMIC, Žoljeva (Fränceljnova) Mänca ('žoilova (frä:ncelnova) 'mä:nca), roj. 1959 (15. 11.); Bočna 17 (= Polanškova 35, 61231 Ljubljana); žena Petra WEISSA ml., hči Olge in Franca REMICA, sestra Francka REMICA, vnukinja Ane REMIC Olga REMIC, Žoljeva Olga ('žorlova 'olga), roj. 1936 (30. 6.); Bočna 16; žena Franca REMICA, mati Mance in Francka REMICA Jernej RIGA, Jurčkov Neča ('jurčko 'nerča), roj. 1939 (4. 3.); Kokarje 21; sin Marije RIGA ZBIRANJE GRADIVA IN INFORMATORJI 7 Marija RIGA (MR), Jurčkova (Tonačeva) Micka ('jurčkova (ta'na:čova) 'mic'ka), roj. 1908 (27. 3.); Kokarje 21; mati Jerneja RIGA Marija STRGAR, Mežnerjeva Micka ('me:žnerJ9va 'mic'ka), roj. 1926 (9. 4.); Kokarje 31; sestra Zofke TOMINŠEK Frančiška TEVŽ, ČepiJakova Franca (čep'la:kova *» čap'la:kova frä:nca), roj. 1905 (15. 12.); Kraše 38 Zofka TOMINŠEK, Mežnerjeva Zofka ('me:žnerjova 'zo:fka), roj. 1923 (13. 5.); Kokarje 31; sestra Marije STRGAR Jožica WEISS, [Tinčkova Joža ('tinčkova 'jo:ža)], roj. 1942 (14. 3.); Kraše 46; žena Petra WEISSA st., hči Antonije in Antona LEVARJA, mati Renate WEISS in Petra WEISSA ml. Peter WEISS ml. (PW), [Tinčkov Pero Ctinčko 'pe:ro)], roj. 1959 (6. 3.); Kraše 46 (= Polanškova 35, 61231 Ljubljana Črnuče); mož Mance REMIC, sin Jožice WEISS in Petra WEISSA st., brat Renate WEISS, vnuk Antonije in Antona LEVARJA Peter WEISS st., [Fränceljnov Peter (f'ra:ncelno 'pertar)], roj. 1939 (29. 6.); Kraše 46; mož Jožice WEISS, oče Renate WEISS in Petra WEISSA ml. Renata WEISS, [Tinčkova Renata ('tinčkova re'na:ta)], roj. 1964 (29. 3.); Kraše 46 (= Gotska 9, 61117 Ljubljana); hči Jožice WEISS in Petra WEISSA st., sestra Petra WEISSA ml., vnukinja Antonije in Antona LEVARJA Franc ŽUNTER, Remcev France ('re:mčo franče), roj. 1915 (14. 9.); Kraše 22 INFORMATORJI PO KRAJU BIVANJA Bočna Franc ČEPLAK, Jože LOČIČNIK, Vera LOČIČNIK, Ana REMIC, Franc REMIC, Franček REMIC, Manca REMIC, Olga REMIC Dobletina Milan GROS Kokarje Jernej RIGA, Marija RIGA, Marija STRGAR, Zofka TOMINŠEK ZBIRANJE GRADIVA IN INFORMATORJI 8 Kraše Ana FALE, Jože FALE, Antonija IRMANČNIK, Franc IRMANČNIK, Rudolf IRMANČNIK, Anton LEVAR, Antonija LEVAR, Ana POTOČNIK, Mirko POTOČNIK, Ana RAJTER, Pepa RAJTER, Frančiška TEVŽ, Jožica WEISS, Peter WEISS ml., Peter WEISS st., Renata WEISS, Franc ŽUNTER Lač ja vas Franc BIDER, Frančiška BIDER Šmartno ob Dreti Franc GLUK, Jožefa GLUK INFORMATORJI PO STAROSTI 1900 (15. 12.) - Franc ČEPLAK 1904 (4. 8.), u. 1982 (22. 12.) - Anton LEVAR 1905 (15. 12.) - Frančiška TEVŽ 1906 (24. 5.) - Ana REMIC 1907 - Frančiška BIDER 1908 (17. 1.), u. 1984 (9. 3.) - Antonija LEVAR 1908 (27. 3.) - Marija RIGA 1908 (1. 11.) - Franc IRMANČNIK 1909 (1. 11.) - Franc BIDER 1915 (14. 9.) - Franc ŽUNTER 1918 (11. 5.) - Antonija IRMANČNIK 1920 - Jože LOČIČNIK 1920 (8. 11.) - Franc GLUK 1923 (26. 2.) - Jožefa GLUK 1923 (25. 3.) - Ana POTOČNIK 1923 (13. 5.) - Zofka TOMINŠEK 1924 (9. 3.) - Jože FALE 1926 (9. 4.) - Marija STRGAR 1926 (14. 12.) - Ana FALE 1928 (5. 7.) - Ana RAJTER 1929 - Vera LOČIČNIK 1931 - Rudolf IRMANČNIK 1931 (3. 5.) - Pepa RAJTER 1932 (28. 11.) - Franc REMIC ZBIRANJE GRADIVA IN INFORMATORJI 9 1936 (30. 6.) - Olga REMIC 1939 (4. 3.) - Jernej RIGA 1939 (29. 6.) - Peter WEISS st. 1942 (14. 3.) - Jožica WEISS 1947 (4. 4.) - Milan GROS 1948 (7. 6.) - Mirko POTOČNIK 1959 (6. 3.) - Peter WEISS ml. 1959 (15. 11.) - Manca REMIC 1964 (29. 3.) - Renata WEISS 1966 (9. 6.) - Franček REMIC KRATICE PRIPOVEDOVALCEV IN UDELEŽENCEV PRI PRIPOVEDOVANJU Al - Antonija IRMANČNIK (Kr3) AL - Antonija LEVAR (Kri) AR - Ana REMIC (Bol) FI - Franc IRMANČNIK (Kr2) JL - Jože LOČIČNIK (Bo2) MR - Marija RIGA (Kol) PW - Peter WEISS ml. (Kr) (sodelujoči pri pripovedovanju v vseh besedilih) VL - Vera LOČIČNIK (Bo2) (sodelujoča pri pripovedovanju) 10 UVOD K POIMENOVANJU OBRAVNAVANEGA PODROČJA Zadrečka dolina pomeni porečje Drete, desnega pritoka Savinje (vanjo se izliva v Nazarjah), katerega tok je dolg 24 kilometrov, njegovo porečje pa meri okoli 130 km2 (Ilešič 1958). Narečna oblika imena (zad'rercka da'lina) bi se v knjižnem jeziku pravzaprav morala glasiti Zadreška dolina, vendar pa se je ob vztrajanju pri priponskem obrazilu -čki mogoče sklicevati na dosedanjo večinsko rabo in na določilo iz Slovenskega pravopisa 1990, ki pravi, da je »[v] lastnih imenih [..] včasih knjižno uveljavljena slovenska narečna oblika na -čki (Donačka gora)« (Toporišič 1990: 120). Ime reke Drete se v narečju glasi d're:ta d'rete <ž>, pri starejših pa redko tudi d'rertja -a <ž> (torej Dretja). Tako domačini imenujejo dolino tudi kot področje za Dreto - pravzaprav za Dret jo — odgovor na vprašanji kje in kam je za d'rertja (t j. za Dret jo) in na vprašanje od kod z (:) a d' re r tja (tj. izza Dretje). Vendar pa so predvsem pri mlajših govorcih vse manj v rabi tovrstna krajevna imena, ki so sestavljena iz predloga in imena, pri čemer je predlog včasih sestavni del imena, drugič pa samostojen. Vse bolj v rabi enobesedno ime zad'rertja -a (s), (mest.) u zad'rertja, tj. Zadretje -a (s>, v Zadretju. K temu spadajo pridevnik zadrečki, zadreški (zad'rercke -a -a (prid.)) ter ime za prebivalca, ki je Zadrečan (zad're:čan -a (m>), in prebivalko, to je Zadrečanka (zad're:čanka -e (ž)). Nekako tako je tudi z imenom Savinja, ki bi se poknjiženo, če bi osnovo zanj vzeli v zgornjesavinjskem narečju — na obravnavanem področju govorijo 'sarune -e (ž) —, pravzaprav moralo glasiti Savinja (gl. Tominšek 1927: 97); predvsem mlajši govorijo pod knjižnim vplivom sa'vinja -a (ž) (in seveda samo tako za trgovsko podjetje Savinja in za njegove trgovine). Področje ob Savinji imenujejo Zadrečani za Savinjo ali Zasavinje — odgovor na vprašanji kje in kam je za 'sarune (za Savinjo), na vprašanje od kod z(:)a 'sa:yne {izza Savinje), vendar pa imajo predvsem mlajši govorci to krajevno ime za sestavljeno, tako da področje imenujejo za'sa:une -e (s), (mest.) u za'sa:une; to bi dalo poknjiženo Zasavinje -a (s), v Zasavinju, kar pa se v knjižnem jeziku le redko piše, sploh pa se ne govori (medtem ko se UVOD: K poimenovanju 11 Zadretje v knjižnem jeziku piše in tudi govori). Pridevnik k temu imenu je savinjski (sa'vin'ske -a -a ), ime za prebivalca tega področja Savinjčan (sa'vin'can -a ), za prebivalko pa Savinjčanka (sa'vin'canka -e <ž>). (Weiss 1985: 195; Meze 1966: 7-9.) Tovrstna sestavljena krajevna imena so na obravnavanem področju pogosta. Ime naselja Žlabor ima v narečju dve obliki — ž'la:bar -bra , u ž'la:bra (torej Žlabor -bra , v Žlabru — ta samostalnik se v knjižnem jeziku v stranskih sklonih obnaša tako kot samostalnik blagor -gra) in predvsem pri starejših padž'la:bar -bra , (mest.) pod Žlabrom, v Podžlab-ru). Ime enega od zaselkov Kras je Podgora — pad'guo:ra -a (ž), (mest.) u pad'guo:ra in predvsem pri starejših pad 'guo:ra (torej Podgora -e oz. pri predložnem rod. iz Podgore ali izpod Gore <ž), (mest.) v Podgoro in pod Goro). Zaselek Bočne je Nad-bočna — nad'bo:čna « 'na^'bcKCna -e (ž), (mest.) u nad'bo:čne » u lna:d'b9:čne, predvsem pri starejših pa nad'bo:čne «* 'na:d-'bo:čne (torej bi bili poknjiženi obliki v Nadbočni in nad Bočno) . V Krašah je ledinsko ime pad'vinca -e (ž), (mest.) pad 'vince (kar bi bilo poknjiženo Podvinica -e oz. pri predložnem rod. iz Podvinice ali izpod Vinice (m), (mest.) pod Vinico) — v im. ed. ni znana oblika 'vinca, ki bi jo pričakovali (sploh glede na mestniško obliko). Podobno je še z ledinskim imenom pat'xom -a gorjance< in je za tiste, ki jih zadeva, žaljiv. Gorogranci so za domačine prebivalci Gornjega grada in najbližje okolice.« (Meze 1966: 7.) Dejansko se v obravnavanih govorih pri starejših govorcih prebivalec naselja Gornji Grad (manj pa najbližje okolice) imenuje grag'rä:nc -a , prebivalka grag'rä:nka -e <ž>, pridevnik pa je grag'ra:nske -a -s . (Poknjižene oblike teh sicer neknjižnih imen bi bile gorogränski in Gorogranec oz. gragränski in Gragränec — zadnje dvoje zapisuje Jakopin 1985: 91.) ZEMLJEPISNI DEL Področje med Gornjim Gradom in Nazarjami obsega del Zgornje Savinjske doline ob spodnjem toku reke (potoka) Drete, torej spodnji del (približno spodnjo polovico) Zadrečke doline. Ta del doline omejujejo na zahodu (proti Gornjemu Gradu) hrib Gradišče (542 m), na severu (proti doline Savinje) vzpetina in hkrati razvodje med Savinjo in Dreto - njena najvišja vrhova sta severno od Bočne Horn (621 m) in severno od Lačje vasi Gorica (413 m) -, na vzhodu prav tako večje naselje Nazarje in na jugu podaljška Menine (1508 m) in Dobroveljske planote - njena dela se imenujeta Krašica in Čreta — z dvema enako visokima vzpetinama, Tölstim in Šentjoškim vrhom (1077 m). Naselja so tu (od zahoda proti vzhodu) Bočna, Volog, Rovt pod Menino, Homec-Brdo (pravzaprav samo zaselek Brdo, ker zaselek Homce leži že na savinjski strani), Šmartno ob Dreti, (Spodnje) Kraše, Pusto Polje, Lačja vas, Potok, Kokarje, Čreta pri Kokarjah, Dobletina, Žlabor in Zavodice. Po obravnavanem delu Zadrečke doline pelje asfaltirana cesta Celje oz. Velenje-Mozirje-Nazarje-Bočna-Gornji Grad-Črnivec-Kam-nik. Pomembnejša je še (asfaltirana) cestna povezava Bočna-Gru-šovlje (čez Homce), medtem ko drugi cestni odcepi (povečini prav tako asfaltirani - asfalta nimajo v oddaljenih višinskih vaseh Rovt pod Menino in Čreta pri Kokarjah) vodijo le do tistih vasi UVOD: Zemljepisni del 13 in zaselkov, ki ne ležijo ob glavni cesti. V zadnjem času je bila posodobljena še cesta iz Šmartna ob Dreti čez preval Lipa (721 m) v Vologo in na Vransko v občini Žalec, vendar je to le poskus obuditve nekdaj res živahne vozne poti in predvsem poti za pešce. Slabša in težja je pot čez preval Slopi (925 m) v Tuhinjsko dolino. Delavci hodijo na delo v Gornji Grad (kjer so zaposleni v lesnem obratu Smreka in v Gozdnem gospodarstvu), v Nazarje (kjer delajo povečini v podjetju za predelavo lesa Gorenje-Glin, v modni konfekciji Elkroj, v podjetju za izdelavo malih gospodinjskih aparatov Gorenju-MGA in v Gozdnem gospodarstvu, ki je trenutno tik pred razformiranjem), v Mozirje, v Velenje in drugam v manjša podjetja (v zadnjem času predvsem manjša zasebna), seveda pa delajo tudi v krajih bivanja, in to predvsem v trgovini in gostinstvu, v vzgojno-izobraževalnih organizacijah ipd. Še zdaj v Litostroj v Ljubljani vozi delavce avtobus. — Nekaj Zadrečanov živi in dela tudi drugod, največ v Ljubljani; ti se vračajo domov v različnih časovnih presledkih. Nekateri delajo v tujini (v ZRN), vendar pa nič ne kaže, da bi bilo njihovo delo začasno; domov se vračajo povečini le enkrat ali dvakrat na leto. Kmetje se ukvarjajo z živinorejo (in oddajajo mleko, kar predstavlja glavnino njihovih dohodkov), s poljedelstvom (sadijo krompir ter sejejo korenje, peso in koruzo, medtem ko žita skorajda ne več) in gozdarstvom (velikokrat tudi na črno). Kar nekaj je tudi polkmetov. Osnovnošolci hodijo v osnovne šole iz Bočne, Vologa, Rovta pod Menino, z Brdega, iz Šmartna ob Dreti, Kras, Pustega Polja, Lačje vasi in Potoka (gre torej za zahodni del obravnavanega področja) v prve štiri razrede v Šmartno ob Dreti in nato v Gornji Grad, iz preostalih krajev (tj. iz vzhodnega dela obravnavanega področja) pa v prve štiri razrede v Nazarje in potem v Mozirje. - Srednješolci se vozijo v šole v Celje in Velenje, le tisti, ki se morajo šolati drugje (npr. v Ljubljani in Škofji Loki), se vračajo domov povečini vsak teden in v počitnicah. Študenti se iz Ljubljane in Maribora vračajo domov prav tako povečini vsak teden in v počitnicah; nekateri so hodili na predavanja na oddelek Višje ekonomsko-komercialne šole v Celje, vendar so ga pred časom ukinili. Avtobusne zveze krajev z obravnavanega področja so dobre predvsem proti Celju (in seveda v Mozirje, Nazarje in Gornji UVOD: Zemljepisni del 14 Grad), medtem ko je avtobusna povezava z Ljubljano mogoča le ob delavnikih (zjutraj v Ljubljano in pod večer nazaj). Avtobusi postajajo v Gornjem Gradu (pri Joški, kjer je glavna postaja, in v Spodnjem trgu), na Kropi (zaselek Bočne), v Bočni, na Delcah (zaselek Bočne), v Vologu, v Šmartnu ob Dreti, v Zgornjih Krašah (zaselek Šmartna ob Dreti), (Spodnjih) Krašah, v Pustem Polju, v Lačji vasi in v Kokarjah ter nato v Nazarjah. Pošti sta v Šmartnu ob Dreti in v Nazarjah; treba pa je povedati, da Bočani uporabljajo tudi gornjegrajsko, saj jim ni nič bolj oddaljena kot šmarška. Telefonska povezava je boljša od nekako leta 1980 dalje, nasploh pa veliko hiš nanjo še čaka. - Banki sta v Gornjem Gradu in Nazarjah. - Trgovine so v Bočni, Šmartnu ob Dreti in Kokarjah, tisti, ki delajo v večjih središčih, pa uporabljajo tudi gornjegrajske, mozirske in nazarsko; mozirske — tam jih je največ — obiskujejo tudi pri zahtevnejših nakupih, medtem ko po najzahtevnejših hodijo v Celje. — K zdravniku (in zobozdravniku) hodijo domačini v Gornji Grad in Nazarje (le ob dežurstvih zdravnika iz Mozirja tudi tja), v bolnico pa v Celje in na Topolšico (in na specialistične obravnave predvsem v Celje in tudi v Ljubljano). - Obravnavano področje spada v krajevna (matična) urada Gornji Grad in Nazarje ter v katastrske občine Bočna, Šmartno ob Dreti, Pusto Polje, Kokarje in Prihova; zemljiške zadeve prebivalci opravljajo na pristojnem sodišču v Šoštanju. — Krajevna samouprava združuje prebivalce v Bočni, Šmartnu ob Dreti in Nazarjah, kjer so sedeži krajevnih skupnosti. (Prebivalci Brdega spadajo trenutno v krajevno skupnost in Rečica ob Savinji, prej pa so v Šmartno ob Dreti.) - Lovski družini sta na obravnavanem področju dve, in sicer v Gornjem Gradu in Nazarjah, prav tako tudi čebelarski društvi in ribiški družini. - Predšolski otroci hodijo v vrtce v Bočno, Šmartno ob Dreti in Nazarje (kamor jih vozijo starši, ki so tu zaposleni). — Dejavni so še upokojenci v društvih v Nazarjah, Šmartnu ob Dreti in Bočni (prirejajo izlete in v zadnjem času vse več družabnih prireditev ter sodelujejo pri pogrebih), gasilci v Bočni, Šmartnu ob Dreti in na Gorici (v Lačji vasi) ter mladinci, ki delujejo v Bočni, Šmartnu ob Dreti in Nazarjah. — Športniki (povečini so to prav tako mladinci) se združujejo v nekaj društev (igrajo predvsem nogomet, prirejajo kolesarske maratone ipd.). UVOD: Zemljepisni del 15 Na obravnavanem področju najbrž ni več gospodinjstev brez radia, večina pa jih ima tudi televizijske sprejemnike. Poleg prvega in drugega programa Radia Ljubljana veliko poslušajo tudi Radio Velenje, ki poroča tudi o dogajanju v občini Mozirje. Od televizijskih programov je mogoče na obravnavanem področju gledati prvi program ljubljanske televizije, medtem ko drugega ne morejo povsod. Spremljanje zagrebškega televizijskega programa je na obravnavanem področju ponekod sicer mogoče, vendar redko. Kar hitro se v zadnjem času množijo antene za sprejem satelitskih programov. (Kabelskotelevizijsko omrežje imajo trenutno v Gornjem Gradu.) — Filmi v kinih v Gornjem Gradu in Nazarjah, pa tudi v Mozirju, ki jih gledajo predvsem mladi dvakrat ali trikrat na teden, niso ravno kakovostni (največkrat akcijski in velikokrat s srbohrvaškimi podnapisi). — Vsa gospodinjstva vsak mesec prejemajo občinsko glasilo Savinjske novice, ki piše predvsem o sedanjem in tudi preteklem dogajanju v Zgornji Savinjski dolini, sicer pa še predvsem Kmečki glas, Nedeljski dnevnik, od lokalnih glasil še celjski Novi tednik in velenjski Naš čas, ki poročata o krajevnem dogajanju, medtem ko v cerkvi dobivajo Družino in Ognjišče. — Šolske knjižnice imajo v vseh šolah na obravnavanem področju. Odrasli bralci z obravnavanega področja si izposojajo knjige v oddelkih občinske matične knjižnice v Šmartnu ob Dreti ter v Gornjem Gradu in Nazarjah, pa tudi v Mozirju (izkaznica velja v vseh oddelkih). Do druge svetovne vojne je bilo upravno središče Zgornje Savinjske doline v Gornjem Gradu: tu je bil od leta 1924 dalje sedež sreza, obravnavano področje pa je spadalo v občini Bočna in Rečica ob Savinji (Savnik 1937); po njej je bilo upravno središče sprva v Šoštanju in od leta 1965 dalje v Mozirju, kjer je sedež občine. (V Šoštanju je bil sedež okraja, področje spodnje Zadrečke doline pa je spadalo povečini v upravno občino Nazarje in le Brdo in del Šmartna ob Dreti v upravno občino Rečica ob Savinji (Okraj Šoštanj 1954).) Opisi krajev z obravnavanega področja si sledijo tako kot kraji od zahoda proti vzhodu, tj. od Gornjega Grada proti Nazar-jam. Povzeti so po podatkih v KLS III (Meze 1976) in po popisu prebivalstva leta 1981 (Popis 1984). - Takoj za izhodiščno obliko navajam narečne oblike imena in izpeljanke iz njega; zapored- UVOD: Zemljepisni del 16 je pri njih je tako kot v leksikonu Slovenska krajevna imena (Jakopin 1985). Žensko obliko imena za prebivalko je treba narediti iz moške s pripono -ka (rodilniška končnica je -e), kjer to ne gre, pa je izpisana (ali so izpisane vse možnosti, če jih je več). - Podatki o številu prebivalcev so navedeni po popisih v letih 1961 in 1971 (Meze 1976) ter 1981 (Popis 1984). Za lažjo orientacijo sta dodana zemljevida Slovenije z vrisanim položajem občine Mozirje in obravnavanega področja ter zemljevid občine Mozirje, ki zganjen pred zalistom. Bočna ('bo:čna -e (ž>, (mest.) u 'bo:čne, 'borčke -a -a (prid.), ba'ča:n -a (m>) (678 - 682 - 670), 400-630 m n. m., obcestna gručasta vas na severnem vznožju Menine; iz Bočne vodi gozdna cesta v zaselek Nadbocna in naprej na Menino, skoz Otok pa na Homce in v Grušovlje v dolino Savinje. Volog ('va:lak va'lörga » (star.) va'lo:gega (m), (mest.) u va'to:ga *» (star.) u va116:gem(a), (za prid.) z va'I6:ga «* (star.) z va'16:gega, vala'ža:n -a (m)) (153 — 129 — 138), 378—402 m n. m., obcestna gručasta vas na desni strani Drete in proti vznožju Menine; cesta, ki se odcepi od glavne ceste Mozirje-Gornji Grad, vodi naprej v Rovt pod Menino. R6vt pod Menino ('ro:t -a (m), (mest.) u 'ro:ta, 'ro:toske -a -a (prid.), 'ro:toc -a (m), 'rortoka -e (ž)) (163 — 141 — 125), 450-940 m n. m., naselje samotnih hribovskih kmetij na severnem pobočju Menine in podaljška Dobroveljske planote; dostop iz Šmartna ob Dreti in iz Vologa ter prehod po stari vozni poti čez preval Lipa v Vologo in naprej na Vransko in čez preval Slopi v Tuhinjsko dolino. Brdo ('ba:rda -ega (m), (mest.) na "barrdem, br'do:ske -a -a (prid.), br'do:c -a (m), br'do:ka -e (ž)), 375—465 m n. m., gručasti zaselek vasi Homec-Brdo (147 — 140 — 142) na slemenu in severnem pobočju razvodnega gričevja med Dreto in Savinjo; cesta iz Šmartna ob Dreti, ki se razcepi - ena vodi naprej na Homce, druga pa na Zgornje Pobreže. Šmartno ob Dreti (š'ma:rtna (s) « (redko) š'ma:rtna (ž), (rod.) š'ma:rtne (ž) « (redko) š'ma:rtna (s), (mest.) u š'ma:rtne (ž) «* (redko) u s'märrtna (s), š'ma:rčke -a -a (prid.), šmar'ča:n -a (m)) (275 - 262 - 275), 370-450 m n. m., obcestna gručasta vas na obeh straneh Drete; ena od cest vodi v Rovt pod Menino (in naprej na Vransko in v Tuhinjsko dolino), druga na Brdo (in naprej na Homce in na Zgornje Pobreže). UVOD: Zemljepisni del 17 (Spodnje) Kraše (s'po:dne) k'ra;ša (s'po:dnex) k'ra:š (ž mn.>, (mest.) u k'ra:šax, k'ra:šk§ -a -a , kra'ša:n -a ) (176 - 165 - 154), 366-450 m n. m., gručasta vas v glavnem na levi strani Drete ob cesti Mozirje-Gornji Grad. - Pridevnik Spodnje ob imenu se uporablja redko, in sicer le takrat, kadar je treba te Kraše ločiti od Zgornjih Kras, ki so zaselek Šmartna ob Dreti, recimo za natančno opredelitev avtobusne postaje, ki je tako v Spodnjih kot v Zgornjih Krašah. Pridevnik v imenu Spodnje Kraše zahteva uradna raba, zato se skoraj dosledno piše npr. v naslovih; v temle delu ga v skladu z narečno rabo opuščam. Pusto Polje » Polje ('pusta 'puo:le -ega -e , (mest.) u 'pust(e)ma 'puo:le, pasta'po:lske -a -a (prid.), pasta'po:le « pasta'po:lčan -a (m), pasta'po:lka » pasta'po:lčanka -e (ž)) (98 - 98 — 105), okoli 360 m n. m., obcestna gručasta vas na desni strani Drete; od tod vodi cesta na Čreto in Korošico. -Samostalnik 'polje' ima v narečju obliko 'po:le -e (s), prid. k njemu pa je (tako kot k Pusto Polje) 'po:lske -a -a. Lačja vas ('la:čova 've:s -e 'vje:se » (nov.) 'la:čja 've:s -a 'vje:se (ž), u 'la:čove *» (nov.) 'la:čja 'vje:se, (za prid.) z 'Ia:čove «< (nov.) 'la:čja 'vje:se, (za prebivalca) z 'la:čove s« (nov.) 'la:čja 'vie:se « (star.) la'ča:n -a (m), (star.) la-'ča:nka -e (ž)) (88 - 110 - 100), 355-410 m n. m., obcestna vas na levi strani Drete; z glavne ceste vodi odcep skozi zaselek Gorica na Trnovec, čez Seče pa gozdna cesta na Zgornje Pobreže. Potok ('puo:tak pa'to:ka (m), (mest.) u pa'to:ka, pa'to:čke -a -a (prid.), pata'ča:n -a (m>) (135 - 125 - 121), 355-380 m n. m., razpotegnjeno naselje na desni strani Drete proti Dobroveljski planoti; dostopno je po cestah, ki se odcepita od ceste Mozirje-Gornji Grad in se potem združita v eno, ki vodi naprej na Čreto in Korošico; eden od odcepov pripelje do Kokarij. — Zgolj v stranskih sklonih se od tega imena loči ime 'puo:tak pa'to:ka (m), (mest.) u pa'tö:ka, pa'to:čke -a -a (prid.) 'Potok I prvotno ledinsko in iz njega hišno ime v Rovtu pod MeninoI'. Kokarje ('ko:karja 'ko:kari (ž mn.), (mest.) u 'ko:karjax, 'ko:karske -a -a (prid.), 'ko:karčan -a (m), (mn.) 'ko:karčane «* (redko) 'ko:karce, 'ko:karčanka -e (ž)) (169 - 182 - 167), 350—380 m n. m., gručasta vas predvsem na desni strani Drete in delno tudi ob cesti Mozirje-Gornji Grad; ena od stranskih cest vodi v Potok, druga pa v Žlabor. UVOD: Zemljepisni del 18 Čreta pri Kokarjah (č're:ta -e (ž), (mest.) na («* u) č're:te, (za prid.) s č're:te » (redko) č're:tanske -a -a » (redko) č're:tlensk§ (prid.), (za prebivalca) s č're:te r* (redko) č're:tlen -a (m), (redko) č're:tlenka -e (ž)) (31 — 28 — 23), 425—885 m n. m., razloženo naselje samotnih hribovskih kmetij na severozahodnem pobočju Dobroveljske planote; dostop po gozdnih cestah iz Potoka in iz Žlabra ter z braslovških Dobrovelj. Dobletina (dable'tina -e (ž), (mest.) u dable'tine, dable'tinske -a -a (prid.), dable'tine « dable'tincan -a (m), dable'tinka « dable'tinčanka -e (ž)) (157 - 186 — 107; podatki se tako zelo razlikujejo zato, ker je bil del Dobletine leta 1973 priključen Nazarjam), 346-375 m n. m., naselje južno od Nazarij na levi strani Drete in ob cesti Mozirje-Gornji Grad proti Kokarjam. Ker se Nazarje hitro večajo, se je z njimi skorajda že zlil tudi del Dobletine južno od njih. Žlabor (ž'la:bar -bra (m) ** (star.) padž'la:bar -bra (m), (mest.) u ž'Ia:bra «* (star.) pad ž'la:bra » (redko) u padz'lärb-ra, ž'la:barske « žiab'ra:nske -a -a (prid.), zlab'rarn -a (m)) (116 - 105 — 113), 345—380 m n. m., razpotegnjena vas na desni strani Drete ob vznožju Dobroveljske planote med Nazarjami in Kokarjami; dostop iz Kokarij, skozi Zavodice iz Nazarij in iz Dobletine. Zavodice (zava'dice zava'dic (ž mn.), (mest.) u zava'dicex, zava'dicke -a -a (prid.), zava'dican -a (m)) (52 - 41 - 48), 430—545 m n. m., razloženo naselje predvsem hribovskih kmetij na severozahodnem apneniškem pobočju Dobroveljske planote jugovzhodno od Nazarij; dostop iz Kokarij, Žlabra, Dobletine in Nazarij; od tod vodita cesti dalje na Čreto in Dobrovije pri Mozirju. ZGODOVINSKI DEL Rimljani so s svojo naselitvijo segli tudi v Zadrečko dolino, saj najnovejša odkritja kažejo, da je stala na hribu Gradišče med Gornjim Gradom in Bočno poznoantična utrdba, velika približno 170 krat 100 metrov; neki novec, najden na tem hribu, naj bi okvirno sodil v 4. stoletja (Ciglenečki 1987). Največ sledov Rimljanov pa je ohranjenih okoli Mozirja in v Šentjanžu, pa tudi ob Savinji navzgor vse do Radmirja. (V Šentjanžu (nad Rečico ob Savinji) je bilo odkrito tudi grobišče iz starejše železne dobe, UVOD: Zgodovinski del 19 in sicer iz 7. stoletja pr. n. š. (Bolta 1965).) Tako imenovana rimska cesta je obravnavani del Zadrečke doline obšla: tekla je prek Mozirja, Prihove, Spodnje Rečice, Šentjanža, Radmirja in Gornjega Grada v Mekinje in naprej v Kamnik (Arheološka najdišča 1975: 103). Slovani so pri naselitvi prodrli v Zgornjo Savinjsko dolino iz Spodnje. Večje naselitveno področje so ustvarili med Rečico in Ljubnim ob Savinji, dve manjši pa okrog Luč in Solčave. Zadrečko dolino so poselili slabše, še najbolj strnjeno pa okrog Gornjega Grada in Nove Štifte. Naselitev v ravnini je nedvomno starejša kakor po obronkih: Slovani so najprej poselili ravnine in doline, ki so jih pred njimi izkrčili že Rimljani, šele nato pa obrobno gričevje in hribovje. Gornji Grad se prvič omenja v darilni listini, izdani 7. aprila 1140, ko sta Dipold Chager in njegova žena Truta vso svojo gornjegrajsko posest izročila oglejskemu patriarhatu, ki je nato dal že obstoječemu benediktinskemu samostanu (ta je bil ustanovljen že prej — Kovačič 1928: 114) ves obdelani svet z nekaj izjemami, kmečke podložnike — bilo jih je okoli 500 z ženami in otroki vred —, ribištvo in lov, sebi pa je pridržal neobdelani svet (gozd) in grad z najpotrebnejšim gospodarstvom ter ministerialce. V listini je bila gozdnata zemlja obljubljena samostanu: več ko bodo izkrčili gozda in na krčevinah naselili kmetov, več bo njihovega. Tako je bila patriarhova posest omejena na Zadrečko dolino in dostopnejše dele Zgornje Savinjske doline ter — po mnenju nekaterih raziskovalcev — menda na grad Gornji grad, ki naj bi stal na hribu Gradišče (Stopar 1982: 141). Z njo je upravljal oskrbnik, ki je stanoval v gradu Vrbovec v Nazarjah (Stegenšek 1910: 15). (Prim. Pirchegger 1962: 194-198.) Do sredine 13. stoletja je bila kolonizacija v glavnem končana. Gozd se kot predmet sporov poslej v listinah ne omenja več. Samostanski so postali tudi tisti patriarhovi ljudje, ki so se naselili na krčevinah. Za zgodovino Zadrečke doline je zelo pomemben urbar iz leta 1426, iz katerega je razvidna razširjenost kmetij in ki je bogat vir krajevnih, ledinskih (ter iz njih hišnih) in osebnih imen (I. Orožen 1876: 222-322). Iz njega je razvidna razdelitev samostanske gospoščine na 12 uradov, pri čemer je treba povedati, da je obravnavano področje med Gornjim Gradom in današnjimi Nazarjami spadalo v urad ob Dreti (»officium prope Drietam«), le UVOD: Zgodovinski del 20 da je segal delno še v Zasavinje (vasi in zaselki Horn, Lesje, Dobrova, Spodnje in Zgornje Pobreže ter Trnovec). (I. Orožen 1876: 251-265; prim, še J. Orožen 1965: 363; Gestrin 1952-53; za imena iz tega urbarja (in iz ostalih virov do leta 1500) prim. Blaznik 1986, 1988.) Področje celotne Zgornje Savinjske doline je do leta 1461, ko je bila ustanovljena ljubljanska škofija, je pripadalo gornje-grajskemu samostanu oz. oglejskemu patriarhatu, tega leta pa je bilo dodeljeno tedaj ustanovljeni ljubljanski škofiji. Gornji Grad je bil v srednjem veku tako pomemben, da je bil že leta 1237 predviden za sedež škofije (M. Kos 1918). Nekdanje sorazmerno zaključeno Chagerjevo ozemlje v Zgornji Savinjski dolini, ki sta ga dobila gornjegrajski samostan oz. oglejski patriarhat, se je skoraj v celoti ujemalo z današnjo gornjegrajsko dekanijo, če odvzamemo župniji Mozirje in Šmihel nad Mozirjem (Kovačič 1928: 114), ali z gornjegrajsko pražupnijo (vanjo je spadala še župnija Bele Vode); z nekaterimi manjšimi odstopanji je to ozemlje enako kot današnja občina Mozirje, vse pač zaradi zemljepisne zaključenosti (Kovačič 1928: 103). Središče cerkvene organizacije ni bilo na Rečici ob Savinji, kar bi pričakovali glede na položaj tega kraja v Zgornji Savinjski dolini, temveč v Gornjem Gradu, kjer je bil nekdaj sedež zemljiškega gospostva (Kovačič 1928: 103). Dokler so prebivalci Zgornje Savinjske doline živeli le po ravninah, Gornji Grad kot cerkveno središče obsežne Zgornje Savinjske doline še ni bil problematičen, kmalu pa je bilo zaradi poselitve višje ležečih predelov potrebno postaviti cerkve tudi drugod in jim dati lastnega duhovnika. Zato so ob spodnjem toku Drete nastale cerkve v Bočni, Šmartnu in v Šentjoštu ob Lipi, prelazu iz Zadrečke doline na Vransko, kjer so imeli v uradu Vologa gornjegrajski benediktinci eno izmed večjih posestev izven Zgornje Savinjske doline. Vse tri cerkve so prav stare, omenjene že v urbarju leta 1426. (Kovačič 1928: 103.) V Gornjem Gradu je bil sedež ljubljanskih škofov sprva neuradno. Že škof Ravbar je npr. imel v začetku 16. stoletja na gornjegrajskem dvoru okrog 90 služabnikov (Miklavčič 1960—71a: 37). Škof Peter Seebach je recimo v času škofovanja v letih 1558—1568 redno bival v Gornjem Gradu. (V tesnih stikih je moral biti tudi z okoliškim prebivalstvom, saj je menda imel z UVOD: Zgodovinski del 21 neko Nežo z Ljubnega ob Savinji celo otroka, zaradi česar je moral na očiščenje v Rim (Miklavčič 1960-71b: 264).) Leta 1581 je škof Janez Tavčar dejansko prestavil sedež svoje škofije v Gornji Grad. Škof Tomaž Hren (škof je bil v letih 1597-1630) je kolegij posvetnih duhovnikov, ki je v samostanu deloval od leta 1473, leta 1605 spremenil v vzgojni zavod za klerike (marijanski kolegij), v katerem so uporabljali tudi slovenska besedila (I. Orožen 1877: 54-60; Kidrič 1929-38: 98, 146). V Gornjem Gradu so bile v njegovem času škofovske sinode, katerih določbe so bile objavljene vzporedno v slovenščini (Steska 1912), pa tudi sicer je del njegovega uradovanja v Gornjem Gradu potekal v slovenščini, kar kaže na njeno prav široko rabo. (v sicer nemško pisanem pismu škofu Hrenu v Gradec je recimo uradnik Elias Andrian v Gornjem Gradu 4. januarja 1620 po slovensko dopisal: »Tudi se V. Furstovi Gnadi posleio od letod koline, 12 ardezih klobass, 6 Schabelnau, 4 Jetternize, 5 karuauiz, 2 Herbta inu en Shelodez.« (I. Orožen 1877: 171.)) Dejansko je bil sedež škofije prestavljen v Ljubljano šele ob jožefinski reorganizaciji škofij v letih 1786-1788, še naprej pa so ljubljanski škofi v Gornjem Gradu letovali (in ostali tudi lastniki obsežnih gozdov — oboje do druge svetovne vojne). (Dolinar 1989: 21, 111—116; Kovačič 1928: 119.) Prvotno samostansko poslopje v Gornjem Gradu je škof Ravbar okoli leta 1500 dal prezidati in razširiti v drugo škofovsko rezidenco, nekaj pozneje pa tudi utrditi z obzidjem, stolpi in jarkom. V 18. stoletju je knezoškof Ernest Attems graščino uredil kot baročni dvorec; v njem je bila tudi kapela. V škofovski lasti je ostal vse do druge svetovne vojne, pravzaprav do avgusta 1944, ko je bil v bojih za Zgornjo Savinjsko dolino požgan in potem po vojni porušen, tako da je danes ohranjen le še del nekdanjega zidovja s stolpi. — Stara samostanska cerkev je bila romanska bazilika; leta 1671 so jo — razen zvonika — podrli in v letih 1752—1760 postavili novo baročno stolnico s kupolo. (Še danes je največja cerkev v mariborski škofiji.) (Resman 1989; Stopar 1982: 142-144.) Benediktinski samostan v Gornjem Gradu je ob napovedani razpustitvi leta 1461 (dokončno je bila izpeljana leta 1473, torej 333 let po ustanovitvi oz. formalni potrditvi obstoja samostana) očitno imel več »listin in zapiskov« (poleg dragocenosti, posodja, zlatnine in srebrnine, pohištva, živil in živi- UVOD: Zgodovinski del 22 ne), kar vse so odnesli redovniki, ki so se v letih 1461-1473 upirali razpustitvi samostana (Kovačič 1928: 118; Gruden 1908: 62-63); to naj bi bilo razvidno iz spiska kodeksov, ki so jih leta 1439 poslali v Gornji Grad iz Melka v Avstriji. - Danes je ohranjenih še šest tako imenovanih gornjegrajskih srednjeveških rokopisov, in sicer iz knjižnice škofa Petra Seebacha in njegovega sina Janeza Krstnika ter škofa Tomaža in njegovega brata Andreja Hrena. Peter in Janez Krstnik Seebach sta bila poleg tega v Gornjem Gradu še lastnika nad 70 inkunabul in nad 70 po letu 1500 natisnjenih knjig. (Kos — Stele 1931: 88; Gspan — Badalic 1957; Simoniti 1974a, 1974b; Miklavčič 1960-71b: 269). Trg Gornji Grad se omenja prvič leta 1349 kot »trg Rore«, kakor se je imenoval prvotno; šele pozneje se je ime gradu preneslo na celotno naselje. (Poleg Gornjega Grada so bili trgi v Zgornji Savinjski dolini še Rečica ob Savinji od leta 1350 dalje, Ljubno ob Savinji od leta 1459 dalje in Mozirje, ki je imelo trške pravice že pred letom 1580, ko je trg pogorel, zato je nadvojvoda Karel naslednje leto o tem izdal novo listino.) Gornji Grad je 5. avgusta 1928 postal mesto. — Zasilna šola je bila tu že okrog leta 1785 in je leta 1804 postala redna javna enorazrednica. (Vrečer 1930: 57—67.) Drugi kraj, ki omejuje obravnavano področje na skrajnem vzhodu, so Nazarje. Tu je stal prvotni grad Vrbovec, kjer je bil sedež samostanskih in potem škofovskih upraviteljev; njegovi lastniki so bili med drugimi tudi celjski grofje. — Cerkev v Nazarjah je dal pozidati Tomaž Hren v letih 1624—1625, samostan pa so gradili pregnani bosanski frančiškani, ki jim je (v letih 1632—1639) pomagal ljubljanski škof Rajnald Scarlichi. V samostanu je bila obsežna knjižnica, v njem pa so živeli tudi redovniki, ki so se ukvarjali z zdravilstvom (tudi še po reformah Jožefa II. ob koncu 18. stoletja, pač zaradi dobrodelnih dejavnosti). (Kokol 1915; Kovačič 1928: 274-275, 346; Stopar 1976.) -V letih 1774-1775 je v Nazarjah opravil obvezni enoletni novici-at za frančiškanski red Valetin Vodnik. - Šola je bila tu — v samostanu — ustanovljena leta 1787. (Vrečer 1930: 144—146; J. Orožen 1965: 369.) Gornji Grad in Nazarje sta kraja, ki res ne spadata na obravnavano področje, vendar sta kot vplivni središči gotovo uravnavala življenje v delu Zadrečke doline, ki sta ga zameje-vala. UVOD: Zgodovinski del 23 Šole so bile na obravnavanem področju v Bočni od leta 1876, v Šmartnu ob Dreti od leta 1879 in v Lačji vasi (na Gorici, od leta 1854 dalje). Razvoj cerkvene uprave je bil na obravnavanem področju takle. Danes ima Bočna samostojno župnijo, s tem da prebivalci Dele (zaselka Bočne) spadajo v župnijo Šmartno ob Dreti. Vanjo spadajo poleg Dele še vasi Volog, Rovt pod Menino in Šmartno ob Dreti, medtem ko Brdo, Kraše, Pusto Polje, Lačja vas, Potok, Kokarje in Čreta pri Kokarjah spadajo v župnijo Rečica ob Savinji, vasi Dobletina, Žlabor in Zavodice pa v župnijo Nazarje. Toda prebivalci posameznih vasi iz rečiške župnije obiskujejo cerkev po svoje: Brdovci, Krašani in Pustopoljci hodijo v cerkev povečini v Šmartno ob Dreti, prebivalci drugih vasi pa povečini v Nazarje in le še redki izjemoma na Rečico ob Savinji. (V zadnjem času je nedeljska maša izmenoma na Gorici (v Lačji vasi) in v Kokarjah, ki sta podružnici rečiške župnijske cerkve.) Nekoč so — kot vejo povedati starejši - hodili vsak v svojo župnijsko cerkev; do spremembe je prišlo po letu 1960. Krašan ima recimo do Rečice, kjer je dejansko njegova farna cerkev, kakih osem kilometrov, do Šmartna pa le dva. Starejša razdelitev je posebej dobro vidna pri pokopavanju mrličev. Nove grobove dobijo pokojniki povečini pač tam, kamor imajo njihovi svojci navado hoditi v cerkev, starejši družinski grobovi pa so pri tisti cerkvi, kjer je sedež župnije, v katero spada določen kraj, torej za velik del obravnavanega področja na pokopališču na Rečici ob Savinji. K cerkvenoupravni razdelitvi obravnavanega področja je treba povedati še tole. Prvotno — sredi 12. stoletja — je bilo središče cerkvenega življenja v Zgornji Savinjski dolini v Gornjem Gradu, kjer je bil tudi samostan. Kmalu (v letih 1140-1173) pa se je iz gornjegrajske pražupnije izločila župnija (vikariat) s središčem na Rečici ob Savinji. (Spremembe cerkvene organizacije na ostalih področjih v Zgornji Savinjski dolini tule niso upoštevane.) Meja med gornjegrajsko in rečiško župnijo je prvotno potekala tako, da so v gornjegrajsko na njenem skrajnem vzhodnem delu spadali Bočna, Vrhi (zaselek Šmartna ob Dreti), Šmartno ob Dreti in Rovt pod Menino, v rečiško pa Brdo, Zgornje Kraše (zaselek Šmartna ob Dreti) in (Spodnje) Kraše. UVOD: Zgodovinski del 24 Cerkve v Šmartnu ob Dreti, Šentjoštu, ki je zaselek Rovta pod Menino, in Bočni so stale že pred letom 1426, ker so tega leta omenjene v urbarju, v Kokarjah je manjša cerkev stala najbrž že sredi 14. stoletja, v Lačji vasi (na Gorici) pa je bila prvič omenjena leta 1631. Do večjih preureditev je prišlo v 80. letih 18. stoletja, v času jožefinskih reform, ko je področje celotne Zgornje Savinjske doline pripadlo mariborski škofiji (1787). Leta 1788 je bila ustanovljena lokalija Šmartno ob Dreti in v tem času je najbrž prišlo do dodelitve Zgornjih Kras tej župniji. Nekaj pred tem, leta 1783, je hotel ljubljanski škofijski Ordinariat ustanoviti lokalijo v Kokarjah, vendar pa je prišlo do posega svetne oblasti in do zapletov, tako da je lokalija nastala štiri leta pozneje v Nazarjah. Vanjo so bile iz prvotne rečiške župnije z obravnavanega področja vključene vasi Dobleti-na, Žlabor in Zavodice. Lokaliji v Šmartnu ob Dreti in Nazarjah sta bili leta 1891 povzdignjeni v župniji. Župnija Bočna je bila ustanovljena leta 1905, in sicer iz prvotne gornjegrajske župnije. (I. Orožen 1877; Kovačič 1928: 103-104, 346, 423; Dolinar 1989: 11, 18, 21, 101, 107, 109-116.) STIKI PREBIVALCEV Z DRUGIMI NAREČJI IN JEZIKI Prebivalci Zgornje Savinjske doline so prihajali v stik z govorci drugih narečnih skupin in jezikov na več načinov. Tule bodo nakazane nekatere možnosti, in to predvsem za čase, ko so bile prometne povezave mnogo šibkejše, kot so danes. 1. Kot pravi Danijel Alerič (1979: 157-158), vodno ime Dreta skriva furlanski pridevnik dret 'desni' — to ime naj bi prišlo iz furlanskega Dret (namreč flum ali riu), saj je Dreta desni pritok Savinje. Opatija Gornji Grad je imela svoje posesti namreč tudi v Furlaniji (v Buttriu blizu Vidma), zato je ta povezava čisto mogoča. 2. Glede sestave prebivalstva pravi F. Gestrin (1952—53: 513) v zvezi z urbarjem iz leta 1426 tole: »Podložniki in prebivalci v trgih so bili razen redkih izjem slovenske narodnosti; samostanci in verjetno tudi oskrbniki pa so bili po večini Nemci. O tem nam pričajo krajevna in ledinska imena ter v neki meri tudi imena in priimki podloznikov, ki so se začeli že v UVOD: Stiki prebivalcev 25 precejšnji meri pojavljati.« Vendar pa je že A. Stegensek opozoril, da so morali biti prvotni priseljenci tudi Nemci, saj se v urbarju iz leta 1426 pojavljajo tudi imena »Haracher, Turnefurter, Engelschalk, Dietmar in Sieghart« (Stegensek 1910: 23). (Na obravnavanem področju sta bila od teh v (takrat Zgornjem) Vologu Ths engelschalk in Martin Sighart, ki sta v urbarju vpisana celo zaporedoma. (I. Orožen 1876: 259.)) 3. V 15. stoletju in v začetku 16. so na dunajski univerzi študirali in učili nekateri Gornjegrajčani ali okoličani. -Lovrenc iz Gornjega Grada (Laurentius de Oberburg) je leta 1426 na dunajski univerzi predaval skladnjo (in menda tudi civilno pravo). — Primož Berneker iz Gornjega Grada (Primus Bernegker de Oberburga) se je vpisal na dunajsko univerzo leta 1458, nato predaval, leta 1498 je postal dekan artistične fakultete in leta 1503 kanonik pri cerkvi sv. Štefana na Dunaju. Umrl je leta 1522, star 84 let. (Weiss 1982c.) - Mohor Kraft iz Gornjega Grada (Hermachoras Crafft ex Obernburg) se je leta 1509 vpisal na dunajsko univerzo in do leta 1539 bil kanonik, večinoma pri drugem ljubljanskem škofu Krištofu Ravbarju. Umrl je leta 1553. Izdelal je zemljevid potovanj apostola Pavla, tako da po mnenju Primoža Simonitija Kraftovo »kartografsko delo iz časa okoli 1530 kaže na prav nič zamudniški odziv na zelo specialistična vprašanja tako humanistične kartografije kakor tudi teologije in biblicistike« (Simoniti 1979: 81). - Benedikt Kuripečič je bil rojen v Gornjem Gradu okoli leta 1488, študiral je na dunajski univerzi. V Ljubljani je deloval kot javni notar, nato pa je kot latinski tolmač leta 1530 s cesarskim odposlanstvom odpotoval k sultanu Sulejmanu II. Veličastnemu v Carigrad. Naslednje leto sta v nemščini izšli dve njegovi knjigi — Potopis in Pogovor dveh konjarjev; v prvi se prišteva zdaj k Slovanom, zdaj k Nemcem. (Weiss 1987: 29.) 4. Romarsko središče je bilo na obravnavanem področju v Ko-karjah, v bližini pa sta bili dve večji v Novi Štifti in v Rad-mirju. Prebivalci obravnavanega področja so prihajali v stik s tujci tudi na ta način, namreč ker so se zbirali v Kokarjah in ker so hodili v Novo Štifto in v Radmirje (pa seveda še v druga romarska središča). (Prim. Tominšek 1903: 6 - tule na str. 34.) (a) K cerkvi v Kokarjah se je začelo romanje v času zadnjega po vseh pravilih izvoljenega gornjegrajskega opata Gašperja Pintarja (opat je bil v letih 1453—1461), in sicer zoper strahotno zimo, ko so zaradi mraza in pomanjkanja umirali ljudje OVCO: Stiki prebivalcev 26 in živina. Verniki se odtlej zbirajo vsako leto na kvatrni petek v postu. K Mariji kokarski so se priprosili tudi vsi tisti, ki so bili v stiski; slovi celo v slovenski ljudski pesmi (Štrekelj 1904-07: 802-804; J. Orožen 1965: 388-389). (b) V Novi Štifti je pomagal pri nastanku romarske poti škof Peter Seebach, ki je živel v bližnjem Gornjem Gradu, in sicer ob koncu 50. in v začetku 60. let 16. stoletja. Po njegovih navedbah v Novo Štifto »skoraj na vse praznike, tako posebno o veliki noči, o binkoštih, na rojstvo blažene Device in na Marijino vnebovzetje pride od vseh koncev in krajev toliko ljudstva, iz Štajerske, Koroške, Kranjske, Dalmacije, Hrvatske in iz drugih dežel z veliko pobožnostjo na omenjeni [tj. Metuljski - P. W.] grič ter prisostvujejo daritvi sv. maše in pridigam in večerni-škim molitvam, da jih je ne malokrat zdaj morda po deset, zdaj po dvajset, zdaj po trideset tisoč« (Grafenauer 1939: 145). O znamenitosti tega romarskega kraja priča tudi jezen odziv Primoža Trubarja, ki je viden iz njegove korespondence in objavljenega dela (Grafenauer 1939: 146-147; Weiss 1982b). (c) K cerkvi sv. Frančiška Ksaverija v Radmirje so začeli romati leta 1715 — začetek te romarske poti je povezan z imenom Ahacija Strzinarja, pisca prve slovenske katoliške pesmarice Katoliš keršanskiga vuka pejsme, ki je izšla leta 1729. 5. Splavarski promet iz Zgornje Savinjske doline se je odvijal vsaj od leta leta 1478 pa vse do leta 1941. V času največjega razcveta splavarstva je večina odraslega moškega prebivalstva iz spodnjega dela Zadrečke doline, to je od Bočne navzdol (in seveda tudi od Ljubnega ob Savinji navzdol), potovala vsaj do Celja, tisti, ki so potovali naprej, pa so že prihajali v stik z drugimi narodi (predvsem Hrvati, Srbi in Romuni). Kot piše Angelos Baš, so bile »v drugi polovici 19. stoletja vožnje savinjskih splavarjev najdaljše in doslej sploh najdaljše delovne vožnje slovenskega kmeta, kočarja in najemnika« (A. Baš 1974: 45). Leta 1854 so začeli voziti skozi Železna vrata in še naprej, vse do romunske Cernavode (vzhodno od Bukarešte); v 90. letih 19. stoletja v Romunijo niso več vozili, ker je bil v letih 1890-1896 narejen kanal v Železnih vratih (Derdapu). Ko so se vračali iz Romunije, so se pripeljali s parnikom do Mohača na Madžarskem, kjer so romunski denar zamenjali v avstrijskega. »Če se to ni moglo zgoditi že ondi, pa sta se dva odpeljala do Budimpešte, da sta ga tamkaj premenjala. Od UVOD: Stiki prebivalcev 27 Mohača so se vračali dalje preko Pragerskega domov z vlakom.« (Žemljic 1956: 63.) Do leta 1941 se je promet odvijal do Velikega Gradišta v Srbiji, odjemna mesta za les iz splavov pa so bila ob Savi in Donavi (A. Baš 1974: 48-49). (V knjigi Savinjski splavarji je v tej zvezi še posebej zanimivo poglavje o stikih z drugimi narodi (A. Baš 1974: 224-232).) - Iz srbohrvaščine je po tej poti, namreč s splavarji, prišlo v narečje nekaj izrazov, ki pa se danes uporabljajo le še pri pripovedovanju o splavarjenju, recimo ta'lä:s -a 'val', le'mä:n *» li'mä:n -a (m) 'vrtinec'. (Mogoče so v govore na obravnavanem področju samostalnik ka'fija » (posam.) ka'fija -a , 'kava' prinesli splavarji in gre — pač zaradi drugačne podobe, kot jo ima beseda na slovenskem ozemlju sicer — za izposojenko iz romunskega cofeai Sprememba v končaju -'ija iz -ea je taka kot v 've:ja «s 'vija 'veja', b're:ja (nov.) «« b'rija (prid.) 'breja'.) 6. Ker se je velik del prebivalstva na obravnavanem področju nekoč ukvarjal z gozdarstvom in predelovanjem lesa, so to znanje posredovali tudi drugim. Tako je recimo znano, vendar pa nezadovoljivo dokumentirano, da so prebivalci Zgornje Savinjske doline delali v romunskih (karpatskih) gozdovih ob koncu prejšnjega in v začetku tega stoletja. — Tako je zagotovo romanskega (romunskega) izvora medmet 'va:r'da: 'pazi, bliža se hlod' (•«-romunskega vard- 'pazi'), ki ga kmetje še vedno uporabljajo pri spuščanju lesa po drči (Žemljic 1956: 57; Hribernik 1956: 47). Prav tako so po avstro-ogrski okupaciji leta 1878 do prve svetovne vojne Zadrečani in Zgornjesavinjčani nasploh hodili delat tudi v bosanske gozdove. (Informatorka Antonija Levar je bila npr. rojena leta 1908 v Sanici pri Ključu, kjer je delal njen oče kot gozdni delavec. V družini njene hčerke se še zdaj govori recimo fr'ža:nčak -čka ) 'skodelica za pravo kavo' (*- sh. fildžančič — fildžan 'skodelica za kavo (brez roča'), kar je prineseno iz Bosne.) — Nasploh je bila lesna trgovina spodbujevalec stikov predvsem s hrvaškim in srbskim jezikom (prim. Kotnik 1930-31). 7. Znano je bilo zadrečko lončarstvo, s katerim so se ukvarjali v Bočni na Kropi, v (Spodnjih) Krašah, Potoku, v Lačji vasi, Kokarjah, Dobletini in Nazarjah, drugod pa še v Varpoljah, na Spodnjih in Zgornjih Pobrežah, na Trnovcu, v Spodnji Rečici in na Prihovi. Prvo zgodovinsko poročilo o lončarstvu v Zadrečki dolini je iz leta 1340, največji razcvet je doživelo v 18. stoletju s središčem v Kokarjah (zato zadrečko lončarstvo!), UVOD: Stiki prebivalcev 28 propadlo pa je ob koncu 19. stoletja; zadnji dve lončarski delavnici sta nastali zaradi pomanjkanja po prvi svetovni vojni, zadnja pa je v vasi Potok prenehala delati leta 1931. — V drugi polovici 18. stoletja so zadrečki lončarji razpečavali svoje izdelke »po sejmih in proščenjih po vsem Gornjegrajskem, nadalje pa tudi po spodnji Savinjski dolini ter pod Celjem po vsem Dolenjskem tja do Sotle, torej povsod, kjer je obstajal politični in gospodarski vpliv Gornjega grada« (F. Baš 1938: 130). V tem času se je na navedenem področju ukvarjalo z lončarstvom »60-70 lončarskih rodbin« (F. Baš 1938: 130). Prodaja zadrečkih glinastih izdelkov je cvetela predvsem v prvi polovici 19. stoletja, in to v Šoštanj in na Trojane, do koder so posodo vozili z vprego, naprej pa so Zadrečani na nosilih raznašali svoje izdelke v Tuhinjsko dolino, po Črnem grabnu proti Brdu, predvsem pa proti Zagorju in vse do Radeč (F. Baš 1938: 142). 8. Pred prvo svetovno vojno so se Zadrečani veliko izseljevali v ZDA; kar nekaj se jih je vrnilo, tudi z družinami, in na obravnavanem področju še živijo nekateri, ki so bili rojeni v ZDA. Po prvi svetovni vojni pa so se zelo zaostrila merila za sprejem priseljencev, zato so (že na ameriških tleh) zavračali recimo nosečnice, invalide in nepismene. Ameriški Slovenci iz Zadrečke doline (teh je seveda vse manj, govorijo pa slovensko) se redko vračajo v svoje rojstne kraje; njihovi otroci obiskujejo sorodnike (in praviloma govorijo le angleško). — Po prvi svetovni vojni so Zadrečani odhajali na delo v rudnike v Francijo (in večina se jih je vrnila). — V govoru Kras je iz angleščine ostal le en pojav, in sicer beseda 'pa:j v stalni besedni zvezi ja 'duo:bra ka g're:xčo 'pa:j (iron.) 'zelo dobro je I za peciva|'. Sorazmerno veliko iz družine Grehčevih v Krašah jih je namreč res bilo v ZDA; angleški samostalnik pie pomeni 'kolač, pita', s pecivom in seveda z angleškim imenom zanj pa so se prav pri tej hiši (tako ustno izročilo) radi postavljali pred sova-ščani, ki so njihovo njihovo poimenovanje začeli uporabljati posmehljivo. 9. Na besedišče je vplivalo tudi to, da so do prve svetovne vojne skoraj vsi fantje služili vojaški rok v avstro-ogrski vojski in bili med prvo svetovno vojno avstrijski vojaki (tu so govorili nemško), od tedaj naprej pa so služili (služijo) vojaški rok v jugoslovanski vojski, ki je (bila) srbohrvaško govoreča. Danes govorci, ki so služili vojsko še pod cesarjem, UVOD: Stiki prebivalcev 29 niso več živi, v spominu njihovih potomcev pa so ostali nekateri prvotno nemški izrazi iz vojaškega življenja, npr. 'a:nt're:tat -am 'kreniti Ina pohodi', 'šicg'ra:bsn -bna 'strelski jarek'. 10. Med drugo svetovno vojno so bili mnogi (predvsem moški) odpeljani na prisilno delo v Avstrijo in Nemčijo, nekateri tudi v delovno taborišče v nekdanje Strnišče (današnje Kidričevo) pri Ptuju, drugi so bili prisilno mobilizirani, veliko prebivalcev obeh spolov in vseh starosti pa so nemški okupatorji odpeljali v takratna koncentracijska taborišča. Tu so prišli v stik z nemščino, ki so se je povečini za silo naučili. Tisti pa, ki so ostali doma, so se morali vsaj na začetku okupacije učiti nemško: odrasli so obiskovali tečaje nemščine, medtem ko so bili osnovnošolci deležni pouka v nemščini (razen menda v prvem razredu, kjer je bil tudi v slovenščini). - Iz tega časa je recimo ohranjen glagol zafr'dunklet -em koliko čebew pa imaš letos?<«. Dodaja še: »Tudi čebel se sliši.« (Danes je čebew popolnoma neznano; običajno je če'be:l ali ča'be:l, v Bočni pa predvsem be'če:l.) — V članku Nekaj porabnih mislij o slovenščini v govoru in pismu (Lekše 1890) zapisuje besedo 'bek 'bika v pomenu 'nesežgan kamen med apnom', ki živi »po Zadretju, po gornji Savinski Dolini« (Lekše 1890: 122). Od tod ima besedo bik bika s prav tem pomenom (in dostavkom Gornja Savinska dol. -DSv., kar pomeni, da je iz Zgornje Savinjske doline, in sicer po podatku iz revije Dom in svet) tudi Plet. (I: 25). (Prepisi gesel iz Pleteršnikovega slovarja so tule iz tehničnih razlogov prilagojeni: namesto tonemskih naglasov so zapisani dinamični, ohranjen pa je zapis 1 za dvo-ustnični u.) Danes v govoru Kras pomeni poleg tega še 'jalovina |v premogu|'. — V istem članku je navedena tudi zveza smrdljiva voda 'petrolej', ki naj bi bila iz Zadrečke doline (Lekše 1890: 122); danes se starejši še spominjajo izrazov smsrd'liuka -e (ž> (Kr) in smard'liuc -a (m) (Bo), govorijo pa starejši pet'ro:lem -Ima in mlajši petro'le:j -a (m>. Zvezo smrdljiva v.[oda] ima (pod voda 1) v pomenu 'das Petroleum' Plet. II: 779 (z dostavkom Savinska dol.). - Zveza zabavljati koga (Lekše 1890: UVOD: Dosedanje upoštevanje narečnega gradiva 31 343) naj bi imela »v zadreški in gorenji savinski dolini med preprostim ljudstvom pomen francoskega: >faire la cour ä q.<«, npr. v zvezi »Danes po potu je ongav I. tako zabavljal ongavo M.«, kar pa v obravnavanih govorih ni več znano. - Lekše (1890: 343) ima glagol spleveniti -im, ki da pomeni »nemško entwenden. Ne ravno >vzeti< in tudi ne >ukrasti<. >Pustil sem ruto in mi jo je nekdo splevenil.<« Besedo ima z nemškim pomenom in z dostavkom Savinska dol. tudi Plet. (II: 546). V Krašah se starejši še spominjajo glagola sple've:net -em pont< nastala iz stsl. plvtb?« (Lekše 1891: 140.) Danes je v govoru Kras beseda 'po:t -a znana le v zvezi 'kurja 'po:t. - Za pomen 'drstiti' navaja Lekše (1891: 512) drsi ti (z dostavkom »Gorenja Savinjska dolina«), kar je danes v Krašah znano pri nekaterih govorcih v obliki 'da:rset -e, vorwerfen<«, to je 'očitati', s primeroma: »Saj mi ni obstati, on me zmirom zasega zarad njega« in »Ker sem ti dal ondan denarje, kolikokrat sem bil zasegan za to, kako me je ona zasegala za to!« Glagol se v pomenu 'zmerjati' vsaj v Krašah govori še zdaj: 'ka: nap're: me za'se:ga 'kar naprej zmerja'. Zvezo z. [asegati] koga '= zabavljati komu, očitati' navaja tudi Plet. II: 875 (z dostavkom Savinska dol.). — »V Savinjski UVOD: Dosedanje upoštevanje narečnega gradiva 32 gorenji dolini [..] jarem pomeni >telige<, in >teležnik< pomeni: >ungeschickter Mensch<« (Lekše 1891: 514). Vsaj na obravnavanem področju se danes v navedenih pomenih govori te'lige te1lik (ž mn.> in te'liznek -a . Iz tega vira ima besedo teležnik (s pomenom 'psovka nerodnemu človeku' in dodatkom jvzhšt., Savinska dol.-DSv.) tudi Plet. (II: 661). - V članku Imena rodbine in svaščine (Lekše 1893) najdemo zvezo poplatni brat 'polbrat', ki da se govori »v Savinjski in Zadrečki dolini« (Lekše 1893: 75); danes je znano le pa'puo:la b'ra:t (in pa'puo:la 'sie:stra). — V članku Narodno blago: Iz Zadrečke doline (Lekše 1895) je pisec navedel in razložil dve posebnosti. Najprej obravnava besedo predpoldanka (»predpowdanka, predpodbnkao), ki »je med zajutrkom in južino«, s tem da je »[v] tem kraju [..]: fruštek, predpoldanka, južina, mala južina in večerja. >Kosilo< je le pri gospodi in pa v postnem času, kadar jedo ob 11. uri.« Danes f'rč>:štek f'rč>:ška pomeni 'zajtrk', prat'po:danka -e (ž) (» (da1po:danska) 'mä:lca) je 'dopoldanska malica', ni pa razlikemed kosilom in južino — za 'kosilo' se govori edinole 'južna -e in ja'zina -e <ž>, mala južina je (v obliki 'mä:la 'južna (« ja'zina)) med starejšimi sicer še znana kot 'popoldanska malica |okoli 16. ure, predvsem za dninarjel', na splošno pa se govori (pa'po:danska) 'ma:lca; poleg tega se govori še in ve'če:rja -a <ž>. (Besedo predpoldanka navaja Plet. II: 228 s pomenom '= predpoldnica' in dostavkom Savinska dol.) Druga posebnost je zveza v prestale, ki jo je Lekše razložil takole: »Ako A vidi, da B beži, pa mu A po bližnjici ali sicer kako nasproti pride, pravi se, da mu je >v prestale< prišel.« Ta stalna besedna zveza je redka, v Krašah pa se med starejšimi govori v obliki p'rit u p're:stale (redko tudi p'rit na up're:stale) 'priti v zasedo'. Mlajši tega ne govorijo. 2. V Pleteršnikovem Slovensko-nemškem slovarju (Plet. I-II) naletimo še na drugo gradivo, ki ima zgolj oznako Savinska dol.finaJ. Npr.: laka ti 'hungern' (Plet. I: 497) - na obravnavanem področju se govori 'lä:kat -am («* st'rä:dat -am) (nedov.) 'stradati'; mil ' = neslan' (Plet. I: 581) — na obravnavanem področju se v tem pomenu dejansko govori 'miu 'mila -a (prid.); spurčljiv '= spurljiv', pod spürljiv pa je razlaga '= izbiri jiv v jedi, heikelig' (Plet. II: 556) — na obravnavanem področju se govori s'purclu -leva -a (prid.) 'izbirčen I pri jedil' (poleg tega pa tudi šk're:dlu -leva -a » z'be:rčlu -leva -a); utraga se mi 'es beliebt mir nicht' (pod uträgati — Plet. II: 740) — na UVOD: Dosedanje upoštevanje narečnega gradiva 33 obravnavanem področju se govori 'so:nce me ut'rärga 'sončna vročina me utruja', ut'ra:ga me 'utruja me I(sončna) vročina I' in ut'rärga se me 'ne ljubi se mi I zaradi (sončne) vročine I'. Vsaj za enega od zbiralcev gradiva za Pletešnikov slovar vemo, da je bil doma z obravnavanega področja, namreč Franc Gross, sicer pravnik in glasbenik, ki je bil po podatkih iz prepisa rojstne (krstne) knjige za leta 1835-1874 za lokalijo Marija Nazaret v Arhivu Slovenije rojen v Dobletini v kajžarski družini pri Mihovci 27. julija 1851 in še istega dne krščen v Nazarjah (torej ni bil rojen 25. julija istega leta v Nazarjah, kot piše Pirjevec (1925-32: 265), za njim pa prepisuje rojstni kraj Meze (1976: 228)); umrl je 8. februarja 1892 v Idriji. (Kot glasbenik je bil ustanovitelj in prvi dirigent pevskega zbora ljubljanske Glasbene matice leta 1891, uglasbil pa je tudi pesem Perice Mozirjana Jožefa Lipolda, ki je bil od leta 1815 do smrti leta 1855 župnik na Rečici ob Savinji.) Pleteršnik je Grossa v Pripomnjah v Slovensko-nemškem slovarju (Plet. II: VII) naštel med desetimi, ki so mu izročili »[o]bširne zbirke«. Oznako Savinska dol. ima v tem slovarju tudi gradivo, ki sta ga posredovala »V. Herk (iz gor. Savinske doline)« (gre za strokovnega pisca Vladimirja Herleta (r. 1869, u. 1932) iz Solčave (Vider 1982: 154—156) in »T. Suher (iz Savinske doline)« (najbrž Franc Suher, r. 1861 v Hudi Jami v Spodnji Savinjski dolini, u. 1944) (KLS III: 183)). Za prav tako v Pleteršnikovih Pripomnjah omenjenega Franca Praprotnika (»s Štajerskega«) (r. 1849, u. 1933) je malce nejasno, katero gradivo je zbral. Ker je prišel v Mozirje šele leta 1889, je le malo verjetno, da bi upošteval tudi zgornjesavinjsko narečje; rojen je bil v Andražu nad Polzelo, pred dokončno ustalitvijo v Mozirju pa je služboval po Štajerskem (F. Baš 1933-52: 474). 3. Leta 1903 je v letnem poročilu gimnazije v Kranju (in tudi kot ponatis) izšla razprava Josipa Tominška Narečje v Bočni in njega sklanjatev (Tominšek 1903). Šolnik, slavist in planinec Josip Tominšek, ki je bil rojen 4. marca 1872 v Bočni pri Porti (Orel 1980: 119-120; Weiss 1983c: 8; 1984b: 8) in je umrl 22. marca 1954 v Ljubljani, jo je prvotno napisal kot seminarsko delo v Inštitutu za slavistiko univerze v Gradcu leta 1896 (z naslovom Sklanja narečja v Zadrečki Dolini; Prunč — Karničar 1987: 113), nato pa oblikoval v doktorsko disertacijo (Šolar 1967: 21). V tem delu je dobro obdelana sklanjatev samostalnikov UVOD: Dosedanje upoštevanje narečnega gradiva 34 in zaimkov, slabše pa pridevnikov, medtem ko se piscu glasoslov-ni zapis ni prav posrečil. Kritika (Breznik 1903; prim, tudi Wester 1903; Grafenauer 1904) je ob izidu na osnovi zapisanih primerov podvomila, da pozna narečje v Bočni tonemsko naglaševa-nje, kot je mislil Tominšek. Prav zanimiv je njegov kratek opis zemljepisnih in družbenih okoliščin, značilnih za Zadrečko dolino (Tominšek 1903: 6), ki leži na stičišču vplivov »junsko-koro-škega« in gorenjskega narečja ter štajerskih narečij. Vendar pa se »onstran Menine prične gorenjsko narečje kar neposredno, pač zaradi malenkostnega prometa. Po edini pripravni poti hodijo le trume romarjev preko meje na Kranjsko, ali ti korakajo kot tujci med tujci. Zato se še pri zadnjem štajerskem kmetu ob meji govori čisto po >štajersko<, ako pa se zglasiš čez pol ure pri prvem kmetu na kranjski strani, slišiš že pristno gorenjščino.« Vzrok »nekam samolastnega razvoja ondotnega ljudstva in v prvi vrsti njegovega jezika« je po Tominškovem mnenju »mnogolika soseščina in vendar omejenost in zaprtost med gorami«. Nekatera Tominškova opažanja bi spadala že kar v danes pojmovano sociolingvistiko. -Primere iz Tominškovega dela sta črpala Fran Ramovš za svojo knjigo Dialekti (Ramovš 1935: 149, 156-159) in Jakob Rigler (1980). - Toporišič (1987: 237) za to Tominškovo delo piše, da so »[o]blikoslovni podatki sami na sebi [..] prav zanimivi, enako glasoslovni, in so mogli kritičnemu bralcu (Ramovšu) postati dobrodošel vir, še zlasti, ker je tu šlo za prvo obsežnejšo in sistematično predstavitev narečne enote s štajerske narečne podstave«. Tominšek je govor svojega rojstnega kraja rad pritegnil v pisanje o pravopisnih vprašanjih slovenskega jezika (prim. npr. Tominšek 1910: 61). Prav presenetljivo je, da najdemo podatek iz zgornjesavinjskega narečja celo v njegovem Uvodu o latinskem jeziku v Wiesthalerjevem Latinsko-nemškem velikem slovarju (Tominšek 1923: XXIII, op. 1), in sicer pri (ljudski) etimologiji: »Sem [k ješprejn 'Gerstenprein', ki je ljudskoetimološko naslonjen na ješ — P. W. ] spada tudi šaljiva uganka: „Ali >rajš'< ješ ali piješ?" z zamenjavo besed >rajš'< = rajši in >rajž< = riž.« - In v oceni Savinjskih Alp Frana Kocbeka (Tominšek 1927: 97) piše: »Iz zunanjega razloga pozdravimo knjigo tudi zato, ker se bo ž njo vendar enkrat za vselej udomačila edino (jezikoslovno in po narečju) pravilna oblika Savinja (kakor Dravinja, Hudinja, Mislinja), v gornji UVOD: Dosedanje upoštevanje narečnega gradiva 35 dolini z naglasom na -a, pa takisto z mehkim -n (t. j. -nj). Savnja, točno: Sauna, kakor tam govorijo: kuhnja (kuhinja).« Prej so namreč pisali Savina in savinski, kot ima recimo tudi še Pleteršnik. 4. Fran Ramovš je o danes pojmovanem zgornjesavinjskem narečju doslej najbolj kvalificirano pisal v knjigi Dialekti v okviru savinjskega dialekta (Ramovš 1935: 156-159), ki pri njem obsega Zgornjo Savinjsko dolino, poleg tega pa še zahodni del danes pojmovanega srednjesavinjskega narečja. Gradivo je zelo dobro izčrpal iz Tominškove razprave Narečje v Bočni in njega sklanjatev; z obravnavanega področja ima primere iz Bočne in Šmartna ob Dreti. 5. Ramovševo pojmovanje savinjskega dialekta je popravil Tine Logar v članku Karakteristika in klasifikacija gornjesavinjskih govorov (Logar 1954), v katerem so navedeni primeri, nabrani pri zapisovanju narečnega gradiva za slovenski lingvistični atlas. Z obravnavanega področja so upoštevane tele točke: Sp. Kraše in Kokarje (kot ena enota), Homec-Brdo in Zavodice, poleg tega pa primerjalno še Gornji Grad, Radmirje in Ljubno (kot ena enota), Luče, Rečica ob Savinji in Šmihel nad Mozirjem. 6. Na obravnavanem področju je bila leta 1984 izdelana tudi diplomska naloga Petra Weissa Govor Kras (v Zadrečki dolini) (Weiss 1984a), ki prinaša poleg in hišnih imen v Krašah in dveh besedil še opis glasoslovja in oblikoslovja ter odgovore na vprašalnico za slovenski lingvistični atlas. 7. V zadnjem času je objavljeno vse več narečnega gradiva, nekaj zaradi možnosti v občinskem glasilu Savinjske novice, ki izhaja vsak mesec v Mozirju in ga prejema vsako gospodinjstvo, nekaj pa zaradi prizadevnih posameznikov, ki pišejo recimo o splavarstvu (Baš 1974) ali o prevozništvu (furmanstvu) (Videčnik 1988). Tako zbrano gradivo pa je uporabno le kot spodbuda in jezikoslovca, predvsem slovaropisca tako rekoč šele čaka na natančnejšo obdelavo. Zaradi popolnosti je treba omeniti še nekatere odgovore po vprašalnicah, ki sta jih pripravila nadvojvoda Janez Avstrijski (r. 1782, u. 1859) in Georg Göth (r. 1803, u. 1873); leta 1846 jih je zapisal neznani odgovarjalec iz Nazarij, to je iz skrajnega vzhodnega dela Zadrečke doline. Odgovori so ostali v rokopisu in so bili objavljeni šele več kot sto let po zapisu UVOD: Dosedanje upoštevanje narečnega gradiva 36 (Kretzenbacher 1952: 167-168; Weiss 1986b). Zapisani so tile »posebni ljudski izrazi«: »Savod, ko j, kej ne, kej de.« Beseda 'za:vat -da 'gozd' je znana danes predvsem v Bočni in zahodno od nje (pa še tu le kot redkejša sopomenka k besedi 'go:ša -a <ž>, ki je drugod edina običajna). Beseda 'ko:j (prisl.) pomeni 'vendarle', medtem ko zadnjima dvema zvezama danes v narečju ni mogoče najti ustreznic. Nato pa so zapisani še štirje pregovori: »1.) Ktir flo£ar£ki birt |: gofpodar :| £e £lo redi, tega domazhija rada jetko dobi. 2.) Ako rauno flo£ je terd in grob, pijan flo£ar ga vender poshre. 3.) Star musikant, £tar jager in £tar Sagmei£ter fo terji berazhi. 4.) Kdor sheli hvalen biti, ta naj omerje, kdor pa hozhe tadlan biti, ta naj £e pa shen.« V govoru Kras pomeni f'lo:s -a 'splav', f16:ser «* f 16:ser -erja 'splavar', f'lč>:serske ** f'lo:serske -erska -a (prid.) 'splavarski', 'be:rt -a (m) 'gospodar' (s tem da se sopomenka gaspa'da:r -ja (m) govori danes redko, pa še to predvsem pod vplivom knjižnega jezika), 'jat'ka s» 'e:t'ka -e <ž> 'jetika', g'r9:p -ba -a (prid.) 'velik' (ne pa 'ne do konca obdelan' ipd., kot je v knjižnem jeziku), maze'kä:nt «s mazi'ka:nt -a (m) 'muzikant', 'jä:gar -gra (m) 'lovec', 'ža:gmeštar -tra (m) 'Žagar, žagarski mojster', 'ta:rja (prid. m. sp.) (star.) 'trije' (s sopomenko t'rija) in 'ta:dtan -a -a (prid.) 'grajan'. Oblika omrje je napak rekonstruirana iz u'ma:rja 'umrje', glede na to pač, da predpona o- v narečju postane u- in je tudi v knjižnem jeziku veliko pogostnejša od predpone u-. Zapisovalec najbrž ni bil Zgornjesavinjčan ali pa je pregovore poknjižil, saj si v tem sobesedilu ni mogoče razložiti besed akoravno (v govoru Kras cap'ro: « ca'tude ** ca'tut' » cag'lix 'čeprav'), berač (v govoru Kras 'pe:tler -lerja (m>) in želi (v govoru Kras 'vača 'hoče', tako kot je v drugem delu četrtega pregovora) ter zveze ta naj £e pa shen — izgube i-ja pri glagolu v 3. os. ed. narečje ne pozna (ustrezna oblika bi bila 'že:ne); tudi besedni red je v zadnjem primeru govorom na obravnavanem področju tuj - v govoru Kras bi bilo običajno 'tat' se 'ne: pa 'že:ne. Na narečje bi v četrtem pregovoru kazala tudi dva sorazmerno blizu stoječa veznika pa. UVOD: Dosedanje upoštevanje narečnega gradiva 37 V okolici obravnavanega področja je za splošnoslovanski lingvistični atlas Jakob Rigler zapisal govor Luč (Ivič 1981: 93-101), na Filozofski fakulteti v Ljubljani pa so bili pod mentorstvom prof. Tineta Logarja v diplomskih nalogah zapisani govori krajev Ljubno ob Savinji Irene Goričan (leta 1973), Melise (pri Ljubnem ob Savinji) Marije Kolenc (1979), Nizka (pri Rečici ob Savinji) Erne Zajamšek (leta 1969) in Mozirje Marije Rutar (leta 1966) in Melite Steiner (leta 1973) (po podatkih v SEL 1986: 230). Besedilo Erne Zajamšek je bilo izbrano kot ponazorilo za »Nizko vas pri Rečici ob Savinji« za knjigo Slovenska narečja Tineta Logarja (1975: 72-73, 90, 111-112). 38 GLASOSLOVJE FONOLOSKI SISTEM INVENTAR Samoglasniki Dolgi samoglasniki o: le: uo: + a:r a: sprednji | nesprednji /a:/ (tudi v a:r) ni izrazito dolg. Kratki samoglasniki Naglašeni u e i a I sprednji | nesprednji /i/ in /u/ nista izrazito kratka. Dolžine /a:/, /i/ in /u/ se zelo izenačujejo. Nenaglašeni u sprednji , nesprednji GLASOSLOVJE: Inventar samoglasnikov 39 Prednaglasni /e/ alternira z /e/, za /č ž š r j/ pa tudi z /a/ - se'lit « se1lit, cre'pine « era'pine 'črepinja, črepinje'. Silabemi 1, m, n in r so nastali iz al (za t in d iz el), am (za 1 iz em), an (za 1 iz en) in ar v zvezi z moderno vokalno redukcijo in ne morejo biti naglaseni, pojavljajo pa se predvsem v hitrem govorjenju. Na obeh straneh morajo imeti soglasnike, namesto enega od njih pa je lahko začetek ali konec besede (isto vlogo ima meja med predpono in osnovo besede) — dr'ga:č, pr'ne:su, 'kakr, 'ka:kršan, pr'ucat 'priučiti'). Soglasniki Zvočniki v m v' m' 1 r n 1 n' j Palataliziranost zvočnikov (tudi skupine zvočnikov) v položaju pred sprednjimi samoglasniki v gradivu ni označena. Zvočniki /m/, /n/ in /v/ so palatalizirani v posameznih primerih pred nesprednjimi samoglasniki in na koncu besed (/v/ na koncu besede ne more biti palataliziran) — u'zie:m' (w u'zie:me) 'vzemi', m' (» me) 'mi ', na're:d'u 'naredil', g'ra:b'u 'grabil') in pred -o, ki je nastal iz -eu, -el ('jam'o 'imel', 'va:t'o 'hotel', 'fa:c'o (fa'cie:le) 'ruta Ipokrivalol', 'zib'o ('zibele) 'zibel', 'nä:zb'ok 'darilo porodnici'). Če se osnova pridevnika končuje na t ali d, se t in d palatalizirata pri sklanjanju pridevnika, kadar izpade e (*- e) - 'rižasfma (« 'rižastema) 'črtastemu, progastemu*, 'puzd'ga (» 'pustega) 'pustega'. Oblike velelnika za 1. os. mn./dv., ki se jim osnove končujejo na b in p, ta dva nezvočnika nista palatalizirana. Pri samostalnikih s pripono -ek in -ek pride do palatalizacije pred pripono stoječega soglasnika - 'pasek 'pas'ka 'psiček', z've:zek z've:s'ka 'zvezek'. V zahodnem delu obravnavanega področja imajo nekateri samostalniki pripono -ek namesto -ak; zato v Bočni govorijo npr. ča'ta:rtek « če'ta:rtek -t'ka 'četrtek', z'rerzek -s'ka 'zrezek*, v Krašah pa ča'ta:rtak » če'ta:rtak -tka, z're:zak -ska. - Palatalizira se tudi k, vendar le v primeru 'ne:k' (*» 'ne:ke «* *ne:k) 'nekje'. Prozodija Naglas ni vezan na določeno mesto v besedah. V naglašenih zlogih poznajo govori kvantiteto, ne poznajo tonemskega naglaševanja ter imajo dva naglasa ( 'V:, 'V) in nena-glašeno kračino ( V). DISTRIBUCIJA Samoglasniki Dolgi samoglasniki nastopajo le pod naglasom, in sicer v vseh položajih. Ni primerov za /e:/ pred /j/. Naglašeni /e:/ pred /j/ ni mogoč; nadomesti ga /e:/, ki lahko alternira z /i/ - 've:ja ** GLASOSLOVJE: Distribucija samoglasnikov 41 'vija. Prav tako ni mogoč /ä:/ pred istozložnim /v/; nadomesti ga /a:/ - (k'rärva) k'ra:u 'krav', k'ra:uja 'kravji'. Naglaseni /e:/, ki mu sledi (1.) zlog s sprednjim samoglasnikom, (2.) palatalizirani soglasnik ali (3.) /č ž š r j/, je fakultativno nadomeščen z /e:/ - z've:zde (proti z've:zda, z've:st 'zvezd'), 've:te (proti 've:ta, toda 've:) 'veste', t're:pxe 'trebuhi' (proti t're:bax), pan'de:lek pan'de:lka 'ponedeljek', 've:ša 'vešča, vešče', s've:čka -e (in seveda tudi s've:čk). Pri nekaterih govorcih pride fakultativno do enakega pojava, če naglaseni enozložnici, v kateri je /e:/, sledi nena-glašena enozložnica s sprednjim samoglasnikom (ob omejitvah, ki so navedene v temle odstavku) — 'de: pa na 've:m 'zdaj pa ne vem' proti 'de: be pa 'šo: 'zdaj bi pa šel'. — Ponaglasni nena-glašeni /e/ za soglasniki /č ž š r j/ preide v /a/ — s've:ča 'sveča, sveče', 'ko:ža 'koža, kože', 'guo:ra 'gora, gore', 'sä:ja 'saje'. Izjema so le manjšalnice od moških osebnih imen, npr. 'to:nček -a 'Tonček'. V /a/ preide tudi prednaglasni /e/ za soglasniki /č ž š r j/ — p ras'ne:t 'presnet'. V vseh predponah in v nekaterih obrazilih je mogoča dvojnica /e/, ki pa se čuti kot novejša in prevzeta iz knjižnega jezika — pre'vi » pra'vi 'previj', 'pa:jek « 'pa:jak (» *pa:jk) 'pajek', te 're:ne (te 1re:n§) 'rajni'. Naglaseni ali nenaglašeni /e/ za /č ž š r j/ prehaja v /a/ — 'pie:če 'peči ', 'ko:ža 'koži', 'suša 'suši 1. , 2. ', v Krašah in Kokarjah pa 'ma:ma, 'a:te, 'ka:kat, 'pa:lca, s'ja:le, 'parnčat, 'ba:£a, v Bočni in Krašah npr. 'kä:ngla, medtem ko v Kokarjah 'ka:ngla. Soglasniki Zvočniki /v/ nastopa kot [v], v položaju pred soglasnikom ima varianto [u], ki lahko, kadar ni v položaju za samoglasnikom, alternira z [u] (predvsem v počasnem govorjenju) — 'više, m'rau:le 'mravlja', u'še:ss 'uho'. Izjemen je [u] med dvema samoglasnikoma v medmetu 'a:'ua:j 'av' (— 'a:u); dvojnica 1 a:'va:j je redka. /v'/ nastopa v gradivu le pred samoglasniki — p'rärv'u 'pripovedoval, pravil'. Na koncu besede ni mogoč. Po popolni redukciji za njim stoječega samoglasnika preide v položaj, kjer ima varianto [u], ki pa ne more biti palatalizirana — zap'rarule 'zapravili', [u] ni mogoč v izglasni skupini (+• u + v, u+1-u'bu 'obul', sa'zu 'sezul', 'ču 'slišal'. /j/ ni mogoč za /i/ na koncu besede - 'pi 'pij' (in potem še v ostalih velelniških oblikah, npr. 'pite 'pijte'), tele'vizi 'televizij'. /i/ nastopa v položaju pred nesprednjimi samoglasniki. Na koncu besede ni mogoč. /1/ ni mogoč v položaju pred /a/ (prim, dvojnici 'le:jna » 1£a:jna 'lajna'). Nastopa pred sprednjimi samoglasniki, v izglasju pri primerih popolne redukcije, npr. za'žie:l (*» za'žje:le), pred nesprednjimi samoglasniki pa v primerih, ko so nastali po asimilaciji, npr. -o iz -eu - 'žie:lo 'želel', in v nekaterih primerih v zvezi 1 + 'V + j + C (pri čemer je 'V ali 'o: ali '9: ali 'e: - '16:js 'Lojz', 'lorjzek 'Lojzek', 'lo:jtra (» 'le:stuca« 'le:stvanca) GLASOSLOVJE: Distribucija soglasnikov 43 'lestev', 'lo:jtarčnek 'lojtrnik*, ž'le:jf 'zavora', 1 le:jdra 'lajdra', ž'le:jdra '(močna) veriga', 'le:jtrat 'zvijati po črevih', 'lerjbič 'telovnik', 'le:jbat 'skrbeti za koga, paziti na koga, trpeti kaj', 'le:jp'kis 'podloga za pod komat', 'le:jkmestar 'drzalnik', p'le:jxat 'beliti I lase|'. Redkejšo dvojnico z I imata 'le:jna 'lajna' in 'le:jka (slabš.) 'ženska'. Sem spada tudi 'lardele «* 'lardelc 'predal I del v kosu pohištva I'. Nekatere besede, ki se začnejo na lu-, imajo pri dvojnico lu- — 'luč » 'luč, 1lučat » 'lučat 'lučati, metati', 'lukne » 'lukne, 'luna *» 'luna, 'luska » 'luska, 'luš(t)an «* 'luš(t)an 'ljubek, prijeten, zabaven', 'lušat *» 'lušat 'luščiti', 'lubenica » 'lubenica 'lubenica'; prim, še f16:ser s» f16:ser 'spla-var' proti f'törs 'splav'. /n/ ima pred velar i varianto [rj], ki pa v gradivu ni posebej označena. Nezvočniki V besedi in zvezi besed nezveneči nezvocnik ni mogoč pred zvenečim in zveneči ne pred nezvenečim — s'va:dba 'svatba', s'lartka 'sladka', b'ra:d ga 'bo: 'brat ga bo', 'nuo:ž be ma u'zeru 'nož bi mu vzel', 'puklazd'ga ('puklastega) 'grbastega'. V besedi nepalatalizirani nezvocnik ni mogoč pred palataliziranim, v izglasju pa ni mogoč nepalatalizirani nezvocnik za palataliziranim (v gradivu je označena le palataliziranost zadnjega nezvočnika; izjema so seveda nezvočniki, ki ne morejo biti palatalizirani) — 'tumazd'ga, 'tumast'ma 'neumnega, neumnemu', d'va:jst' 'dvajset', 'kuo:st' (» 'kuo:set » ka'sit) 'kositi', 'zib'9 'zibel'. Na koncu besede pred premorom so mogoči samo nezveneči nezvočniki — 'ta:rt 'trd', g'ro:p 'velik', b'ra:st 'brazd'. Samo nezveneči nezvočniki so mogoči tudi na koncu besede pred samoglasnikom ali zvočnikom naslednje besede — m'la:t 'mo:š, s'larp u'kus 'slab okus'. (Pri posameznih govorcih je glede na hitrost govorjenja v takem položaju mogoč tudi zveneči nezvocnik. ) Zveneči nezvočniki na koncu besede se ohranjajo v pravih predlogih pred besedami, ki se začenjajo na samoglasnik, zvočnik ali zveneči nezvocnik - ud 'nega 'od njega', spad 'no:k 'izpod nog', braz u'če:ta 'brez očeta'. GLASOSLOVJE: Distribucija soglasnikov 44 Podvojeni soglasniki se (zaradi vokalne redukcije in na morfemski meji) lahko izgovarjajo podaljšano, vendar pa se predvsem v hitrem govorjenju komajda ali pa sploh ne ločijo od enojnih - 'z:e:le 'z zeljem', 's:ie:stra 's sestro', p'rit:e («* p'rite) 'pridite'. Prozodija Naglas ne nastopa na prvotno kratkem zadnjem zlogu večzložnic, temveč se z njega premakne za zlog proti začetku besede ali celo na naslonko - 'za:spe 'zaspi (vel.)', 'tie:man 'temen', 'puo:(t)plat 'podplat', 'cegan 'cigan', ka'po:vo («* 1kapvo) 'kupoval', f'ranče 'France', 'pa:r^nas 'pri nas', 'nac^tle 'na tla', x'ra:vat 'Hrvat'. Dolgi samoglasniki nastopajo le pod naglasom. Mogoče so zložene in sestavljene besede z več naglasi. IZVOR Samoglasniki Dolgi samoglasniki e: +- naglašenega e v nezadnjem besednem zlogu - 'ne:su, 'ze:le, 'pe:ku 'pekel (del. na -1>', 'pe:rje '1. perje, 2. listje', 'že:nen «< 'žernin (toda 'žecnska 'žernske) - %: - 'pe:tak, s've:t (prid.) 'svet', g'le:dam, t're:sem, g're:, de've:t, 'pe:st, i'me: (« (star.) 'jame) 'ime' *■ naglašenega q v nezadnjem besednem zlogu — 'de:tele, te'le:ta ♦■ naglašenega e v nezadnjem besednem zlogu - sm're:ka, 'le:ta, ka'le:na, 're:pa, pa'le:na, st're:xa ♦■ e: in i: pred r - z've:r '1. izvir, 2. zver', 'me:ra '1. miru, 2. mera', 've:ra, se'ke:ra, me'xe:r (» me'xur) 'mehur' - i pred istozložnim /v/ za p, b - 'be:y 'bil ', da'be:u 'dobil', 'pe:u » 'piu 'pil * (in tudi v sestavljenkah), pa'pe:unat 'popivnati' ♦■ a: - 'le:t 'led', ba'le:n 'bolan', 'de:n 'dan', 've:s 'vas', 'me:x 'mah', 'le:n 'lan' GLASOSLOVJE: Izvor samoglasnikov 45 *- naglašenega a v nezadnjem besednem zlogu — u'ze:mem, u'se:xne 'usahne', pra'me:kne 'premakne', u'te:knem 'vtaknem', 'me:žat (Kr, Ko; Bo » 'mažat) 'mižati' - i — pr'le:znen 'priliznjen' 6: *- naglašenega o v nezadnjem zlogu - 'xč>:de, 'do:bar, 1ko:ža, š'ko:rja, š'ko:da, 'no:sem, ma'čo:xa 'mačeha', 1 xč>: ja ' 1. jelka, 2. hoja', ' nö: ša, š' ko: da, ' nö: sem *• nenaglašenega o v nezadnjem besednem zlogu, če je bil pred njim kratek naglas — ja'gö:da 'jagoda', ba'ko:jca (Bo) 'bukev' ■*- o: ali q: pred istozložnim j — 'mö:j, z me'nö:j, za'mö:j («* za'm9:ja) 'dobro' *- u pred istozložnim r, j — 'ko:rba 'kurba', 'čo:j(te) 'čuj(te)', 'go:rta 'širok trak Ipri košu, roletil' (*- n. Gurt.), 'kö:rblet 'poganjati I motor I' (*- n. kurbeln) e:||e: *- e: — pe'pe:u 'pepel', 'pe:č, če'be:la (Kr, Ko; Bo « be'če:la), je'se:n ♦■ e: — 'be:la, le:p, m'le:ka, z've:zda, 'me:x 'meh', t're:bax, 'be:u, 'be:ta, s'le:p, 'me:sanc 'mesec', b're:k, s've:tet, s've:ča, 'be:le, 'le:pe, 'le:te, s'le:pe, 'me:ma (Bo; Kr, Ko *» 'mie:ma) 'mimo' ♦■ e, ki je prišel pod naglas po premaknitvi naglasa za zlog proti začetku besede — zg're:šat, č're:ve, d're:ve 'drevesa', č're:vam, d're:vam *- a + j - ' ke: ' kaj' (toda ' kä: ' kaj'), ' se: ' saj', ' de: 'daj', 'de:te 'dajte', 'de: » z'de: 'zdaj', 'de:le « z'de:le 'zdajle', te 're:ne 'pokojni', 'me:xne 'majhni', fre: (Bo; Kr, Ko« f'ra:j) 'prost, svoboden', k're: (Bo; Kr, Ko » uk'ra:j) 'kraj', uk're: (Bo; Kr, Ko » uk'ra:j) (prisl.) 'stran', 'de: 'daj'; me:xan -a -a 'majhen', ta 're:na 'pokojna' (toda g'da:j ** ka'da:j 'kdaj', str'ža:j 'stezaj', na'za:j, ča'va:j » ču'va:j, (na)skri'va:j) *■ -ej — debe'le: 'debelej(š)e', drab'ne: 'bolj drobno', glaba'ce: 'bolj globoko', xit're: 'hitreje', xlad'ne: 'hladneje', legat'ne: 'lažje', mac'ne: 'močneje', pačas'ne: 'počasneje', svet'le: 'svetleje', švax'ne: 'šibkeje', tem'ne: 'temneje' (pomene gl. pri stopnjeva- GLASOSLOVJE: Izvor samoglasnikov 46 nju pridevnika, str. 101-102), p're: 'prej', nap're: 'naprej', zat're: (star.) 'zato(rej)' *- i v glagolski priponi -irati -iram - u'be:rat (» u'be:rat) 'obirati', lau'fe:rat -am 'tekati', za'pe:rat -am (» za'pe:rat » za'pie:rat) 'zapirati', pa'be:rat (» pa'be:rat) -am 'pobirati' (ostale primere gl. na str. 128) ♦■ e v predponi pre- (*- pro-), ki je prešel pod naglas — nap're:de 'naprodaj' *• e v glagolu 'nimam' (♦■ ne imamb — Ramovš 1936: 193—194) itd. — 'ne:m, 'ne:maš, 'ne:ma («a 'nimam, 'nimaš, 'nima) *■ i — sa'pe:xat 'sopihati', ka'me:lca 'kamilica' o: *- o: — 'no:s, 'ko:st, 'no:č, 'vo:s *- zgodaj podaljšanega naglašenega o - ut'ro:k 'otrok (rod. mn.)', pr ut'ro:cex 'pri otrocih' *- q: - 'm9:š, 's9:t, k'lo:p *• naglašenega q v nezadnjem besednem zlogu — 'g9:ba, ' kp: ča, ' t9: ča, ' 1119: ka *• £: in 1 — 'v9:k 'volk', 'p9:n 'poln', 'v9:na 'volna', 's9:nce 'sonce' *- istozložnih naglašenih o + w, o+l, o:+w, o: + 1, a: + w in iz skupin o + w, o+l — da'm9: 'domov', s't9: 'stol', 'p9: 'pol', '9:ca '1. ovca, 2. storž I pri iglavcih I ' (toda '9:uri «* '9:un 'oven'), gar'nKKJa 'grmovje', fe'žo: 'fižol', 'ro:n (Bo; Kr, Ko « 'ra:van *» 'ra:un »s 'ra:un) 'raven', um'r9le (Bo; Kr, Ko » m'ra:ule) 'mravlja', 'f9:čak (Bo; Kr, Ko « 'fa:učak) 'žepni nož', gla'd9:n (prid.) 'lačen', 'f9:š (Bo; Kr, Ko » 'fa:uš), 'Ž9:t9 -va -a (Bo) 'žaltav' (prim, tudi 'b9:lnica » 'b9:lenca 'bolnišnica', ki pa je novejša izposojenka) *■ a: — 'k9:m(ar) (» 'kä:m(ar)) 'kam(or)' ie: *• a — 'tie:š 'tešč', 'tje:man, 'die:š, 'vje:se 'vasi', 'mje:xa 'meha (rod. ed.)', 'žie:rak -rka -a (Kr, Ko) 'žaltav, žarek', 'bie:det (Kr, Ko; Bo «* 'badet) be'dim •bedeti' -»- e, q, e, ki so prešli pod naglas po premiku izglasnega cirkumfleksa za zlog proti začetku besede — 'pie:ta, 'mie:sa, 'tie:sta, 'sie:na, u'rje:me, 'pie:ča 'peči', GLASOSLOVJE: Izvor samoglasnikov 47 'žietna, b'rie:ga, 'rie:pac 'rep', pak'lie:kant' 'poklekniti ' *- naglašenih e, Q, e v edinem besednem zlogu — c'vje:k, x'rie:n, 'vje:č, 'mjeima (Kr, Ko; Bo« 'me:ma) 'mimo', (toda k'me:t -a) +- e v predponi pre- (*■ pro-), ki je prešel pod naglas - p'rietdat 'prodati', p'rie:star (pras'tötra) 'prostor' *• i: pred r - u'mje:rja 'umira', za'pie:rjam 'zapiram' (pri glagolih na -'e:rat -'e:rjam, str. 128), 'mjerran (« 'me:ran) 'miren' *- o - f'lie:rjan fler' ja:na 'Flor(i)jan' uo: — o, ki je prešel pod naglas po premiku naglasa s končnega kratkega zloga — 'nuo:ga, 'kuo:za, k'luo:pe 'klopi' ♦■ naglašenih o, q v edinem besednem zlogu - 'puo:t 'pod', k'ruo:p 'krop' ••-o, ki je pozno prišel pod naglas — 'ruo:ka, 'muo:tan a: *- a: — m'ra:k, m'la:t -da -a (*» m'tä:t -da -a), m'ra:s, 'la:s, b'ra:da, 'pa:uc -a 'palec', 'ba:ta («a 'ba:la -tako sploh v Bočni) 'bala (del. na -1>, 'ma:ma, 'a:te, 'ka:kat, 'pa:lca, s1ja:t 'sejati Isemel', 'pa:nčat (Kr, Ko; Bo m 'mä:ma, 'ä:te, 'ka:kat, 'pä:lca, s'ja:le, 'pa:nčat), 'ka:ngla (Ko; Bo, Kr ** 'ka:ngla); g'la:va, b'ra:da (po metatezi likvid) ♦■ a:, ki mu sledi istozložni /v/ — k'ra:u, k'ra:uja 'kravji', kar'va:u, pap'ra:u (« pap'rä:ve) 'popravi* *• kratkega naglašenega a - ' ga: t ' gad', ' na: s, s' ta: r, b'ra:t 'brat' *- a po premiku naglasa z zadnjega naglašenega zloga proti začetku besede - p'ra:xa 'prahu', u'ra:ta 'vratu', st'ra:xa 'strahu', z'la:ta (s) 'zlato', 'ta:k 'tako' *• glasov, ki bi sicer dali /e:/ (gl. pri /e:/) pred istozložnim /j/ — 'ža:jn (» ža:jan) 'žejen', 'pa:jsja 'pasji', 'pa:jsa 'pesa' —o, ki je prišel pod naglas po premiku naglasa s končnega kratkega zloga — 'va:sa 'osa', 'va:da 'voda', g'va:rat ** ga'va:rat 'govoriti', 'va:rax 'oreh', 'va:trak 'otrok', 'va:ka 'oko', 'ga:lfat 'goljufati' *• e za č ž š r j - 'ša: 'še', 'ja:dan 'eden', 'ja:zek 'jezik' GLASOSLÖVJE: Izvor samoglasnikov 48 ♦■ iz r:, r (v zvezi a: + r) - 'pa:rst 'prst '1. prašič, 2. ničvreden človek', 'zet 'zid', š'pel 'igra I s kartami I' (- n. Spiel) •*- kratkega naglašenega i — ' neč, ' nexcar ' nihče', ' teč 'teč 'tiča '1. ptič, 2. moški spolni ud', 'set 'sit', 'meš 'miš' ♦• u za i (po premiku naglasa) — 'lede (Kr, Ko) » (Bo) 'ledja 'ljudje' *- e, ki je prišel pod naglas po premiku naglasa s končnega zloga - 'lepa («s 'le:pa) (prisl.) 'lepo' ♦■ e — 'mene (» 'mane) 'mene', 'mene (« 'mane) 'meni', 'tet' «s 'tete (*» 'tat' 'tate) ' *- e — 'mane (** 'mene) 'mene' -^e, e. za č žšrj- 'jatra, 'ja(te) 'jej(te)', 'jaza 'jeza', u'jat -a -a (prid.) 'ujet' * i za č ž š r j - za'sat 'zašiti', 'rat '1. riti (glag.), 2. rit', sk'rat 'skriti (nedol.)', 'jat 'iti', 'jade w 'jat' 'pojdi', 'jate 'pojdite', 'jagla 'igla', u'žat 'užiti', spa'cat 'spočiti (nedol.>', st'ražba 'striženje' •*- u — 'ta, 'vaš 'uš', k'rax, 'kap, 'čat 'slišati', u'bat (nedol.) 'obuti', d'rage 'drugje', 'ramen (** ra'miern) GLASOSLOVJE: Izvor samoglasnikov 50 'rumen', 'xada («* 'xuda) 'hudo', 'pasta (** 'pusta) 'pusto' ♦■a - f' rane ' Franc', f' ranče f ran' ce: ta ' France', ' kakar 'kakor', 'rama (« 'rä:ma) <ž> 'rama', p'Iaman (« p'iärman) 'plamen', st'ranske (» st'rärnske) 'stranski', 'mastan -tna -a (redko; s» 'mar stan -tna -a «* 'ma:san -sna -a) 'masten' Nenaglašeni kratki samoglasniki i *- i, kadar se ne reducira v /e/ (začžšrjv /a/) — ke'pi 'kipi', ži'vi («* ža'vi «s ž'vi) 'živi' *- e, kadar se ne reducira v /e/ (začžšrjv /a/) — ci'zärna 'čežana', pin'karla (» pen1karta) -a 'nalivno pero' u *- vzglasnega u- - u'še:sa 'uho' *- vzglasnega o- (ostane tudi v obliki s predpono) — u'rerxe, u'rar le, zu'rar le 'zorali' *• izglasnih v ali 1 v položaju za r — 'čarru 'deževnik', 'ba:ru 'brv', u'ma:ru 'umrl' ♦■ izglasnih i+lini+vs palataliziranjem predhodnega soglasnika (če je palataliziranje mogoče) — m'Iärt'u 'mlatil', 'xuo:d'u 'hodil', p'le:sn'u 'plesniv', sp'le:sn'u 'splesnel', na'duslu 'nadušljiv', z'be:rčlu 'izbirčen', s'purclu 'izbirčen I pri jedil' *• izglasnega o + v tam, kjer razlikujejo zdrp'niko (prid.) od zdro'niku (rod. mn.) (tj. v zahodnem delu raziskovanega območja, predvsem pa v Bočni), 'puorkru (» pak'rau) pak'rava (m) 'pokrov' *■ /ev/ pred pripono -ca, -ac — 'lerstuca (» 'lerstvanca » 'lorjtra) 'lestev' (♦■ *lestevca), 'kuorzuc ka'zorca 'kozolec' e ♦■ izglasnega -e pri sam. s. sp. za c, 1, n' (ki ne podaljšujejo osnove) - 'sornce, 'por le, zna'mierne, 'zarrne 'zrnje' *- u, o, a za palatalnim soglasnikom - 'tukne 'luknjo', pan'derlek 'ponedeljek', 'vargne 'ognju (daj. ed.}' ♦■ izglasnega -je - 'lede 'ljudje' (Kr, Ko; Bo «s 'ledja), d'rage 'drugje' GLASOSLÖVJE: Izvor samoglasnikov 51 *- a v priponi -ak nezačžšrjbf- 'de:dek 'možiček', 'lulek 'moški spolni ud', 'mucek 'mucek', pan'de:lek, 'mie:sek (otr.) 'meso', 'muo:stek 'mostič', 'zizek 'sesek', ča'ta:rtek » če'ta:rtek -t'ka (Bo; Kr, Ko s* ča'ta:rtak « če'ta:rtak -tka), z're:zek -s'ka (Bo; Kr, Ko <*s z're:zak -ska) 'zrezek', 'listek -t'ka (Bo; Kr, Ko s» 'listek -t'ka), 'je:zek -a 'manjšalnica od jez' *• i v priponi -ika nezačzsrjbmv- marma'la:deka (otr.) 'manjšalnica od marmelada', ž'va:deka 'majhna žival', 'va:deka 'vodica', pa'nudeka 'ženska, ki se ponuja', 'žileka 'žilica', 'luleka 'žensko spolovilo', 'lizeka (« 'lizika), 'mizeka 'mizica', 'so:zeka 'solzica', 'kuo:zeka 'manjšalnica od koza' *- nenaglašenega i ne za č ž š r j — te'si 'tišči', 'že:nen 'ženin', ze'da:r 'zidar', 'ja:zek 'jezik', 'fe:rtek -- (prid., prisl.) 'gotov', 'le:dek — -- (prid., prisl.) 'neporočen, samski', 'ke:nek -a '1. kralj I pri kartah | , 2. (slabš.) lenuh', se'guma («* si'guma) *• prednaglasnega o, u za p — pe' le: j ' pola j', pe' lä: ne '1. Poljanec I prebivalec Poljan (pri Rečici ob Savinji)!', 2. prebivalec Polj, tj. Spodnje Savinjske doline', pes'tuo:ta 'Pustota Iledinsko ime v Rovtu pod Meninol', pes'tila (*» pas'tila) 'pustila', pe'lä:k (» pa'lä:k) 'Poljak', pflo'n'ä:k 'polovnjak I sod I', pe'no:ca (redko; «< pa'no:ca) (slabš.) 'posoda' *- prednaglasnega u za 1 — kle(n)'ča:unca » kle(n)'ča:unca 'ključavnica', le'be:zan 'ljubezen', le'be:nske 'ljuben-ski, nanašajoč se na Ljubno ob Savinji', le'bija 'Ljubija |kr. imel', le'di 'ljudi', le'cija 'Lucija' ♦■ nenaglašenega u — le'sina «« le'šine (s» la'sina «* la'sine) 'jajčna, orehova lupina' ♦■ prednaglasnega e - me' xe: r ' mehur' , me' nö: j ' menoj', se'bo:j (« sa'bo:j) 'seboj', te'bö:j (» ta'bo:j) 'teboj' ♦■ ponaglasnega, tudi izglasnega i — g'rä:bet, 'xo:dem, 'mize, p'ride (» p'rit') 'pridi' ••-o + j v 1. ženski sklanjatvi — s k'ra:ve 's kravo' (in analogno tudi v 2. ženski sklanjatvi - z 'nite —, kjer je or. narejen po dajalniku) a •*- a - s'tie: bar, x'Ia:pac GLASOSLOVJE: Izvor samoglasnikov 52 - a v skupini kat - ka'do: («s g'do:), ka'dorr (» g'do:r) 'kdor', ka'darj (« g'da:j) 'kdaj' *- a v priponi -ak, -ik za č ž š r j b f t (za ostale ni primerov) - 'zabak » 'zgrbak -a 'zobek', 'ma:čak -čka 'maček', ka'nuo:fak s* k'nuo:fak -fka 'gumbek', s'to:lčak -čka, 'tyo:rak -rka, 'nuo:žak -a, 'pe:tak -tka, če'ta:rtak «« ča'ta:rtak -tka (Kr, Ko; Bo » ča'ta:rtek s» če'ta:rtek -fka) • o •*- i v priponi -ika začžšrjbmv(za ostale ni primerov) - 'lubaka 'ljubica', 'ribaka 'ribica', 'ko:rbaka 'manjšalnica od kurba', 'ja:maka 'jamica', 'ma:maka 'mamica', 'suo:vaka 'manjšalnica od sova', 'pužaka 'manjšalnica od punčka' *• o, ', vag'l9: 'vogalov', sta'lica 'stolica |priprava|', 'tie:lak» 'tie:lax 'teloh' *■ nenaglašenega u — la'sina *» la'sine («« le'sina m le'šine) 'jajčna, orehova lupina', sa'sit (» 'sušat) 'sušiti', t're:bax, b'rä:ta, 'vina 'vino (im., tož. ed.>', pa'šuo:ba 'puščoba', (in)štra'mie:nt 'inštrument' ♦■ prednaglasnega e — sa'sit «* sa'sat 'sešiti', sa'sit (prid.) 'sešit', sa'bo:j («* se'b6:j) 'seboj*, ta'bö:j («s te'bo:j) 'teboj' «- izglasnega i za č ž š r j - 'to:ča '1. toči (daj. ed.), 2. tolci', 'nuo:ža 'noži', 'tisa 'tišči', 'pie:ra (« ■pie:r) 'peri', 'vie:rja 'verjemi' ♦■ izglasnih o, 9, u ne za palatalnim soglasnikom — 'žita 'žito, žitu', m'iä:ka 'mlako' *- a — sa'mo:težan (» sa'm9:težan) 'samotežen', fran'ce:ta 'Franceta (rod. ed.)', 'cegan ce'ga:na 'cigan' +- o in a v končnicah -om in -am samostalniških sklanjatev — s'tuo:tam, 'krä:vam *- nenaglašenega r (v zvezi a + r) — kar'tine ?» kar'tina 'krtina', 'kö:kar 'kolikor' ♦■ iz r + reduciranega i (v zvezi a + r) — par 'pri', par'ne:su 'prinesel' *- i — mak'Ia:uš -ža 'Miklavž', na'ko:l («* ne'ko:l) 'nikoli', mast'le:rat « mast're:rat (» mest'le:rat m mest're:rat) 'ministrirati', ca'ril (» ce'ril) -la 'Ciril', šma'xe:u w šme'xe:u -la 'Šmihel nad Mozir jem |kr. imel', štar'na:jst (» šter'na:jst) '14' *- e — p'laman (« p'lä:man) -mna (»* pla'me:na) (m) 'plamen' GLASOSLOVJE: Izvor samoglasnikov 53 e || e *- ponaglasnega e - 'pa:met 'pamet' *- prednaglasnih e, §, e - le' nuo: ba, les ' nika « les' nika, le'vica «* le'vica, pie'niča «* pie1 niča, cre'pine (» cra'pine) 'črepinja, črepinje', res'nica (« ras'nica), ce'dit, le'se:n «* le'se:n, sne'že:n » sne'že:n *- istozložnega a + j - u'če:re 'včeraj', 'dele(te) 'delaj(te)', 'de:leta 'delajta', 'duo:me 'doma', me'da:č (» maj'da:č) 'Majdač I gospodar v Krašahl' •<- prednaglasnega a pred r — cerk'liu 'cmerav' *- nenaglašenega e. - 'pä: met 'pamet', 'jame (star.; i'me:) 'ime' ♦■ e v samostalniški priponi -er (*• -ar) — m'liner -nerja 'mlinar', m'linerca -nerce 'mlinarica' - eje (po kontrakciji) - 'va:rčne 'varčneje', u'biune 'obilneje', 'va:rne 'varneje', 'niže 'nižje, niže' 'tušne w 'lušne 'bolj prijetno', s'na:žne 'bolje' (pomene gl. pri stopnjevanju pridevnika, str. 101) *• a v pridevniški in samostalniški priponi -ak - 'lie:xek « 'lie:gek -xka -a 'lahek', g'lä:dek (w g'la:dak) -tka -a, 'tie:nek -nka -a 'tenek', s'la:dek (» s'Ia:dak) -tka -a, k'ra:tek (w k'ra:tak) -tka -a, 'listek -t'ka (Kr, Ko; Bo s* 'listek -t'ka), 'to:nček -a 'Tonček', framček » (star.) fra:nček -a 'Franček', 'a:tek -a 'atek' *- i v samostalniški priponi -(n)ik - 'k9:tnek 'kočnik', 'ko:čnek 'zajčnik I hlevčekI', 'za:jčnek * zajčnik I hlevček|', 'fičnek 'denar majhne vrednosti', 'a:jdnek 'ajdov kruh' ♦■ ponaglasnega a za 1, h - k'ra:le, 'zie:mle 'zemlja, zemlje', 'kuo:ne 'konja, konje', kartine (» kartina) 'krtina' (*- krtin ja), 'sa:rne ' 1. srna (♦■ srn ja), 2. srne', 'pie:let 'peljati' *• izglasnega q pri sam. s. sp. ne za č ž š r j - s've:ne 'svinja, svinje', 'ka:ce 'mače', 'žrie:be 'žrebe', 'tie:le 'tele' *• pred- ali ponaglasnega o — te'ba:k 'tobak', 'pö:vedne -e <ž> 'povodenj', 'pö:vej 'povoj', 've:sek (»ve'suo:k) 'visok', pe'16:na 'Polona', gel'fiu 'goljufiv' ♦- pred- ali ponaglasnega a - make'da:m (» maka'da:m) 'makadam', 'go:leš -ža 'golaž', tel'ja:nka '1. Italijanka 2. italijanka |pasma kokoši, puška I' GLASOSLOVJE: Izvor samoglasnikov 54 ♦■ i - e'ne:kcija 'injekcija', vare'kina 'varikina', be'tumen 'bitumen', de're:ktor 'direktor', z de're:ktne 'hitro, brez obotavljanja, naravnost liti, pritil', ube'ra:unek 'obiralnik', res'ke:rat 'riskirati* o *- istozložnih o + w, o+l, a + w, a+1 (lahko tudi pred priponami, v katerih prihaja do redukcije) - bro'nica 'borovnica', gio'nik 'glavnik', g'le:do 'gledal', 1£a:stoka 'lastovka', 'kukoca 'kukavica', s'ma:rk9c 'smrkavec', fosa'rit 'nevoščljiv', fo'le:rat (» fau'le:rat) 'favlirati', fo'le:ncat (» fau'le:ncat) 'lenariti', zron («* zrauna) (predi.) 'zraven', fo'sija '1. nevoščljivost, 2. drobnocvetni rogovilček I njivski pleveli', ka'ruzona 'koruzna slama', 'žargona 'žagovi-na', 'de:Ion -a -a 'delaven', de'žo:n -a -a 'deževen', mro'lisa («* mray'lisa) 'mravljišče', ro'nina «* rau'nina 'ravnina', zdro'nik9 'zdravnikov (rod. mn.; prid.)', b'rä:to 'bratov (rod. mn.; prid.)' (v zahodnem delu raziskovanega območja, sploh pa v Bočni, razlikujejo b'ra:to -va -a (prid.) in b'ra:tu (rod. mn.)) (prim. tudi bol'niska 'bolniški dopust', kar pa je novejša izposojenka) •*- e + 1 — čeb'o'na:k (Kr, Ko; Bo *» bečo'na:k) 'čebelnjak' ♦■ o pred raznozložnim /v/ v ponaglasnih zlogih - 'jä:iova, 'tinčkova 'Tinčkova' (pri nekaterih govorcih je fakultativna varianta z a - 'tinčkava) *• prednaglasnega e - ubr9z'lina (» ubraz'lina) 'obrezlina' *• prednaglasnega ve — žop'le:nka (» zap'lenka) 'žveplenka' •»- o v novejših besedah, kjer ni prešel v a - prog'ra:m, vodo'vo:t 'vodovod' a -«-a — mar'tincak, g'le:da£a, ta'pux 'lapuh' - e, q, e v položaju za č ž š r j - cra'pine (» cre'pine) 'črepinje, črepinja', 'to:ča 'toče, toča', 'go:ša -a (ž) 'gozd' (*- gošč-), 'va:rax 'oreh', 'ro:ža -a (ž) 'roža', 'ma:ča 'mače', 'peša 'pišče', 'j6:ža 'Jože (m, im. ed.), 'jo:ža 'Joža (ž)', 'inža 'Inže los. imel' (*• Janez), ša 'še', 'ja:mšak 'jamski les' ♦■ o pred raznozložnim /v/ v ponaglasnih zlogih — ma'ce:snava 'macesnova', 'be:ndava 'Bendova' (običajni refleks je 9 - 'be:ndava) GLASOSLOVJE: Izvor samoglasnikov 55 •*• o v posameznih primerih akanja - 'vartrak 'otrok', p'rä:prat 'praprot', kla'buk 'klobuk', la'pärr 'lopar*, 'ta:par 'lapor', da'mo: 'domov*, ka'ruza 'koruza', gla'buc 'plešast' (- *golobuč), k(a)la'riža 'kolesnica' (*- koloriža), pa'tö:nka (« pa'to:nka) 'potonika' *- prednaglasnega ve - žap'le:nka (« zop'lenka) 'žveplenka' *■ e v posameznih primerih — mrma'lä:da 'marmelada', mar'ce:des -za 'mercedes', ca'pin 'cepin', 'cimat 'cimet', 'ža:mat 'žamet', mar(a)'kä:nka « mari'kä:nka (» (a)mer'ka:nka s« (a)meri'ka:nka) '1. Američanka, 2. ame-rikanka I izseljenka, riba, žagal', ad'na:jst 'enajst', bata'rija (Bo; Kr rs bat'rija) 'barterija' *■ e v nikalnici ne — na 1 «- el iz li, el - 'muo:dJte 'molite', 'rudj 'Rudelj' ••- 1 za [u] v istem zlogu - 'pa:ul (» 'parul) 'Pavelj', 'ma:uj («* 'ma:ul) 'gobec I prežvekovalcev I ' ♦■ al iz el — 'miklne 'Mikeljni Ihišno ime v Krašahl*, pe'cikl 'kolo' m -^ am, om, am — 'nism 'nisem', srn 'sem (1. os. ed.}', bm 'bom', z'me:rm 'zmerom', tm 'tam' n *• an iz pred- ali ponaglasnega ni — n'kö:l (« na'kö:l « ne'kö:l) 'nikoli', pa'me:knla 'premaknila', pa've:zn£a 'poveznila', 'borlnca 'bolnica', s'tie:kn' («* s'tie:kne) 'stakni', ' so:nčnca 'sončnica', 'čičnt' (otr.) 'sesti' ♦■ an iz e. — 'me:sne 'mesec' * 1 po diferenciaciji (nI *- 11) — 'misnle (» 'misle) 'mislili' *- ponaglasnih an, am - 'nä:radn 'pripravljen', 'nisn 'nisem', sn 'sem', 'va:gn' 'ogenj', 'ža:tastn, ka'ruzn 'koruzen' *- na iz prednaglasnega no - n 'in', n'bie:dn 'nobeden' ♦■ am iz am - tn 'tam' r «- ar iz pred- ali ponaglasnega ra, ro, ru, or, ur -'e:nkrt, 'xitr (prisl.) 'hitro', dr'bit (» dra'bit « d'ruo:bet) 'drobiti', dr'ga:č 'drugače', brc'lä:n 'porcelan', krbe'rija 'kurbarija', kr'järva 'kurjava' *• ar iz prednaglasnega ar - mrma'la:da 'marmelada', kr'bit (« kar'bit) -a 'karbid', pr'tija (« par'tija) 'delovna skupina', xr'puna (*» xar'puna) 'harpuna', gabr'de:n GLASOSLOVJE: Izvor samoglasnikov 56 'gabarden', mr'kä:c(i)ja 'markacija', nr'ko:za (» nar'ko:za) 'narkoza', 'ko:krske (» 'korkarske) 'kokar- ski', sr'dina («s sar'dina) 'sardina* *• ar iz pred- ali ponaglasnega r - ' šudr 'gramoz', dr'vo:ja 'drva (skupno ime)', str'žaj 'stežaj' *- ar izprednaglasnega ri (v predponi pri-), ru - krs'tina («* kris'tina) 'Kristina', br'gita (» bri'gita) 'Brigi- ta', r'tine (» ra'tine) 'ritina I del debla I', pr'vorsat, dr'ga:č 'drugače', dr'go:t 'drugod' •^ ar iz s - trma'cit se («a mra'cit se) 'mračiti se' Soglasniki Zvočniki Zvočniki so nastali iz enakih glasov v izhodiščnem sistemu, poleg tega pa: v *• w *- 1, če ni bil pred samoglasnikom ali j *■ predponskega u — u'bet 'ubiti' -»-iz proteze pred prvotnimi o, q, i - 'va:bnega, 'varbne 'obenj, obnjo', 'va:ča 'va:ča 'oče, očeta', 'va:prt 'odpreti', 'vargan' 'ogenj', 'va:grc 'ogrc', 'varjstar 'oster' 'va:kna 'okno', 'va:ka 'oko', 'vamatan 'omotičen', 'va:n (» 'un') (star.) 'on Iv poudarjalni vlogil', 'va:rat 'orati', 'va:rax 'oreh', 'va:sa 'osa', 'va:sc 'osat', 'va:su 'osel', 'vasam 'osem', ub 'va:smex 'ob osmih', 'varstat 'ostati', 'va:tak 'Otok I zaselek Boč-ne|', 'vartrak 'otrok', 'vabalč 'oblic', 'vačam 'očim', 'vadar 'oder', 'vafnat (« 'varpart » utp're:t) 'odpreti' (♦■ n. öffnen), 'vafar 'cerkveno darovanje' (♦■ n. Opfer), vad 'od |v počasnem govorjenju I', 'vale 'olje', 'varanga 'način' (*■ n. Ordnung), 'vargne m 'varange 'popolnoma, zelo, v veliki meri', 'vargle 'orgle', 'varzax 'vzrok' (*• n. Ursache), 'vorzak (Kr, Ko) «« 'vo:zek (Bo) 'ozek', var'le:up 'dopust' (♦■ n. Urlaub), 'vaš *uš', u'vet 'uiti* •«- b pred š — 'na:^uš (» 'na:,jDaš) 'ne boš' GLASOSLOVJE: Izvor soglasnikov 57 *- j - zau'vivat -am (« za(u)'vijat -am) 'zavijati I z vozilom I ' (•*- zaovijati), pa'bivat -am (« pa'bijat -am) 'pobijati', na'vivat -am («* na'vijat -am) 'navijati' j *- kot prehodni j - 'varjstar 'oster', ujst'rina 'ostrina', 'po:jst'o (« 'pörst'o) 'postelja', 'parjsja 'pasji', pejs'järk » pajs'jark 'pasja uta', 'pa:jsa 'pesa', flerjštar 'obliž' (*- n. Pflaster), pat'nd:jštar (» pat'nö:star) 'rožni venec |priprava I' (♦■ pater noster), pra'na:jškvat («« pra'na:šat) 'prenaša ti', pra'va:jškvat (** pre'va:žat) 'prevažati', 'be:jžat be'zim 'bežati', aj'dijo (posam.; » a'dijo) 'adijo', 'pd:jšpan *» (posam.) 'po:jšman 'pušpan', 'na:jgal 'nagelj', 'ujzda («* 'uzda) *■ iz proteze pred prvotnim i, e - 'jat 'iti', 'jade 'pojdi' (*■ idi), 'jate 'pojdite', 'jamet 'imeti', 'jame « 'jam' 'imej', 'jame (star.; ** i'me:) 'ime', 'jagla (» 'šivanka *» ši'va:nka «* ša'va:nka « š'va:nka) 'igla', 'jagrat se 'igrati se', 'jarxast 'irhast', 'jaskra (pri starejših govorcih) 'iskra', 'jasex 'kis', 'jarp -ba » 'ja:rp -ba 'dedič' (*- n. Erbe), 'jarbat 'dedovati', 'ja:dan 'eden', 'ja:na 'ena' — iz proteze pred a — ja'mje:rka (*« (a)'mie:rka «* a'mie:-rika) 'Amerika' *- n — ka'maja (Kr, Ko; Bo « ka'mane) 'kamenje' *■ 1 — ' je:ukop'14:st 'lepilni obliž' (•«- levkoplast) 1 ••- 1 pred sprednjimi samoglasniki, pred soglasniki in v izglasju (izjeme gl. pri distribuciji zvočnikov — /1/) *- primarne skupine ti, dl pred sprednjimi soglasniki; v opisnem deležniku, kjer je skupina ohranjena, je t (lahko) analogično zamenjan z d - 'vile 'vile', 'šale «* 'šile 'šila', 'le:tva 'dleto', 'pä:die 'padli', pa'mje:dle 'pomedli', sp'lie:dless sp'lie:tle 'spletle' *■ gl -'le: (te) 'glej(te)' *• n (v zvezi m + 1) - 'kä:mlik (Bo, posam.; *» 'kä:mnik) 'Kamnik', 'ja:mlik (Bo, posam.; 'ja:mnik) 'Jamnik Igos-podar v Florjanu nad Gornjim GradomI' *■ n pred m - 'a:ugal'mä:s -a 'mera na oko' (•*- n. Augenmaß), 're:gal'mä:ntel -na 'dežni plašč' (- n. Regenmantel) ♦■ r - p'lo:ba (posam.; « p'ro:ba) 'pomerjanje Inedokonča-nega oblačilal' (•*- n. Probe) GLASOSLOVJE: Izvor soglasnikov 58 1 -«-1 pred nesprednjimi samoglasniki (izjeme gl. pri distribuciji zvočnikov — /1/) •«- primarne skupine ti, dl pred nesprednjimi soglasniki — 'šale «* 'šile 'šilo', 'pa:dla (prim, povedano pri /1/) m •*- o (v zvezi o: + m) - 'po:mpak (» 'puorpak » 'jč:žak) 'popek Ina trebuhuI' ♦■ n (v zvezi m + s) — naza're:mske (» naza're:mane) 'nazarenski' (v zvezi 'jazas naza're:mske) n' ♦- n (v položaju pred sprednjimi samoglasniki se palatali-ziranost v gradivu ne označuje) — 'niva, 'va:gan', 'sa:rne 'srna', kar1tine 'krtina', la'sine ** le'šine (» la'sina » le'sina) 'jajčna, orehova lupina' (zadnji trije primeri z naslonitvijo na pripono -(i)nja) *- n (po redukciji) - 'un' («* 'une) 'on (os. zaim.}' n ♦■ n - 'jašpran 'ješprenj', š'ko:ran (« š'kö:rane) 'škorenj ', 'kuxanske 'kuhinjski', k'rä:ne 'Kranjec', k'ra:nske 'kranjski' ♦• m - ' se :n'svete <ž, m mn.> 'vsi sveti |1. novembra I ' (♦■ *k"b-vbsenrb-svetyjim-b — Ramovš 1924: 88), 'se:danka (« se:damka r« sed'mica) 'sedmica', 'vasanka (*» 'vasamka ** us'mica) 'osmica', 'ko:len'kišta 'zaboj za premog' (*-'ko:lem -Ima (m) 'premog' + 'kišta 'zaboj') *- mn - 'se:dand'va:jst' '27', vas'najst '18', vasan-d'va:jst' '28', s'p9:net 'spomniti' *■ b pred č - klan'čič 'klobčič' — /v/ pred f - š'ra:nf (Bo; Kr, Ko » š'ra:uf) -a 'vijak' *■ 1 — k'ne: bal 'kembelj' (*• n. Klöppel) Nezvočniki Nastali so iz enakih glasov v izhodiščnem sistemu, poleg tega pa: b *- v — 'gužba (« 'gužva) 'gneča', 'ba:ta (star.; «* 'va:ta) 'vata', 'se:rbus (medm.) 'servus', 'be:š -a (m> (Ko) 'perilo' (+- n. Wäsche, sh.(?) veš), 'be:kslet -em » beks'lä:m (« me'n'ä:vat) 'menjavati' GLASOSLOVJE: Izvor soglasnikov 59 *- p — brc'län 'porcelan', sk'rabac -pea 'škripec' +- d — g'ruba 'gruda' c *- s pred v - c' ve: dar ' sveder', c' vo: ra ' svora' *- s (v zvezi sas) — s'ce:rat 'sesiriti' — s — cakr' lin « cekr'lin 'saharin', cank're:t » cenk' re: t o o o ' o 'stranišče' c - t ♦■ t pred 1 - za'penclet 'zapentljati, zaplesti I nit, vrv(co)|' *- ž (v zvezi ž + v) — č've:čat 'žvečiti', ucvek'lina (» 'čik) 'prežveček' *- š — va'rucka 'varuška' — šč — sla'cica (« slas'cica) 'sladica', slači' čairna (» slašči'ča:rna) 'slaščičarna' *- c (v zvezi čm) - č'muo:kat 'cmokati' *- c — 'de:učke 'delški, nanašajoč se na Delce I zaselek Bočne|' *- d + s, t + s,k + s- xra' va: čke ' hrvaški, hrvatski', spam'ta:čke 'spomladanski', so'da:čke 'vojaški', fab'ricke 'tovarniški', zad're:čke 'zadrečki', š'ma:rčke 'šmarški, nanašajoč se na Šmartno ob Dreti' d — b - 'ga:det se 'gabiti se', u'ga:dan 'ogaben' ♦■ g pred 1 — d'le:n (posam.; » g'le:n » g'lie:n) 'glen', ra:jks'ne:dl -na (« pr'tiskoc) 'risalni žebljiček' (*- n. Reißnagel) ■*- t - 're:grat -da 'regrat' f -g pred t - 'nyo:ft 'noht' ♦■ x pred t - 'buftel 'buhtelj', 'žie:ftar (posam.; » 'žje:xtar) 'žehtar' ♦■ x — 'bufnt' 'buhniti', 'fä:raf 'župnišče', 'fe:rtaf (*» 'fe:rtax) 'predpasnik', š'la:uf *1. gumijasta cev, 2. zračnica' (*- n. Schlauch) ♦■ b — š'ra:uf (Kr, Ko; Bo «* š'ra:nf) -a 'vijak' g *- d pred n, če d ni bil analogicno vzdrževan - g'na:r 'denar', g'nä:ran 'bogat, pri denar ju' *• d pred 1 - g'le:san (« d'le:san) 'diesen', 'pe:ngal -na 'nihalna krožna žaga' (*- n. Pendel), s'vinglet -em (» GLASOSLOVJE: Izvor soglasnikov 60 p'lpinkat) 'prepisovati |v solil' (*- n. schwindeln 'slepar iti'), g're:glca 'venec iz hrastovih, gabrovih ali brezovih trt, s katerim je na splavu vesovnik pritrjen na stožir' (*- *gredljica) ♦■ k ali g - 'lje:gek (« 'lje:xek) 'lahek', 'mie:gek (» 'mie:xek) 'mehek', *- k pred r — gra'gul (*» kra'gul) 'kragulj', g'ruška 'hruška' , gra'de:nca 'kredenca' x *- k ali g pred t ali k - 'mie:xka 'mehka' (toda 'mie:gek « 'miergek), 'lie:xka 'lahka' (toda 'lie:gek«< 'lie:xek) 'lahek', 'la:xt 'komolec', 'dö:xter -erja 'zdravnik', 'ne:xterne (» te 'ja:ne) 'nekateri' (*- *nekaterni) *■ k — x'mä:la 'kmalu' *- g v posameznih primerih — 'bo:x (medm.> (toda 'bpzk 'buo:ga (m>) 'bog', b9x'tö:ne 'boglonaj', (g're:gac) g're:xca 'Gregec I gospodar v Krašahl' *• t — prox 'proti' k *- tj v primerih, ko skupina tj ni bila analogično vzdrževana — 'ke:dan 'teden', t're:ke 'tretji', t're:kič 'tretjič', napr9:ke 'naproti' - t pred 1 - k'li (« t'li) 'tli <3. os. ed.>', fe'ze:kal («* fe'ze:tel) -na 'moška nogavica', 'na:^kle (» 'na:_tle) 'na tla', 'šinkler '1. konjač, 2. mučitelj' (•*-n. ^Schindler?), 'punkal -na 'cula, sveženj' (♦■ n. Bündel), 'šinkal -na 'skodla' (*- n. Schindel), 'fe:rklc 'četrtina' (♦■ n. Viertel), 'furklne 'norčije' (♦-n. Vorteil), 'torx'pa:jkal -na 'dolbilo lozko dleto I' (*• n. Lochbeitel), 'pä:nkalc 'trak' (*- n. Bändel), 'pä:rkal -na '1. parkelj I spremijevalec Miklavža I, 2. Parkelj I gospodar v Pustem PoljuI' (*• kor.n. partl 'parkelj I spremijevalec Miklavža I - Lexer 1862: 17), 'ra:jkal -na (*• n. Reitel), 'ša:rkal -na 'šarkelj' "- t - p'ro:ke (prisl.) 'nasproti', p'ro:knca 'manjša sekira' (*• protnica - Plet II: 355), nap'ro:ke 'naproti', 'kisona 'veje tise' (♦■ tisovina), skar'nicel -na 'škrni-celj' (*■ n. Stanitzel) *- x — 'tie:Iak (« 'tie:lax) -a 'teloh', t'rä:kter (» t'ra:xter) -erja 'lijak' (- n. Trachter), f£ak'nuo:ba (» f!ax'nuo:ba) 'odprt, navadno raven svet (v gozdu)' *• p — kan'tö:fal -na («* nate'ka:č) 'natikač' (*- pantofelj) GLASOSLOVJE: Izvor soglasnikov 61 p *- b, predvsem v izposojenkah iz nemščine — pras(:)'ka:rbe 'brez skrbi', pe'ra:jt (neskl. prid.) 'pripravljen' (*■ bereit), ,p9:rma'šina 'vrtalni strojček' (*■ Bohrmaschine), 'porštap -ba (« 'ča:rka) 'črka' (♦■ Buchstabe), p'rax » p'rux p'ruxa '1. kamnolom, 2. kila' (*- Bruch), 'P9:nk » 'x9:bal'p9:nk (« 've:rštat) 'skobeljnik |miza|' (- (Hobel)bank) *• k - k'lupa (« k'luka) 'kljuka I priprava na vratih, oknih|', k'lupca («* k'lukca) 'ščipalka I za pripenjanje perila|' s *■ c — seka'la:r 'cirkularka, krožna žaga' s *- st ♦- s pred k, t v posameznih primerih — š'ko:rja («s (nov.) s'kötrja) 'skorja', sk'rine (» (nov.) sk'rine) 'skrinja', skar'lup («* (nov.) skar'lup) 'prhljaj', š'ta:panca «* š'ta:pa (« stap'nica) 'stopnica' *- st — 'na:jšanca 'najstnica', d'ro:t'pe:ršna 'žična ščetka' (•«- n. Drahtbürste) št *- št - d'rustne (» d'rusne) -e (ž) 'druščina, družba', 1ka:šta 'kašča', s'tiglc 'lišček' t -»-k - 'pörltna (« 'porlkna) (ž) '(na)oknica' *• pt - 'teč 'tiča '1. ptič, 2. moški spolni ud', 'tica (čustv.) 'zvita ženska' ž *■ z — p'ra:žančan 'prazničen', u'jazan (del. na -n k u'jazet « uje'zit 'ujeziti') 'jezen' —z, š v izposojenkah iz nemščine - 'žargmeštar -tra 'žagarski mojster', g'la:š g'Ia:ža 'kozarec' (•*- Glas), 'župa 'juha' (+• Suppe), 'riža 'drča' (*■ Riese), 'ra:jš -ža 'riž' (- Reis), 'ža:jfa 'milo' (*- Seife), 'žanft 'sok | iz stisnjenih malin ipd. I ' (*- Sanft), 'že:sl -na 'lesen stol z naslonjalom' (*- Sessel), z'n'ura 'vrvca' (*- Schnur), ž'lie:xt (neskl. prid., prisl.) 'hudoben' (♦■ schlecht), ž'na:bla 'ustnica' (*- Schnabel), z'nider -erja 'krojač' (*• Schneider), ž'la:k ž'la:ka » ž'ta:ka 'kraj, mesto I del zemeljske površine I ' (•*- Schlag) GLASOSLOVJE 62 IZGUBA GLASOV Samoglasniki Samoglasniki se največkrat zgubijo v nenaglašenem položaju ob zvočnikih: i - <3 • pri glagolu v nedoločniškem obrazilu — 'videt 'videti' • pri glagolu kot pripona (v nedol. fakultativno) - 'kurt (» 1kurat), 'kurJa, 'me:rt (*» 'me:rat) '1. meriti, 2. miriti', 'me:rle, 'nuo:st' («* 'nuo:set), u'žie:nt' (*» u'žie:net), 'be:lt («s 'be:let), 'kupt' (** 'kupet), 'ro:jle (Bo; Kr, Ko s» ra'jile) 'rojile (3. os. ž. sp. mn.)' • pri glagolu kot sedanjiška pripona (v mn./dv. sed.) - 'kurma, 'kurte, 'kurja, 'kurma, 'kurta; 'vič (» 'videš) 'vidiš', 'vičte (posam.; » 'vit:e) 'vidite'(če bi zaradi izpada nastala težko izgovorljiva soglasniska skupina, se zvočnik v njej silabemizira — 'mislte) • pri glagolu kot velelniška pripona (v ed. fakultativno) — p'rim' (sa p'rime) 'primi', p'rimte, p'rimta, p'rim:a 'primimo' • pri pomožniku (fakultativno) — b' («* be) 'bi', s' («« se) 'si <1. oblika glagola biti za 2. os. ed., 2. naslonska oblika od sebi)', 'na:p' (» na:be) 'nebi', 'nis' (« 'niše) 'nisi' • pri pridevniku se izgublja drugi i v or. mn. (kar pa lahko imamo za posplošitev po daj.) - m'la:dem - oz. prvi i v or. mn. v končnici, ki jo govorijo starejši m. in ž. sp. - m'la:d'me • pri kazalnem zaimku — 'tat' ** 'tet' («a 'tate j» 'tete) (kaz. zaim. m. sp. ed.) 'ta', 'tist' (» 'tiste) 'tisti* • pri osebnem zaimku, in sicer pri posameznih stranskosklonskih oblikah (fakultativno) - 'man' («* 'mane), m' (« me), 'tie:p' (» 'tie:be), t' (» te), 'sie:p' («* 'sie:be), s' (» se) 'si' — in pri obliki 'un' (» 'une) 'oni' ('nam itd. v or. mn./dv. je pač posplošitev po daj.) GLASOSLOVJE: Izguba samoglasnikov 63 • v nekaterih prislovih - 'ča:s' (*» 'ča:se) 'včasih*, (za)'duo:sf (» (za) 'duo: ste), p'rac' («* p'race) 'precej*, 'k9:t* ( « 'kprt) 'kod', 'guo:r 'gori', 'duo:l 'doli', 'tut' 'tudi', n'kö:l (» ri'kö: « na'kö:(l) » ne:kö:l) 'nikoli' • v priponah -ica, -ika, -ina, -inja, -ija pri nekaterih samostalnikih — 'kuk9ca 'kukavica', g'Ia:uca, d'ruzgelca 'naprava za drozganje', sm're:kca, 'buc'ka, 'mic'ka 'Micka', 'mö:t'ka, s'r9:t'ka '1. manjšalnica od sirota, 2. sirotka Iteko-činal', ka'ruz9na 'koruzovina', S9'da:šne 'vojaščina', d'rustne « d'rusne 'druščina, družba', 'južna 'južina, kosilo', s'r9:šne 'siromaštvo', 'kuxne 'kuhinja', ka'me:dja ka'merdi <ž rnn.) 'neprijetnosti, težave', kla'f9:nja (» kla'f9:nija) 'kolofonija' (v nekaterih besedah pride do palatalizacije po izpadu i (*- -ika, -ija) - 'pärc'ka 'packa', 'g9:s'ka («* 'g9:ska) 'goska'), pra'ce:s'ja 'procesija' • v posameznih besedah — ž'va:t ž'va:de <ž> 'domače živali (skupno ime)', s'r9:ta 'sirota', š'va:nka («* ša'va:nka » ši'va:nka) 'igla', (a)mer'ka:nka (» mar(a)'karnka m mari'ka:nka s* (a)meri'ka:nka) *1. Amerikanka, 2. amerikanka I izseljenka, riba, žagal', 'p9:lve'nil 'polivinil' a -* iS • mer(i)'karnka *» mar(a)'kä:nka « mari'kärnka (*« (a)mer'karnka «* (a)meri'kä:nka) *1. Amerikanka, 2. amerikanka I izseljenka, riba, žagal', 'miecrka («* a'mie:r(i)ka « ja'mie:rka) 'Amerika', s'mertna (*» s'me:tana) 'smetana' e — § • 'b9:l («* 'b9:le) 'bolje', van'gerli «* van'gerlem («* evan'ger-li) 'evangelij', bat'rija (Kr; Bo «* bata'rija) 'baterijski vložek' • v izposojenkah iz nemščine — g'rast *» (nov.) g'rust -a 'leseno ostrešje' (*- Gerüst), g'vinet 'zmagati' (♦■ gewinnen), g'vierr * g'verr 'orožje' (*■ Gewehr), k'sixt 'obraz' (*- Gesicht), k'sajt (« ka'ša:jt » k'sajtan « ka'ša:jtan -tna -a) (neskl. prid., prisl.) 'pameten' (*• gescheit), k'še:ft 'posel' (Geschäft) • pri pridevniku — s'tärrga 'starega', s'tärrma 'staremu' GLASOSLOVJE: Izguba samoglasnikov 64 • s'ja: t s» s'ja: t 'sejati I seme I' e. - Q • 'pa:jk («* 'pa:jek » 'pa:jak) 'pajek', d'va:jst' '20' a ■♦ o • pri samostalnikih v končnici -ac za zvočniki in za s — 'za:je, 'pa: lic 'palec', 'sä: me, k'iä:nc, 'nuo:rc, 'ba:uc 'bavbav', k'r iuc 'južni veter', p'ra:se 'prasec', mr'ja:se 'merjasec' • pri samostalnikih v končnici -ak (neobvezno) — 'se:rk 'sirek' (toda 'se:rak -a 'manjšalnica od sir', 'tuo:rk (Bo; Kr, Ko » 'tyo:rak), 'curk 'curek', u'pä:nk 'opanek', 'da:uk 'davek' u -* 5) • s'ro:u («» s'ro:) s'ro:va -a 'surov', k'vie:rt(a) («« ka'vje:rt(a)) 'kuverta' • v glagolski priponi -uje(-) - ('ve:rvat) 've:rjam 'verujem' o - iS • 'le:c 'letos', 'le:čne 'letošnji', zat're: (*» za't9:) 'zato-(rej)', k'rita (r* ka'rita) 'korito', (v zvezi z j) s'tim (*» sta'im ** sta'jim) 'stojim', 'bim se (» ba'im se «* ba'jim se) 'bojim se' • k («s ka) 'ko', zron (» zrauna) (predi. > 'zraven' (*■ *zravno), 'vä:rvat -rjam 'pestovati' • g'lo:p («* ga'lo:p) -ba 'golob', kla'riza (» kala'riza) 'kolesnica', kla'bä:r (** kala'ba:r) 'kolobar', 'kla:vas 'kolovoz', kla'fuo:xter 'šaljivec', kla'fo:nja 'kolofonija', kra'ba:č 'korobač' 1-5) • 'ja:pka '1. jablana, 2. jabolko' GLASOSLOVJE: Izguba soglasnikov 65 Soglasniki Zvočniki j - iS) • 'pe:de 'pojdi', 'pe:ma 'pojdiva', me'nik 'mejnik', ba'ža:st 'božjast', ka'ra:žan 'pogumen', 'zutre 'zjutraj', sta'im (*» sta1jim m s'tim) 'stojim', ba'im se «» 'bim se (« ba'jim se) 'bojim se' • za i v izglasju ali pred soglasnikom pri sam. m. sp. v im. ed., pri sam. ž. sp. v rod. mn. in pred prid. pripono -ski -s'tudi, 'mo:rfi, 'ki 'kij', van'ge:li («* van'ge:lem » evan'ge:li) 'evangelij', 'juli, 'juni, alu'mini, tele'vizi, s'tudiske 'študijski dopust', 'juniske • za naglasenim e: v izglasju ali pred soglasnikom - sag're:(te) 'segrej(te)' 1 - S) • n'kö: (<» n'ko:l) 'nikoli', 'duo: (« 'duo:l) 'dol(i)', ' pUO t (s» 'puorl) 'potem', u'ta:r («« ul'ta:r) 'oltar' 1-5» • za u na koncu besede - u'bu 'obul', sa'zu 'sezul', 'čabu ca'bula 'čebula' 1 - 5> • 'če:špa 'češplja' m ■* 5) • s'po:net 'spomniti', vas'na:jst '18' n - G) • u'de:n 'ondan, zadnjič', ma'še:ta «* ma'še:t(n)a («* man'še:t(n)a) 'manšeta', meni'gitis («* (nov.) menin'gitis) 'meningitis' r - 5) • 'guo: (» 'guo:r) 'gor(i)', 'ka: («* 'ka:r) 'kar', s'kuo: (» s'kuo:r) 'skoraj', 'žix («s 'žixar) (v zvezi 'žix 'da:š 'smeš dati'), kam'pe:r (« kram'pe:r) 'krompir', 'mä:trat («* 'ma:rtrat) 'mučiti' GLASOSLOVJE: Izguba soglasnikov 66 v - (3 • 'so:j 'svoj', 'to:j 'tvoj', 'do:jčak -čka 'dvojček', u'be:zat 'obvezati', le'dica (*» led'vica) 'ledvica', 'sa:j («*u'sa:j) 'vsaj', 'ča:rstan -tna -a 'čvrst' Nezvočniki b - $ • pa'do:ja pa'do:j <ž mn.> 'podboj', m (*» bm ** bam) 'bom', 'na:da (*» 'na:bda «< *na:uja) 'ne bodo', u'da:ržat («* ub'da:ržat) 'obdržati', ude'lo:vat (» ubde'l9:vat) 'obdelovati' č - IS • v skupini šč — 'pušat 'puščati', b'le:šat 'bleščati', g'ma:jnšca 'deska, debela 12 mm', 'jarpšne -e <ž> 'dediščina', d'va:jšak 'moški, rojen leta 1920' (*• *dvajsetščak), 'la:nšak 'lanski otrok' (*- *lanščak), 'go:ša 'gozd', gra'sina (s* gras'čina), k'le:ša 'klešče', ka'sica 'koščica', 'ka:ršan 'krščen', 'kušar 'kuščar', '16:š 'emajl', le'ša:unik 'luščilnik I za koruzo I', 'lušat 'luščiti', ma'šuo:ba 'maščoba', (za)'nie:leš '(za)nalašč', 'peša pe'še:ta «* 'pišata 'pišče', plaš'na:t 'ploščat', p'lo:ša (« p'l9:šča «* p'Iuo:šča » p'lä:ta), 'puša 'pust, neobdelan svet', s'r9:šne 'siromaštvo', t're:šat, 've:ša 'nočni metulj', 'v9:šat, sla'cica (rs slaš'čica) 'slaščica', 'ša:unce 'ša:unc (ž mn.) 'Šavnice Iledinsko ime na Menini I ' (toda š' ča: unča ' scanina') (toda čaš' čie: ne s» češ'čie:ne 'češčenje', xraš'čina 'hrastov les', x'ruo:šč, ig'rišča, kaš'če:n, 'ne:mščina, peš'če:n, vaš'če:n 'voščen') d - <3 • 'puo:plat pap'la:ta («* 'puo:tplat patp'la:ta) 'podplat', 'va:part (*» utp're:t » 'vafnat) 'odpreti' g - IS • 'pd:dršak -a 'Podršek I gospodar v Vologul' (*- ^Podgoršek) k - IS • 'lie:x («* 'lie:xka) 'lahko', 'ne:de -ga 'nekdo', sr'bine 'škrbina', e'le:trka (posam; «« e'le:ktrka) 'elektrika', up'Ia:dak 'obkladek' GLASOSLOVJE: Izguba soglasnikov 67 p - 'družba', 'iušan («a 'luštan) 'lušna -a (in povsod tudi 'lu-) 'ljubek, prijeten, zabaven*, 'rerngen (« 're:ndgen) 'rentgen', kam'puo:s («* kam'puo:st) 'kompost', 'puo:-plat pap'lä:ta (~ 'puo:tplat patp'la:ta) 'podplat', 'r9:sf'ra:j («* 'ro:stf'ra:j) • spraš'k9:vat « sp'ra:škvat pra' na: jškvat («* pra'närsat) pra'va:žat) 'prevažati' m *• 6) • 'campat (» cm'pa:t) 'copat' n - 6) • klen'ča:unča »* klen'ča:unča (*» kle'ča:unca «* kle'ča:unca) 'ključavnica', st'runca 'štruca', cenk'rert *» cank'rert (« cek' re: t « cak' re r t) 'stranišče', 'čančkat 'čečkati', š'te:nga 'stopnica', sprane'errat (» sprane'e:rat) 'sprehajati se', pa'rungal 'klad(ic)a Ikos lesa I' (Ramovš 1924: 102), nt'riers («* ad'rjersa («* nas'^ru nas'lorva «* nas'luorva)) 'naslov', 'žanft 'sok', 'žanftan 'sočen', z'linkraf 'žli(n)krof', 'derkna 'odeja', 'ärfna (slabs.) 'ženska' (*■ n. Affe), 'kertna 'veriga' (*- n. Kette), 'fertna 'fertne (« s'merr) 'kolomaz' (-«- n. Fett), 'zorkan 'kratka moška nogavica' (*• n. Socke), kra'värtna (« kra'värta), um'lertna («s um'lerta « pala'cinka) 'palačinka', ma(n)'še:tna (« ma(n)'še:ta) 'manšeta', 'ce:ltna 'šotorsko platno' (*• Zelt 'šotor'), 'tärena (» 'tä:ca) 'pladenj' (♦■ n. Tasse), d'rört'perrsna 'žična ščetka' (♦■ n. Drahtbürste), st'rerkna st'rerkne 'železniška proga' (*- n. Strecke), 'järkna -e 'jakna' (♦- n. Jacke), p'luzna '(delovna) bluza' (♦- n. Bluse) (m spra'sorvat) 'spraševati', 'prenašati', pra'va:jškvat (» GIASOSLOVJE: Ostali pojavi 70 • nejasno je, ali spadajo sem 'fe:lna 'platišče I pri (motornem) kolesu, avtomobilul' (- n. Felge), 'fä:ltan (» 'fa:ut -da) 'zavihek I pri oblekil', š'ne:rane (» š'ne:r9c) 'vezalka', 'gä:ntner -erja 'lega I tram, hlodi' (prim. n. Ganter, Ganter, Gantner) (v primerih 'cerstner 'cestar', 'korčner 'bajtar', 'ba:jtner (« 'ba:jter) 'bajtar' ne gre za sekundarni n; vzroki za njegovo pojavljanje so besedotvorni) r - 6) • po analogiji — 'nexcar 'nihče' (Ramovš 1924: 294) t - (S • 'buo:stne (posam.; « 'buo:sne *» 'buo:sna » 'b9:sna) 'Bosna' v *■ (S • pa'so:dva (« pa'so:da) 'posoda' y *■ 0 • 'a:us'fä:lt (posam.; » as'fä:lt » 'a:s'fä:lt) 'asfalt' Razno čeb- -* beč- - beČ9'na:k (Bo; Kr, Ko w čeb'o'na:k) 'čebelnjak' četv- ■* cvet- — čve'tie:ran (« čet'vie:ran) 'četver(en)', čve'tie:rčke («* čet'vie:rčke « čet'vo:reke) 'četverčki' -dš(-) -* -č(-) - (po redukciji) 'vič (» 'videš) 'vidiš', vičte (posam.; » 'vit(:)e) 'vidite' -kg- - -gg- ■* -jg- - 'ta:jga » 'ta:jga (» 'ta:ga) 'takega', d'rujga («d'rug(:)a) 'drugega', 'ka:jga (« 'ka:ga) 'kakega' -ks- -► -kš- ■» -š- - 'po:jšpan ** (posam.) 'po:jšman 'pušpan, zelenika' (*- n. Buchsbaum) -lg- ■* -jg- — ke 'ma:jge je sicer 'posušen jabolčni krhelj'); 6. v govorjenju otrok je primerov živosti pri moških samostalnikih sploh zelo veliko (nekaj jih je navedenih že v prejšnji točki): pag'le:de 'a:uta, 'ga:rdega 'pa:rsteka (» 'pa:rst'ka) 'ma:š, je'zika 'ka:žaš, 'puste 'kä:mna, a be 'ra:t 'te:gale 'cukra 'jam'9? 'ali bi rad imel tale bonbon?'; 7. kart po številu znakov (ta kategorija v knjižnem jeziku ne nastopa, ker so tovrstna imena vsa ženskega spola), iger s kartami: 'mä:m 'ce:nerja 'desetico', 'na:jnerja 'devetico', '9:xterja 'osmico', 'zigmerja 'sedmico'; 'zigmerja, 'lustega, 'va:sla, 'ča:rnega 'pe:tra se 'pe:ma (zadnje dvoje je razložljivo tudi z osnovno obliko, ki pomeni živo; toda prim. š'n'9:ps, ta'r9:k, cank're:t); samostalnik '9:xter imamo npr. tudi v zvezi ta sp're:dne ka'le:sa pr pe'cikalna 'ma: '9:xterja 'sprednje kolo pri (dvo)kolesu opleta lin nakazuje obliko osmicel' (*- n. Achter 'skrivijenost v obliki osmice'); 8. denarja: 'jurja me pa's9:de 'bankovec, kovanec za 10 dinarjev Ido konca leta 19891', nega 'fe:neka (» 'fičneka srn 'duo:b'u 'kovanec majhne vrednosti', nega ka'va:ča ma ja 'da:la 'kovanec za 10 par Ido leta 19851'; 9. sort jabolk (jablan), sliv, orehov (sorte hrušk so vse ženskega spola): 'mä:ma 'ca:rjeviča, 'buo:b9ca, kas'ma:čka, kriv9'pe:čelna, š'pe:ngalna, 'va:sla, ka'ša:ka; vendar pa je tudi tu veliko omahovanja: 'mä:ma 'l9:nd9nske 'pe:pink poleg 'I9:nd9nskega 'pe:pinga. Sovpad sklonov V govorih na obravnavanem področju je prišlo do izenačevanja formalnih oblik samostalnikov v nekaterih sklonih. Tako na OBLIKOSLOVJE: Samostalnik — sovpad sklonov 73 pretežnem delu obravnavanega področja sovpadajo orodniske oblike samostalnikov v vseh številih z dajalniškimi. (Izjeme so predvsem orodniki množine tipa k'ra:yme, 'kuornme, ki imajo prevladujoče dvojnice k'ra:vam, 'kuo:nem, nekatere končniško naglaše-vane oblike, npr. pest'mi, ki pa ima dvojnico 'pie:stem, medtem ko ima oblika led'mi 'ljudmi' redko dvojnico le'de:m; vse te oblike so navedene pri posameznih sklanjatvah.) Predvsem na skrajnem zahodu obravnavanega področja (tj. v Bočni, pri posameznih govorcih pa tudi drugod) včasih (ne vedno) orodniske oblike sovpadajo z mestniškimi (kar je značilnost prebivalcev doline ob reki Savinji). Po obliki samostalnika se ravna tudi pridevniška končnica. (M. Kolenc (1979) v opisu govora Melis (pri Ljubnem ob Savinji) zaradi sovpada večinoma zapisuje le pet sklonov.) — Pri sklanjatvah (tudi pridevniške besede) so preverjeni izsledki Josipa Tominška, ki je ob koncu prejšnjega stoletja podrobno obdelal sklanjatev v Bočni (Tominšek 1903). Moške sklanjatve 1. moška sklanjatev V to sklanjatev spadajo vsi samostalniki moškega spola, ki imajo v im. ed. končnico -0, v rod. pa -a (oz. -e, če se osnova končuje na n' ali 1) ali redko -s in v im. mn. -e (oz. -a za č ž š r j), v rod. pa -o (na skrajnem zahodnem delu obravnavanega področja in pri posameznih govorcih tudi drugod -u). Tudi samostalniki moškega spola, ki se v im. ed. končujejo na -a (npr. 'ja:ka 'Jaka', delo'vo:dja), spadajo sem in se po 1. ženski sklanjatvi sploh ne sklanjajo. Osnovni vzorec je takle: (mn.> ka'ra:k-0 'korak' ka'rä:k-e ka'rä:k-a ka'rä:k-a ka'rä:k-o II -u = mn. ka'rä:k-a ka'rä:k-am ka'rä:k-0 (-a) ka'rä:k-e ka'rä:k-a ka'rä:k-a ka'rä:k-ex = mn. ka'rä:k-a ka'rä:k-am Velika večina samostalnikov se sklanja tako, spremembe osnove - tu je še posebej treba opozoriti na tiste, ki se končajo na č ž š r j in na n' in 1 - in končnic pa so navedene posebej. OBLIKOSLOVJE: Samostalnik - 1. moška sklanjatev 74 Spremembe osnove 1. Samostalnik 'va:trak ut'ryo:ka 'otrok', ut'ruo:ka je sicer srednjega spola, vendar se sklanja pretežno po 1. moški sklanjatvi; v mn.: ut'ruo:ce ut'ro:k ut'ruo:kam ut'ruo:ke ut' ruo: kex ** ut' ro: cex ut' ruo: kam ** ut' ro: cme *» ut' r9: ce; v dv.: ut'ruo:ka ut'r9:k ut1ruo:kam ut'ruo:ka ut1ruo:kex ut'ruo:kam *» ut'ro:cme. 2. Zelo pogosta je premena naglašenega samoglasnika v edinem zlogu osnove: 'a: — 'a: (b'ra:t b'rä:ta, g'ma:x g'mä:xa 'mir', g'ra:x g'rä:xa, p'ra:k p'rä:ga, m'ra:s m'rä:za, k'ra:j k'ra:ja, g'ta:š g'ta:ža 'kozarec', 'ra:k 'ra:ka (« 'ra:ka 'rak') (toda samo 1 ra:k -a 'Rak lime gospodarja v Pustem Polju I') 1 a: — 'a: ('sä:t 'sa:da, g'tä:t g'la:da, p'ri:x p'ra:xa, 'pa:s 'pa:sa, g'ra:t g'ra:da (toda v krajevnem imenu 'go:rne g'rä:t 'gö:rnega g'ra:da), st'rä:x st'ra:xa, u'ra:t u'ra:ta, p'ta:s p'ta:za, sm'ra:t sm'ra:da, frazeologizirano s'va:t -a 'svat' u s'va:te 'v svate'; v rod. ed. je tu povsod lahko končnica -a, vendar pa je potem naglašeni samoglasnik nepremenjen) 'e: — 'ie: ('le:s 'lie:sa, b're:k b'rie:ga, 'me:x 'mie:xa, s'ne:k s'nie:ga, x'me:u x'mie:ta 'hmelj', s've:t s'vie:ta) 'e — 'i ('teč 'tiča 'ptič', 'zet 'zida, s'tex s'tixa '1. vbod, 2. met Ipri kartah I', 'dem 'dima («* 'dema), s'pel s'pile 'igra Is kartamil', 'bek 'bika) - tu je predvsem pri mlajših govorcih tudi v im.(/tož.) ed. e že nadomeščen z i 'a — 'a: (t1ram » t'rä:m t'ra:ma) 'a - 'i (št'rak st'rika 'vrv', g'ral g'rile 'ščurek' - a je pač iz e zaradi predhodnega r) — predvsem pri mlajših govorcih je tudi v im.(/tož.) ed. e že nadomeščen z i 1 a - 'u ('kap 'kupa, g'rant g'runta 'posestvo', 'jak 'juga, 'taft 'tufta 'zrak', k'rax «* k'rux k'ruxa, 'kapac 'kupca, p'rax « p'rux p'ruxa '1. kamnolom, 2. kila', 'tanf 'tunfa (» tanfa) 'tolmun') — predvsem pri mlajših govorcih je v im.(/tož.) ed. tudi že u namesto a '9: — 'a: ('v9:s 'va:za (*» (nov.) 'vo:za) 'voz', 'v9: 'va:ta 'vol') '9: — 'a ('z9:p 'žaba) '9: - 'uo: (p't9:t p'tuo:ta, 'r9:t 'ruo:da 'rod') 'o: - '6: (fe'žo: (» 'fažu) fe'žo:ta) 'o: - 'uo: (g'no:j g'nuo:ja) OBLIKOSLOVJE: Samostalnik - 1. moška sklanjatev 75 3. Samostalnik 'de:n 'dan' ima osnovo d'ne:v-, razen v im./tož. ed., kjer je seveda 'de:n, v rod. mn./dv. je tudi d'ni in v mest. mn./dv. tudi d'ne:x. 4. S -t- podaljšuje osnovo samostalnik 'va:ča u'če:ta («* 'va:ča) 'oče', poleg njega pa še nekatera osebna imena, npr. franče fran'ce:ta 'France', s1ta:ne sta'ne:ta 'Stane', 'mile -ta 'Mile', 'da:rko » 'dä:rk9 -ta 'Darko', 'e:do -ta 'Edo*, 'va:n'9 -ta 'Vane, Vanjo' (osebna imena na -9 v im. ed. imajo podaljšavo sploh vedno). Ta podaljšava je redka pri samostalniku 'kin9 (običajni rod. je 'kina). Pri starejših ima samostalnik 'ke:dan -dna 'teden' redko množino 'ke:dnate -9 II -u (sicer 'ke:dne -9 II -u), samostalnik 'p9:dne 'p9:dnata 'poldne' (ki je v ed. lahko tudi s. spola) pa edino množino 'p9:dnate -9 II -u. 5. Nekateri samostalniki, ki se v im. ed. običajno končujejo na -9, se predvsem pri starejših govorcih končujejo na -a (npr. 'kina (» 'kin9) 'kina « 'kin9ta » 'kin9Ja 'kino', 'a:uta (« 'a:ut9) 'a:uta » 'a:ut9Ja 'avta', 'tita (** *tit9) 'tita « 'tit9ta 'Tito'); od teh se podaljšujejo s -t- še npr. 'ja:nka 'ja:nk9ta (» 'ja:nk9 -ta) 'Janko', b'ra:nka -ta (» b'ra:nk9 -ta) 'Branko', s'tä:nka s'ta:nk9ta («* s'ta:nk9 -ta) 'Stanko', 'da:rka 'da:rkota (» 'da:rko -ta) 'Darko', 'mä:rka 'mä:rkota («* 'mä:rko «s 'ma:rko -ta) 'Marko', 'me:rka (« 'me:rko) 'me:rkota 'Mirko'. 6. Podaljšavo z -n- poznajo npr. samostalniki 'ficel -na '1. bicelj, 2. štrcelj noge', 'na:jgal -na 'nagelj', pe'cikal -na 'kolo Ivozilo I', 'ša:rkal -na, ška'ro:cel -na 'rman', škar'ničel -na 'papirnata vrečka', š'tie:kal -na '1. (star.) tečaj, 2. del nekdanje graščine v Gornjem Gradu', š'ta:rkal -na 'kocen I pri zeljul', s'vigal -na 'deska, debela 12 milimetrov', 'ma:ntel -na 'plašč'; tako je seveda tudi pri samostalnikih, ki imajo podalj-šavo tudi v knjižnem jeziku: f'ra:kal -na, 'cucal -na, 'ma:ndel -na; le pri starejših govorcih včasih srečamo nepričakovano podaljšavo pri samostalnikih rau'nä:tel -na in u'citel -na. — Podaljšava je redna v osebnih imenih na -1, npr. f'ra:ncel -na, 'pa:ul « 'pa:ul -na 'Pavel', presenetljiva pa v samostalniku *9:pal -na 'opel I avtomobil (zahodno)nemške tovarne Opell'. 7. Podaljšavo z -j- imajo od rod. dalje samostalniki, ki se jim osnova končuje na -i, npr. f'ra:nci -ja 'Franci', 'e:di -ja 'Edi', 'vili -ja 'Vili', 'b9:bi 'Bobi lime psal', 'ta:ksi » 'tä:ksi -ja. Täko podaljšavo poznajo tudi redki samostalniki, ki imajo naglašen končni samoglasnik (npr. pid'Ž9: -ja 'pežo I osebni avtomobil francoske tovarne Peugeotl'), in nekateri OBLIKOSLOVJE: Samostalnik - 1. moška sklanjatev 76 samostalniki, ki se jim osnova končuje na -o (npr. 'kino -ja, 'a:uto -ja). 8. Samostalnik f'rotštek 'zajtrk* ima od rod. dalje (razen v tož ed.) osnovo f' ro:šk-. 9. V mn./dv. se podaljšuje z -ov- le osnova vetr-, namreč kot vet'ro:ve vet'ro:u, sicer pa podaljšave ni — 'sine 'sinovi', 'va:rte 'vrtovi', 'vo:ke 'volkovi', 'zide 'zidovi' itd. 10. Samostalniki, ki se jim okrajšana osnova v im. ed. končuje na naglašeni -'o: ali nenaglašeni -9 (♦- o + 1 ali e + 1) ali na izglasni -u (*- o + 1), imajo od rod. dalje (z morebitno izjemo v tož. ed.) celotno, izpolnjeno osnovo, npr. s'to: s'tuo:ta, 'ko: 'kuo:la, 'vo: 'va:la, 'fa:c'9 fa'cie:le 'naglavna ruta', 'fažu s» fe'Ž9: fe'žo:Ia 'fižol', 'nä:st'9 'närsteia 'štelja'. — Izglasni -u je pri samostalniku č'ma:ru č'ma:rta 'čmrlj'. — Nenavadna glede na knjižno je oblika x'me:u x'me:la » x'mje:u x'mjerla 'hmelj'. 11. V neničtih sklonskih oblikah nekateri samostalniki zgubijo polglasnik (a ali e), npr. x'lä:pac -pea 'hlapec', 'kä:man -mna 'kamen', 'mucek -c'ka 'mucek', 'lupčak 'ljubček', 'juotpeč -pča («« 'juo:pič -a) 'pulover', 'te:pex -p'xa (m 'te:pix -a) 'preproga'. Spremembe končnic 1. Samostalniki, ki se jim osnova končuje na č ž š r j, imajo v ed. enake končnice kot osnovni sklanjatveni vzorec, v mn. in dv. pa se razlikujejo od navedenih (-a *■ -e, -a *- -e, -ax ♦■ -ex): 'nuo:š-0 'nož* nuo:ž-a 'nuo:ž-a 'nuo:ž-a nuo:ž-o || -u = mn. 'nuo:ž-a nuo:ž-am 'nuo:š-0 (-a) nuo:ž-a 'nuo:ž-a nuo:ž-ax 'nuo:ž-a nuo:ž-am Tako se sklanjajo npr. še 'kuo:š, 'bič, kram'pe:r -ja, k'luč, 'mo:š 'mo:ža. V tož. ed. imajo končnico -a samostalniki, ki pomenijo živo (nekateri so navedeni na str. 71—72). 2. Samostalniki, ki se jim osnova končuje na n' ali 1, se sklanjajo takole (tele končnice so drugačne od osnovnih: -e - -a, -e •*- -a, -em *• -am): OBLIKOSLOVJE: Samostalnik - 1. moška sklanjatev 77 'kuo:n'-0 'konj' 'kuo:n-e 'kuo:n-e 'kuo:n-e 'kuo:n'-o II -u = mn. 1kuo:n-e 'kuo:n-em 'kuo:n-e (-0) 'kuo:n-e 1kuo:n-e 'kuo:n-ex 'kuo:n-e 'kuo:n-em Tako gredo npr. še 'a:te -e 'ata, oče' 'a:kal -kle («* -na) 'kavelj', 'ža:kal -kle 'žakelj', 'fa:c'9 fa'cie:le 'naglavna ruta', 'go:ten' -tne 'boter', g'ral » g'ril g1rile 'ščurek', 'kuo:stan' « 'kyo:stan' kas'ta:ne, kra'gul » (redko) gra'gul 'kragulj', k'rä:l, 'pie:cel -cle 'pecelj', k're:mpal -ple, me'tul -e, 'muo:l 'molj', 'pa:rkal -kle 'parkelj' (toda 'pa:rkal -na '1. parkelj I spremijevalec Miklavža, predstavljajoč hudiča I, 2. Parkelj |gospodar v Pustem Poljul'), 'va:gan' -gne 'ogenj', ž'rie:bal -ble 'žebelj'; vendar pa so v primerjavi s knjižnimi nepričakovane oblike č'ma:ru č'ma:rla 'čmrlj', 'jašpran -a 'ješprenj', š'kö:ran -rna 'škorenj'. 3. Samostalniki moškega spola, ki se v im. ed. končujejo na -a, se od rod. dalje sklanjajo kot vsi ostali samostalniki m. sp., torej pismo'no:ša -a 'poštar', delo'vo:dja -a 'delovodja'. 4. Nekatera osebna imena se v im. ed. končujejo na -a, čeprav bi pričakovali -e, včasih tudi zaradi č ž š r j, ki stoji pred njim (potem so sklonske končnice take kot tule v točki 1): a:nza -a 'IJanezi', 'a:nža -a (star.) 'IJanezi', 'cje:na -a Cene', 'fo:nza -a 'lAlfonzI', 'fo:ra -a 'IFortunatI', 'inža -a iJanezI', 'ja:ka -a 'Jaka', 'jč>:ža -a 'Jože/Joža', 'Io:ra -a Lovre', 'luka -a 'Luka', ma'tija -a 'Matija', 'mixa -a 'Miha', na:nda -a 'Nande/Nanda', 'ne:ča -a 'IJerneji', 'po:Ida -a 'Pol-de/Polda', 'ruda -a '|Rudolf I', 'tina -a 'Tine/Tina', 'tinča -a Tinče', 'to:na -a 'Tone/Tona', 'to:nča -a 'Tonče', 'vika -a Iviktorl'; od teh imen se enako glasi žensko ime 'vika -e Iviktorijal', podobno pa je žensko ime 'jo:ža -a (ž) 'Joža'. 5. Samostalniki s slabšalnim pomenom so v im. ed. pretežno srednjega spola, nato pa se sklanjajo kot samostalniki m. sp., npr. u'vie:le uve'le:ta (slabš.) 'lenuh', ust'rie:le ustra'le:ta « ustre'le:ta (slabš.) 'nespameten, neumen moški', us'cane usca'ne:ta (slabš.) 'uscane', us'rane usra'ne:ta (slabš.) 'usrane', z'rie:le zra'le:ta » zre'le:ta (slabš.) 'sitnež'. OBLIKOSLOVJE: Samostalnik - 1. moška sklanjatev 78 6. V rod. ed. prihaja pri nekaterih samostalnikih za osnovami, ki se končujejo na -1, do nihanja med osnovnimi končnicami in tistimi, ki so navedene tule v točki 2. V rod. ed. se sliši 'ka:bal -ble (poleg običajnejšega 'ka:bta) 'kabel', fo'terl -e (poleg običajnejšega fo'te:ta) 'fotelj', kap'rörle (» kap'rö:ta) 'prevzetnež', be'fe:l -e (poleg običajnejšega be'fe:ta) 'ukaz', alko'xorle (poleg običajnejšega alko'xcKta) 'alkohol'. 7. V rod. ed. je lahko v nekaterih primerih tudi končnica -a (gl. točko 5 pri spremembah osnove). Primere, ki imajo v osnovi vedno 'a:, gl. pri spremembah osnove v točki 2. Še posebej pogosto se govori ut st'ra:xa 'od strahu' (vendar pa tudi že ut st'ra:xa). Tu je prišlo do izenačenja oblik v rod., daj., mest. in or. ed. 8. Poleg oblike samostalnika s've:t s'vie:ta 'svet' v mest. ed. v zvezi pa s'vie:ta srečamo pri starejših govorcih tudi frazeologizirano zvezo pa s've:te. 9. Samostalnik 'lede « (Bo) 'ledja 'ljudje' se od rod. dalje sklanja le'di le'de:m le'di le'de:x led'mi « (redko) le'de:m. —J o o o o o 'o 10. Predvsem na zahodu obravnavanega področja se v rod. mn./dv. govori končnica -u, sicer pa -o; v Krašah je slišati večinoma drugo. (Tako da tu razlikujejo med obliko pridevnika m. sp. v im./(tož.), ki se glasi npr. 'pe:tro 'Petrov', in obliko samostalnika m. sp. v rod. mn./dv. 'pe:tru 'Petrov'.) (V govoru Melis (pri Ljubnem ob Savinji) je običajna le končnica -u (Kolenc 1979: 7).) Le pri končniškem naglasnem tipu imajo samostalniki enako obliko na celotnem področju (npr. p'so: 'psov' poleg 'pašo || 'pasu); prim, tudi naslednjo točko. 11. Samostalniki 'vol', 'zob' in 'vogal' imajo v rod. mn./dv. poleg običajnih še starinske končnice — va'li (poleg običajnejšega 'va:to) 'volov', za'bo: (poleg običajnejšega 'žabo) 'zob' in vag'to: (poleg običajnejšega 'vagto) 'vogalov'. 12. V tož. mn. ima samostalnik s'va:t -a 'svat' običajno (frazeologizirano) obliko u s'va:te 'v svate', samostalnika 'Ia:s obliko 'ta:se (poleg novejše in redkejše 'ta:se), samostalnik 'ko:s pa obliko 'ko:se (poleg običajnejše 'ko:se). 13. (A) V mest. mn. imajo hišna imena, ki so na obravnavanem področju množinska (od Luč navzgor so npr. edninska), končnico -e oz. — začžšrj— -a (namesto -ex oz. -ax): pr 'jo:xane, ma'tie:uške, 'tinčke, ble'ka:ča, ra'ja:se. Ta končnica je iz nekdanjega -i v mest. ed. (prim. Ramovš 1952: 41, 49), na kar bi kazala oblika pa s've:te (tule v točki 8). (Prim, še na 'va:rxe OBLIKOSLOVJE: Samostalnik - 1. moška sklanjatev 79 (prisl.) 'zgoraj'. - (B) Drugače pa je s hišnimi imeni, ki so nastala iz prvotnih ledinskih: na var'tärcax, na 'sercax, u 'leršja. Včasih tako ime preide v skupino (a), ki se potem obnaša kot množinski samostalnik - u ja1go:ca 'v Jugovcu I na Čretil' je danes že redkejše kot pr ja'gornke. Samostalniki iz skupine (a) imajo svojilne pridevnike na -o -ova -ova - 'jörxano, ma'tieruško, 'tinčko, tisti iz skupine (b) pa dajo pridevnike na -ske, -ške ali -čke - ja1gorske, 'lerške, 'serčke; če preidejo v skupino (a), pa je oblika pridevnika seveda potem taka, kot je običajno zanje; zato imamo poleg ja'gorske -a -a 'Jugovski' tudi ja'gornko -va -a 'Jugovnikov' 14. V mest. mn. ima samomnožinski samostalnik 'va:rxe 'Vrhi o I zaselek Kras I' obliko na var'xerx (*» na 'varrxex). Predvsem starejši govorijo še oblike za'berx (*» 'zabex) 'zobeh', la'serx (s» 'la:sex) 'laseh', ka'lerx («* 'kuorlex) 'kolih'. 15. V or. mn. je prevladujoča oblika samostalnika 'lede 'ljudje' led'mi poleg redkejše le'derm, pri nekaterih drugih (predvsem enozložnih) samostalnikih pa nastopa naglašena končnica -'mi (kot dvojnica) predvsem pri starejših govorcih, npr. zab'mi 'zobmi' (poleg 'žabam» 'zabme), vaz'mi 'vozovi' (poleg 'varzam), 'nuoržme (« 'nuoržam) 'noži', 'kuornme s» (redko) kan'mi «* (redko) ka'n'ärme *» (redko) ka'nerme 'konji' (poleg 'kuornem » (Bo) 'kuornex). Pri tem se spremeni tudi končnica pridevnika kot levega prilastka — z 'duorstrne led'mi, z 'lerpme 'kuornme. — Slišati je mogoče tudi končnico -e (npr. ut'ror ce 'otroki', 'ruse 'Rusi'). • o 'o 16. V or. dv. imajo takele posebne oblike samostalniki 'zabme 'zoboma', 'kuo r nme 'konjema', u'še r sme 'ušesoma'. Naglasni tipi 1. Nepremični naglasni tip je zastopan z vsemi enozložnimi primeri in z večino drugih, tako z nekaterimi, ki so v knjižnem jeziku uvrščeni v premični naglasni tip, npr. t'rerbax -pxa, in z vsemi iz mešanega v knjižnem jeziku. 2. V premični naglasni tip spadajo npr. 'buoržič ba'zica, 'cegan ce'gärna 'cigan', 'čabu ca'bula 'čebula', c'luorvek cta'verka, 'dame da'ne rta 'Dane', 'fažu fe'zörta 'fižol', 'fa r c'o fa'cie rle 'naglavna ruta', f'ranče fran'ce r ta 'France', x'rarvat xra'varta 'Hrvat', 'jarrmen jar'merna » jer'merna 'jermen', 'jarzek ja'zika » je'zika 'jezik', 'kuorzuc ka'zorca OBLIKOSLOVJE: Samostalnik - 1. moška sklanjatev 80 'kozolec', 'mie:dvet med1ve:da, p'laman pla'me:na (»p'iamna) 'plamen', 'puo:(t)p!at (« pa(t)p'lä:t) pa(t)p'lä:ta 'podplat', 'puo:grap pag're:ba 'pogreb', 'puo:tak pa'to:ka 'Potok I prvotno ledinsko in iz njega hišno ime v Rovtu pod Meninol', 'pyo:tak pa'to:ka 'Potok |krajevno ime v občini Mozirjel', p'raman pra'me:na (*» p'ramna) 'pramen', p'rie:star pras'töra 'prostor', 'ra:zrat raz're:da 'razred', 'sa:ršan sar'šie:na (*» 'sa:ršana) 'sršen', 'so:set sa'se:da, s'ta:ne sta'ne:ta 'Stane', 'va:ča u'če:ta 'oče', 'vatak u'to:ka (« (star.) u'tö:kega) 'Otok I zaselek Bočne|'. 3. Primer za končniški naglasni tip bi bil le samostalnik 'pas, vendar se tudi ta lahko sklanja po nepremičnem ('pas -a): 'pas 'pes' P*se p'sa: p'sa: p'so: = mn. p' sa p' sam p'sa: p'se: p'sa: p'sa p'se:x = mn. p'sa p'sam 4. Le nekaj je primerov, ko so nekatere oblike redkih samostalnikov naglašene na končnici, in to v rod., mest. in or. mn.; primeri so navedeni pri spremembah končnic v točkah 9, 11, 14 in 15. Razen oblike led'mi 'ljudmi' lahko vsi samostalniki, ki se v knjižnem jeziku naglasujejo po mešanem naglasnem tipu, preidejo v narečju v nepremičnega, npr. s'ne:k s'nie:ga, s've:t s'vie:ta, 'le:s 'lie:sa, 'mo:š 'mo:ža. 4. moška sklanjatev Vanjo spadajo samostalniki, ki se sklanjajo kot pridevniki, npr. 'po:štne -ega -ema itd. (» 'po:štner -erja «* 'po:star *» pismo'no:ša) 'poštar', 'va:tak u'to:kega (star.; r* u'to:ka) 'Otok |zaselek Bočnel'. Ženske sklanjatve 1. ženska sklanjatev V to sklanjatev spada večina samostalnikov ženskega spola, sploh pa vsi tisti, ki se v im. ed. končujejo na -a in v rod. na OBLIKOSLOVJE: Samostalnik - 1. ženska sklanjatev 81 -e ali za č ž š r j v im. in rod. ed. na -a ali za 1 ali n' v im. in rod. ed. na -e. V im. mn. končnice ustrezajo rodilniškim edninskim, v rod. mn. pa imajo končnico -0. Vzorec je takle: 'lip-a 'lipa' 'lip-e 'lip-e «* -e 'lip-e 'lip-0 = mn. 1lip-e 'lip-am 1lip-a 'lip-e 'lip-e » -e 'lip-e 'lip-ex = mn. 1lip-e 'lip-am Tako se sklanjajo npr. še samostalniki 'ba:ba, 'va:da 'voda', 'lo:pa 'veža', t're:ska 'trska', 'ruo:ka, 'nuo:ga. Spremembe osnove 1. Izmed samostalnikov, ki se jim osnova končuje na -u (*• -au), se lahko v im. in tož. ed. končujejo na -va samostalniki b're:sku (» b're:skva), b'ritu («s b'ritva) (ta je lahko tudi srednjega spola — b'ritva -a), 'buku (s» 'bukva), ma(d)'litu (» ma(d)'litva) in 'puo:tku « 'puo:t'ku (» 'puo:tkva *» 'puo:t'kva). 2. Pri samostalnikih, ki se jim osnova končuje na soglasnik + r, 1, n, n' ali m, se v rod. mn./dv. med soglasnika vriva pol-glasnik, npr. 'iskar, 'že:mal, 'de:kal, 'ja:san 'Jasen los. i.I', 'muo:šan', m'ra:ul « m'ra:ul 'mravelj', 'pa:ul «« 'pa:ul 'Pavel'. (V skupini u + 1 se torej polglasnik ne vriva, le 1 se silabemizira.) Pri samostalnikih, ki se v im. ed. končujejo na -u ali na soglasnik + -va, se osnova spremeni tako, da v rod. mn./dv. -au da -u , npr. 'buku, kan'zie:ru 'konzerv'. 3. V im. ed. ima samostalnik 'po:jstele *» 'po:stele 'postelja' pogostejšo dvojnico 'pö:jst'o (tako tudi v tož. ed.); v ostalih sklonih je osnova 'po:jstel- tu 'po:štel-. 4. Samostalniki 'ja:pka '1. jablana, 2. jabolko', g'ruška 'hruška' in 'die:ska 'deska' imajo v rod. mn./dv. oblike 'ja:bak, g'rusak in 'die:sak (poleg 'jä:pk, g'rusk in 'dje:sk). 5. Tako kot ima samostalnik 'Ia:dja v rod. mn./dv. obliko 'la:di, imajo tudi vsi samostalniki, ki se v im. ed. končujejo na soglasnik + -ija (tele'vizija, z naglasom na priponi kava'cija 'kovačija') ali na soglasnik + -ja (po redukciji iz -ija, npr. ka'me:dja ka'me:di (mn.) 'neprijetnosti, težave') OBLIKOSLOVJE: Samostalnik — 1. ženska sklanjatev 82 spremenjeno osnovo, ki se konča na soglasnik + -i, npr. tele'vizi, kava'ci, ka'me:di. Pred j bi se vrinil i, toda sklop -ij se v govorih na obravnavanem področju skrči v -i, npr. 'ko:kari 'Kokarij', 'na:zeri (rod. mn.) 'Nazarij'. Tako še npr. š'ka:rja -ri (ž ran.) 'škarje', ve'če:rja -ri. 6. Samostalnika 'ruo:ka in 'nuo:ga imata v rod. mn. edino obliko 'ro:k in 'no:k, samostalnik 'kuo:za 'koza' pa poleg običajnejšega 'kuo:s še 'ko:s. V mest. in or. mn./dv. se govorijo tudi oblike, ki so naglasene končniško — tedaj imata prva dva samostalnika osnovo rak- in nag-. 7. Samostalnik 'ma:te <* 'mä:t' 'mati' ima od rod. ed. dalje osnovo 'ma:ter-, le v tož. ed. je mogoče slišati tudi 'mä:ter namesto pričakovanega in tudi običajnejšega 'ma:tera. — Tu naj bo še povedano, da ima samostalnik 'hči' vseskozi osnovo x'če:r-. Spremembe končnic 1. Kadar se osnova samostalnikov končuje na č ž š r j, se končnice razlikujejo od tistih v osnovnem sklanjatvenem vzorcu (-a *• -e, -a *- -e, -ax ♦• -ex): 'xiš-a » -a = mn. 'xiš-a «* -a = mn. Tako se sklanjajo npr. še samostalniki x'če:ra 'hči', 'mie:ja 'meja', m're:ža itd. 2. Če se osnova samostalnikov končuje na 1 ali n', so končnice drugačne od osnovnega vzorca (-e *• -a, -e *• -a, -em *--am): ■pin-e «« -e = mn. 'pin-e m -e = mn. 'xiš-a •hiša' xiš-a 'xiš-a xiš-0 'xiš-a xiš-am 'xiš-a xiš-a 'xiš-a xiš-ax 'xiš-a xiš-am 'pin-e 'pinja' 'pin-e 'pin-e 'pin'-0 'pin-e 'pin-em 'pin-e 'pin-e 'pin-e 'pin-ex 'pin-e 'pin-em OBLIKOSLOVJE: Samostalnik — 1. ženska sklanjatev 83 Tako gredo še npr. 'vale 'volja', 'sa:rne 'srna', 'lukne 'luknja', sk'rine («* (nov.) sk'rine) 'skrinja', 'ka:ple 'kaplja*, m'ra:ule, 'zie:mle, 'že:mle, pat'rö:le (» pat'rö:ta) 'patrulja', 'pie:tie 'pentlja', Is'šine » le'šine 'luščina', 'po:vedne 'povodenj', 'rine 'pokrovka', xi'na:ušne 'hinavščina', 'jarpšne 'dediščina', 'sa:une 'Savinja', dra'gine 'draginja', šk'ra:petne (» šk'ra:petna) 'dežna kaplja'. 3. Samostalnik gas'pa: 'gospa' se govori večinoma v nagovorih v im. ed., le redko tudi v preostalih sklonih, npr. v im. mn. (gas'pe:), medtem ko se govorec ostalim sklonom pač izogne. 4. V or. ed. imata samostalnika 'guo:ra 'gora' in 'va:da 'voda' obliki pad ga'rö:j '1. pod goro, 2. v Podgori I zaselek Kras|' in za va'do:j 'ob vodi', obe pa redko govorijo predvsem starejši govorci; sicer je običajno pad 'gyo:ra in za 'va:d§. 5. Samostalnik 'že:nska ima v rod. mn./dv. običajno obliko 'že:nsk, pri starejših govorcih pa redko tudi 'že:nskex (in gre torej po 4. ženski sklanjatvi). 6. V mest. mn. je predvsem pri starejših mogoče slišati redko obliko pa ra'ke:x 'po rokah' (sicer je običajno pa 'ruo:kex). 7. V or. mn. predvsem starejši govorijo ob enozložnih osnovah končnico -me, npr. 'nuo:gme 'nogami', 'ruo:kme 'rokami', 'bä:bme 'ženskami', 'že:nskme 'ženskami', k'ra:ume 'kravami', 'kuo:zme 'kozami', 'vilme 'vilami lorodjel'. Poleg tega je (prav tako predvsem pri starejših govorcih) redko mogoče slišati tudi obliki ra'kä:me 'rokami' in na'gä:me 'nogami'. Vse te oblike imajo tudi običajne dvojnice 'nuo:gam, 'ruo:kam itd. 8. Vzporedno s tem govorijo predvsem starejši v or. dv. ob enozložnih osnovah končnico -me, npr. 'nuo:gme 'nogama', 'ruo:kme 'rokama', 'ba:bme 'ženskama' itd. Prav tako se sliši (predvsem pri starejših) tudi ra'kä:me 'rokama' in na'ga:me 'nogama'. Naglasni tipi 1. Nepremični naglasni tip je običajen pri vseh samostalnikih, tudi pri tistih, ki se v knjižnem jeziku naglasujejo po kakem drugem. 2. Izjema je edino v knjižnem jeziku končniško naglaševana gas'pa: 'gospa', kolikor se sploh sklanja. 3. Primeri za mešano naglaševanje so navedeni pri spremembah končnic v točkah 4, 6, 7 in 8. 4. Primerov za premični naglasni tip ni. OBLIKOSLOVJE: Samostalnik 84 2. ženska sklanjatev Ti samostalniki ženskega spola imajo v im. ed. končnico -0, v rod. ed. in im. ter rod. mn. pa -e (oz. -a, če se osnova končuje na č ž š r j). Vzorec je takle: ža:iast-0 ža:Iast-e o ža:last-e ža:£ast-0 ža:iast-e o ža:last-e žalost' ža:iast-e o ža:last-e o ža:last-em ža:last-e o ža:last-ex/-ex o ža:last-em = mn. Tako se sklanja še velika večina samostalnikov, ki spadajo v to sklanjatev, tudi samomnožinski, kot sta npr. 'ja:sle -e 'jasli' in 'se:n'svete -e («* (m>, -9 II -u 'vsi sveti I prvega novembra I'. Spremembe osnove 1. Kadar se samostalnik sklanja po mešanem naglasnem tipu, se mu spremeni tudi (običanjno enozložna) osnova: 'a: — a ('ma:st mas'ti) 'ä: — a (st'vä:r stva'ri, st'räm stra'ni) 'a:r - ar (s'ka:rp skar'bi) 'e: - e ('pe:č pe'či) 'e: - e *» a ('re:t ra'di » re'di 'red') • • • * 'e: — e ('pe:st pes'ti) 'o: - a ('so: sa'li 'sol', k'lo:p kla'pi, 'ko:st kas'ti, 'po:t pa'ti) 1 u - a (' iuč ta' či) 2. Kadar ostaja naglas na osnovi in v daj., mest. in or. ed. pri samostalnikih, ki se naglasujejo po mešanem naglasnem tipu, se naglašeni samoglasnik premenjuje takole: 'e: || 'e: — 'ie: (ba'le:zan ba'lie:zne, 'pe:č 'pie:ča) 'e: - 'ie: ('pe:st 'pie:ste 'pest') 'e - 'i ('net » (nov.) 'nit 'nite, 'meš » (nov.) 'miš 'miša) OBLIKOSLOVJE: Samostalnik - 2. ženska sklanjatev 85 'a (*- 'e) — 'i ('rat *» (nov., redko) 'rit 'rite) 'o: — 'uo: ('mo:č 'muo: ča, 'so: 'suo:le 'sol') 'ä: - 'a: (st'rärn st'rarne) 3. Nekaj je samostalnikov, ki se jim osnova v im./tož. ed. končuje na -u, v preostalih sklonih pa imajo polno osnovo (z -v-oz. -1-): 'ba:ru 'ba:rve 'brv', u'ba:ru u'ba:rve » ubar'vi 'obrv', 'misu 'misle 'misel'. 4. Samostalnika 'pišo 'piščal' in 'zib'9 'zibel' imata od rod. ed. (razen v tož.) dalje osnovo 'pišol- *» 'pisal- in 'zibel-. 5. Samostalnik k'ri ima tako obliko le v im./tož. ed., sicer pa osnovo k'rav-. 6. Samostalnik 'vaš -a 'uš' ima dvojnico 'uš u'ši. Spremembe končnic 1. Samostalniki, ki se jim osnova končuje na č ž š r j, imajo končnice, ki so drugačne od tistih v osnovnem vzorcu (-a ♦■ -e, -am *• -em, -ax *- -ex): 'luč-0 'luč' 'luč-a = mn. 'luč-a 'luč-a 'luč-a 'luč-am 'luč-0 'luč-a ' luč-a ' luč-ax «s -ax 1luč-a 'luč-am Tako gredo npr. še 'mo:č 'muo:ča, 'meš *» 'miš 'miša, 'n9:č 'nuo:ča in samomnožinske d'ruo:ža -a 'droži'. 2. Nekateri samostalniki, ki imajo enozložne osnove, se sklanjajo po mešanem naglasnem tipu; končniški naglas se pojavlja v rod. ed. in v mn./dv. Tovrstno naglaševanje vse bolj narašča predvsem pri mladih: 'po:t-0 'pot' pa't-i = mn. pa't-i pa't-i 'po:t-e pa't-e:m 'po:t-0 pa't-i 'P9:t-e pa't-e:x 'po:t-e pat-'mi OBLIKOSLOVJE: Samostalnik - 2. ženska sklanjatev 86 Tako se sklanjajo še k'lo:p kla'pi, 'ko:st kas'ti, 'luč la'či, 'ma:st mas'ti, 'meš me'ši, 'mo:č ma'ci, 'no:č na'ci, 'pe:č pe'či, 'pe:st pes'ti, 'po:t pa'ti, 're:č re'či «* ra'či, s'ka:rp skar'bi, 'so: sa'li 'sol', st'rä:n stra'ni, st'vä:r stva'ri, u'ba:ru ubar'vi (in v or. mn. ubaru'mi), 'uš u'si 'us' itd. 3. V or. mn. srečamo poleg običajnih končnic -era (oz. -am za č ž š r j) in naglašene -'mi še redko -me, ki pa jo ob enozlož-nih osnovah govorijo predvsem starejši, npr. 'pie:strne 'pestmi', 'nitrne 'nitmi', 'misleme » 'miselme 'mislimi'. 4. Tudi v or. dv. je redka končnica poleg običajnih -em (oz. -am za č ž š r j) in -'mi še -me (pri starejših govorcih ob enozložnih osnovah), npr. 'nitme 'nit(i)ma'. Naglasni tipi 1. Nepremični naglasni tip je običajen pri vseh samostalnikih iz te sklanjatve ('misu 'misle, s'ma:rt -e, 'ba:ru 'ba:rve 'brv', 'meš «s 'miš 'miša, ba'le:zan ba'lie:zne). 2. Primeri za mešani naglasni tip so navedeni pri spremembah končnic v točki 2. 3. Primerov za premični in končniški naglasni tip ni. 4. ženska sklanjatev Vanjo bi spadali redki samostalniki, ki se sklanjajo kot pridevniki, npr. sa'vinska '(Zgornja) Savinjska dolina', bol'niska 'bolniška', 'po:štna («* 'po:starca » pismo'no:škine 'poštarica'). Končnice so sicer enake kot v 1. ženski sklanjatvi, le v rod. mn. je končnica -ex (oz. -ax za č ž š r j) namesto -0, npr. de'zurnex; poleg 'že:nsk pa starejši govorci uporabljajo v rod. mn./dv. tudi obliko 'že:nskex. Tako se sklanja tudi samostalnik u'rä:nska -e (ž) 'Vransko', (mest.) na u'ra:nske. OBLIKOSLOVJE: Samostalnik 87 Srednje sklanjatve 1. srednja sklanjatev V to sklanjatev spadajo samostalniki srednjega spola, ki imajo v im. ed. končnico -a (ali -e za c ter 1 in n', v rod. pa -a (oz. -e za 1 in n'). V im. mn. je končnica -a (oz. -e za č ž š r j ter za 1 in n'), v rod. pa -0. Vzorec bi bil takle: 'me:st-a 'mesto' 'me:st-e 'me:st-e » -a o 'me:st-a 'me:st-0 = mn. 'me:st-a 'me:st-am 'me:st-a 'me:st-e 'me:st-e «s -a 'me:st-a 'me:st-ex = mn. 'me:st-a 'me:st-am Tako se sklanjajo tudi npr. m'le:ka, 'mie:sa, u'še:sa 'uho', ka'le:sa 'kolo', 'nie:ba, d'rje:va, 'sita, 'žita, ka'le:na, ka'rita «« k'rita, 'vina, 'pisma, 'tie:sta, 'lice, 'so:nce. Spremembe osnove 1. Nekateri samostalniki podaljšujejo osnovo, in sicer od rod. ed. dalje (razen v tož. ed., če gre za samostalnike, ki označujejo neživo): s -t- — 'die:kle dek'le:ta 'dekle', 'ma:ča ma'če:ta 'mače', 'pie:ra pe're:ta 'pero', 'peša pe'še:ta « 'pišata 'pišče', p'rie:se pra'se:ta 'prase', 'tie:le te'le:ta 'tele', ž'rie:be žra'be:ta « žre'be:ta 'žrebe', 'p9:dne 'po:dnata 'poldne' (samo v ed. — sicer je je m. spola); z _n_ _ i'me: «« (star.) 'jame i'me:na 'ime', p'lie:me ple'me:na 'pleme *, 'se:me se'me:na 'seme', 'te:me te'me:na 'teme', u'rie:me ura'me:na » ure'me:na 'vreme', 'verne » 'vime 'vimena 'vime'. Govori na obravnavanem področju poznajo le nekaj podaljšav s -s-, npr. pri samostalnikih u'še:sa -a 'uho', ki ima podaljšavo posplošeno na vse sklone, ka'le:sa -a 'kolo |1. priprava okrogle oblike, 2. prevozno sredstvo I' in v obliki z drugačnim pomenom: 'nie:ba 'nebo' proti ne'be:se » ne'be:se ne'be:s » ne'be:s 'nebesa'). OBLIKOSLOVJE: Samostalnik - 1. srednja sklanjatev 88 2. V mn. (in dv. s končnicami po 1. ženski sklanjatvi) imajo nekateri sam. v osnovi glede na ed. premenjene samoglasnike: 'ie: - 'e: II 'e: (d'rje:va - (mn.) d're:ve d're:u, č'rie:va -(mn.) č're:ve č're:u, p'lie:ča ple'če:ta «* ple'če:ta - (mn.) p'le:ča p'le:č, u'rje:me ura'me:na 'vreme' - (mn.) u're:mene u're:men * slabo vreme') ' e: - ' e: || ' e: (' se: me se' me: na » se' me: na — ' se: mene 1se:men, 'me:sta -a — 'me:ste 'me:st » 'me:ste 'me:st) 3. Samostalnik 'va:ka 'oko' ima v mn. obliko u'či. (Sklanjatev v množini gl. pri spremembah končnic.) 4. Kadar se osnova končuje na nezvočnik (primerov z zvočnikom v tem položaju menda ni)+lmnn'r, sev rod. mn./dv. med oba soglasnika vriva polglasnik ('jatar, 'bie:dar, 'va:kan). Pred v pa bi se v takem položaju prav tako vrinil polglasnik, vendar pa pride do skrčenja v končnico -u (•*- -au), npr. b'ritu (» b'ritva -a (s) » b'ritva -e (ž)) 'britev'. Spremembe končnic 1. Kadar se osnova končuje na č ž š r j, se v mn./dv. končnice razlikujejo od navedenih (-a ♦■ -e, -ax +- -ex, -a *■ -e): 1re:br-a 'rebro' 're:br-a 're:br-a 're:br-a 're:br-a 're:br-a Tako gredo še samostalniki 'mo:rja, s'rie:bra itd., seveda pa tudi samomnožinski p'luca, 'jatra itd. 2. Kadar se osnova končuje na 1 ali n', so končnice spremenjene (-e *• -a, -e ♦■ -a, -em *- -am): 'pol-e 'polje' 'p9l-e 'ppl-e 'pol-e 'p9l-0 = mn. 'pol-e 'pol-em 'pol-e 'pol-e 'pol-e 'pol-e 'ppl-ex = mn. 'pol-e 'pol-em 're:br-a 're:br-a 're:bar-0 = mn. 're:br-am 're:br-a 're:br-a 're:br-ax = mn. 're:br-am OBLIKOSLOVJE: Samostalnik - 1. srednja sklanjatev 89 Tako gredo še: zna'mie:ne « zna'mie:ne 'znamenje', š'to:karle 'lesen stol z naslonjalom', 'šo:štne 'Šoštanj', s'ra:ne 'sranje'. 3. V im./tož. ed. je pri nekaterih posameznikih mogoča tudi končnica -e, in to predvsem na skrajnem zahodnem področju obravnavanega področja. V govoru Melis (pri Ljubnem ob Savinji) so v ed. običajne samo take končnice, namreč -e -e -e -e -e -e (Kolenc 1979: 8-9). 4. Samostalnik ka'fija 'kava' ima v im. ed. nenavadno končnico; sliši se tudi tudi ka'fija, v mn. (kjer pač pomeni 'skodelice kave') pa je moškega spola — ka'fija -9 II -u. 5. Samostalnik b'ritva -a 'britev' je pri starejših govorcih s. sp., ima pa običajnejšo dvojnico b'ritu -tve <ž>. Samostalnik š'ma:rtna 'Šmartno' ima to obliko običajno le v im. in tož. ed. (z dvojnico ž. sp. š'ma:rtna), v ostalih sklonih pa je ženskega spola (in le redko srednjega). 6. Pri samostalnikih s slabšalnim pomenom v im. ed. prevladuje srednji spol, nato pa se sklanjajo kot samostalniki 1. moške sklanjatve. (Nekaj primerov je navedenih v točki 5 pri spremembah končnic samostalnikov 1. moške sklanjatve.) Izjema je menda le samostalnik kar1mule -e 'slabotno bitje'— V tož. ed. je pri samostalnikih, ki pomenijo živo, končnica enaka rodilniški, npr. s'vene sve'ne:ta 'svinja', p'rie:se pra'se:ta 'prašič', 'pe:ša 'pišata 'pišče'; ti samostalniki lahko imajo v mn./dv. končnice iz 1. moške sklanjatve (gl. točko 9). 7. Končnico -e namesto -a imajo v im. in tož. ed. samostalniki , katerih osnova se končuje na c — d're:uce 'drevce', 'ja:jce, 'lice, u'mie:uce 'omelce' 'sa:rce 'srce', 'so:nce 'sonce'. V mest. ed. imata samostalnika 'lice in 'sa:rce obliki končnici -e 00 o in -a, ostali pa -a. 8. Samostalnik k'rila 'naročje' ima v mest. ed. poleg zveze u k'rila tudi u k'rile. 9. Samostalniki, ki podaljšujejo osnovo s -t- in poimenujejo živali, imajo v mn./dv. lahko tudi končnice iz 1. moške sklanjatve, torej 'pišate -o II -u «a 'pišate 'pisat 'piščeta*. 10. Samostalnik ka'le:na 'koleno' ima poleg zdaj že prevladujoče množine ka'le:ne pri starejših tudi 'kö:lene itd. 11. Samostalnik u'či 'oči' se v mn./dv. sklanja po 2. ženski sklanjatvi: u'či u'či u'če:m u'či u'če:x uč'mi « (redko) u'če:m. 12. (Samomnožinski) samostalnik t'le: 'tla' se od rod. dalje sklanja t'le:u s» t'to: t'lam » t'le: m t'le: t'le:xe «w t'le:x OBLIKOSLOVJE: Samostalnik - 1. srednja sklanjatev 90 t'le:me « t'lam « t'le:m; v zvezi s predlogom na se v tož. govori 'na:wtle. 13. Predvsem pri starejših govorcih se v or. mn. sliši končnica -me, tako recimo pri samostalnikih ka'le:sme (« ka'le:sam) 'kolesi', dek'le:tme («* dek'le:tam) 'dekleti', u'še:sme (« u'še:sam) 'ušesi'. Po njej se ravna tudi končnica pridevnika ob samostalniku. - Slišati je mogoče tudi zveze s ka'le:se «s s 'pe'cikalne 's kolesi'. Tudi tu ima morebitni pridevenik ob samostalniku končnico -me. 14. V im. in tož. dv. imajo samostalniki s. sp. lahko tudi končnico -a, torej tako kot v 1. moški sklanjatvi, npr. 'ja:jca (s« 'ja:jc§) 'jajci', d'rie:va » d'rie:ve « dre:ve 'drevesi'. Prihaja torej do sovpada končnic s. in m. sp., saj so ostale končnice enake kot v 1. moški sklanjatvi. 15. Predvsem starejši govorci v or. dv. uporabljajo pri nekaterih samostalnikih končnico -me, npr. d' re:ume 'drevesoma'. Naglasni tipi 1. Nepremični naglas na osnovi ima velika večina samostalnikov, npr. b'la:ga, č'rie:va, d'rie:va, i'me:, 'jatra, 'ja:jce, ka'le:sa, ka'pita, 'mie:sa, m'le:ka, 'po:le, p'ruo:sa, z'la:ta itd. 2. Premični naglas na osnovi imajo skoraj vsi samostalniki, ki podaljšujejo osnovo s -t- ali z -n-. Primere zanje gl. pri spremembah osnov. 3. Končniški naglas imajo tisti samostalniki, katerih osnova je nezložna; za ednino bi bil primer d'na 'dno' d'na: d'na d'na d'na d'na, za množino pa samostalnik t'le: 'tla', katerega sklanjatev je navedena pri spremembah končnic (v točki 12). 4. Primerov za mešani naglasni tip ni; vsi samostalniki, ki v knjižnem jeziku spadajo v ta tip, se v obravnavanih govorih sklanjajo po nepremičnem. 3. srednja sklanjatev Z neglasovnimi končnicami se sklanja samoedninski samostalnik 'jaste 'jed, obrok hrane' v zvezah (im.) da'ma:ča 'jaste, (rod.) braz 'jaste ja 'šo:, (daj.) 'te:male 'jaste be pa b'la t're:ba OBLIKOSLOVJE: Samostalnik - 3. srednja sklanjatev 91 ša pa 'ne:ke da'da:t, 'nie:se ma 'na 'jaste, 'ta:ka 'duo:bra 'jaste sa me 'da:le, pa 'jaste bm 'ma:gu s'to:pet. 4. srednja sklanjatev V to sklanjatev spadajo samostalniki srednjega spola, ki se sklanjajo s končnicami, podobnimi pridevniškim, npr.: 'lubn-a * Ljubno' 'lubn-e 'lubn-e 1lubn-ega 'lubn-ex = mn. 1lubn-em(a) 'lubn-em 1lubn-a 'lubn-e 'lubn-e 1lubn-em(a) 'lubn-ex = mn. 'lubn-em(a) 'lubn-em Tu sta množina in dvojina rekonstruirani. Tako se sklanjajo še nekatera krajevna imena, npr. 'ba:rda -ega 'Brdo I del naselja Homec-Brdo I', predvsem pri starejših pa tudi 'va:tak va'16:gega (poleg običajnejšega va'16:ga) 'Volog', 'šo:štne -ga (poleg običajnejšega 'šo:štan 'šo:stana » 'Š9:štne 'Š9:štne) 'Šoštanj', 'va:tak u'to:kega (poleg običajnejšega u'tö:ka) 'Otok', ve'le:ne -ga (poleg običajnejšega ve'le:ne) 'Velenje'. OBLIKOSLOVJE 92 SAMOSTALNISKI ZAIMEK Osebni zaimki Za pomišljajem so navedene naslonske oblike. ja:s 'jaz' mane — me mane «* 'man' — me o o mane — me mane «* 'man' mane ** ' man' ** me' no: j ti 'ti' tie:be — te tie:be «* 'tie:p' - te tie:be — te tie:be » 'tje:p' tie:be « 'tie:p' s» te' bo: j «* ta' bo: j mi na:s — nas nam — nam na:s — nas nam nam vi va:s — vas vam — vam va:s — vas vam vam med'vä: II med've: 'nä:j(a) « 'na:j — naj(a) 'na:me — name 'na:j(a) «* 'na:j — naj(a) 1nä:me 'nä:me ved 'vä: II ved' ve: 'va:j(a) «* 'va:j — vaj(a) 'va:me — vame 'vä:j(a) «* 'va:j — vaj(a) 'vä:me 'vä:me ne: - ja ne: - ja ne: » 'n'ö: » 'n'9: ne: ne: 1 una < s. sp.> = m. Ds une || ' une nex — jax nem — jam une m (redko) 'ne: nex nem jax una (d'vä:) II 'une (d've:) nex (d've:x) ne:me m 'nem (d1ve:m) — jam una (d'vä:) «* (redko) 'ne: ne:me « 'nex (d've:x) ne:me » 'nem (d've:m) jax OBLIKOSLOVJE: Samostalniški zaimek 93 Posebnosti 1. Pri oblikah v im. za 1., 2. in 3. os. dv. in 3. os. mn./dv. je najprej navedena oblika za moški in srednji spol, za dvema pokončnima črtama pa še oblika za ženski in srednji spol. 2. Za 3. os. ed. ž. sp. sta v tož. k obliki 'ne: redki dvojnici 'n'ö: in 'n'o:. 3. Navezne oblike so za 3. os. ed. s tožilnikom (-nga -ne in -nega -n§) in z mestnikom (-n'ma -ne) ter za 3. os. mn. s tožilnikom (-ne), z mestnikom pa za 1. os. mn. (-nas) in za 2. os. mn. (-vas); zveze v tož. ed. so torej 'čie:ž_nega 'čie:ž_ne » 'ča:ž_nega 'ča:žwne » (redko) 'ča:zwnega 'ča:zwne (star.) 'čezenj čeznjo', 'na:danega 'na:djne 'nadenj nadnjo', 'na:^nga 'na:jie 'nanj nanjo', 'puo:_nga 'puo:^ne 'ponj ponjo', 'va:bvnega 'va:bwne 'obenj obnjo', 'za:_nga 'za:wne 'zanj zanjo', in v tož. mn. 'čie:ž^ne ** 'ča:žwne s» (redko) 'ča:zwne 'čeznje, čeznju', 'na:^ne 'nanje, nanju' itd., v mest. mn. pa 'pa:rjias 'pri nas' in 'pa:r^vas 'pri vas' ter samo v mest. ed. (redko) 'na:_n'ma 'na njem', 'na:jie 'na njej'. Ostalih naveznih oblik, kot so znane v knjižnem jeziku, ni. Predvsem mlajši pa namesto teh vse več govorijo zveze predloga in naglasene oblike osebnega zaimka, sploh za m. sp. (ed.), npr. na 'nega, čaz 'nega, par 'nam 'pri nas'. 4. Predvsem starejši govorijo poudarjalno in v pomenu 'mož' in 'žena' vzajemno (tj. kadar žena govori o možu in obratno) 'va:n in 'varna, ki pa imata ti dve obliki le v im. ed. (Vendar pa se sliši tudi 'na:ša 'va:ne srn 're:ku 'ženi sem rekel'.) V pomenu 'mož' in 'žena' se (vzajemno) govori še 'sä:m in 'sa:ma, 'na:š in 'nä:ša, 'mo:j in 'muo:ja. 5. Naslonski obliki v dajalniku me 'mi' in te 'ti' imata v hitrem govorjenju dvojnici m' in t', v daj. in tož. pa ima oblika ja '1. ji, 2. jo' dvojnico j. Povratni osebni zaimek Imenovalniške oblike nima, druge pa so: 'sie:be — se, 'sie:be » 'sie:p' — se rs s', 'sie:be — se, 'sie:be » 'sie:p', 'sie:be » 'sie: p' «* se'bo: j «* sa'bo:j. Tu predložne navezne oblike niso mogoče. OBLIKOSLOVJE: Samostalniški zaimek 94 Vprašalna zaimka g1do: « (star.) ka'do (m. sp.) 'kdo' 1kuo:ga 1kuo:ma 1kuo:ga 1kuo:ma 1kuo:ma ka: (s. sp.> 'kaj' če: ga če: ma kä: s» (redko) 'kuo:ga če:ma če:ma Oblika vprašalnega zaimka 'kuo:ga v tož. se govori le, kadar je jasno, da gre v vprašanju za spraševanje po neživem, npr. 'kuo:ga (se 're:ku)? 'kaj (si rekel)?'. Za spraševanje po osebi - predvsem pa za ž. in s. spol in za mn./dv. — se uporablja dvojnica 'ke:r -a -a, za vse spole pa tudi 'kä: za 'ja:dan (*» ne « n') 'kä: za 'ja:na (« na) 'kä: za 'ja:na (« na), npr. 'kä: za na t'rä:pa ja pa b'la: 'to:? 'katera trapa je bila to?', 'kä: za 'ja:na ja pa b'la:? 'katera je pa bila?'. Oziralna zaimka Zaimka g'do:r s'la:b-a <ž.) s'la:b-a s'la:b-ega s'ta:b-ga s'la:b-e = m. s'ta:b-ema e s'la:b-ma s'la:b-e o s'ta:b- ■0 II s'la:b-a s'la:b-a s'ta:b-ega s'ta:b-ga s'ta:b-ema o s'la:b-ma s'ta:b-e = m. s'la:b-ema o s'la:b-ma s'la:b-e o s'Ia:b-e o s'ta:b-e <ž. = s.> s1la:b-ex o = m. s'la:b-em o s'la:b-e s'la:b-ex o s'la:b-em » o -me o 'ta' tega tema o te || tega tema tema ta (ž.) ta te = m. te o ta ta te o = m. te Spremembe osnove 1. Osnove spreminjajo enozlozni pridevniki, npr. 'set (** 'sit) 'sita -a 'sit', z'rie:u z're:!a -a '1. zrel, 2. siten', s'ta:r s'ta:ra -a 'star', s'lan (» s'!ä:n) s'ta:na -a 'slan'. OBLIKOSLOVJE: Pridevnik - 1. sklanjatev 97 Nekateri pridevniki imajo v primerjavi s knjižnim jezikom presenetljiv naglas. Navedeni so pri premičnem naglasnem tipu. Tako še 'to:pu 'tuo:pla -a 'topel', 'do:bar 'duo:bra -a. 2. V im. ed. m. sp. imata posebni obliki pridevnika 'lie:gek (» 'ljLe:xek) 'lie:xka -a 'lahek', 'mje:gek (» 'mie:xek) 'mie:xka -a 'mehek'. 3. Od rod. dalje imajo pridevniki m./s. sp. ed. pred kratkima končnicama -ga in -ma palataliziran končni t ali d osnove — 'ta:rt 'ta:rda -a 'trd' — 'ta:rd'ga s» 'ta:rdega 'ta:rd'ma «* 'ta:rdema, 'pust -a -a — 'puzd'ga «* 'pustega 'pust'ma » 'pustema, 'xut 'xuda -a — 'xud'ga «* 'xudega 'xud'ma ** 'xudema. (Od ostalih soglasnikov se palataližira le še n pred kratko končnico -ma — 'ja:n'ma 'enemu', z'nä:n'ma.) Pred tema dvema končnicama pride do spremembe osnove, ki se končuje na 1 — ta soglasnik se spremeni v u (vendar pa pred dolgo končnico ostaja 1) — 'ce:u 'ce:la -a - 'ce:uga » ' ce:lega 'ce:uma » ' ce:lema, 'be:u 'be:ia -a — 'be:uga s» 'be:lega 'be:uma *» 'be:lema (prav redko je predvsem pri mlajših mogoče slišati tudi 'ce:lga -ma, 'be:Iga -ma). 4. Zaradi glasoslovnega pravila ('a: ni mogoč v zaporedju 'ä: + u + soglasnik/konec besede — nadomesti ga a) ima pridevnik p'ra:ve -a -a 'pravi' v m./s. sp. ed. v im. obliko p'ra:u in s kratkima končnicama -ga in -ma obliki p'ra:uga in p'ra:uma. Spremembe končnic 1. Če se osnova končuje na č ž š r j, se končnice spremenijo (-a *- -e povsod takoj za osnovo), npr. 'duo:mač da'ma:ča -a, 'buo:ža -a -a 'božji', 'le:pša -a -a 'lepši', 'dö:bar 'duo:bra -a, 'bä:bja -a -a, torej da'mä:čaga, 'buo:žaga, 'le:pšaga, s'tä:raga, 'tujaga itd. 2. Če se osnova končuje na n' (za 1 ni primerov), se spremenijo končnice v im./tož. ed. ž./s. spola in im./tož. dv. m./s. spola (-e ♦■ -a, -e *• -a), npr. 'zä:dne -e -e, (z)'go:rne -e -e 'zgornji', s'po:dne -e -e, s're:dne -e -e; vendar pa je obilo nihanja med običajnimi končnicami in temi v primerih s pripono -šan — p're:jšan -šna -a, u'če:ršan -šna -a 'včerajšnji', 'zu-taršan -šna -a 'jutranji', 'le:čan -čna -a 'letošnji', 'zunšan -šna -a 'zunanji'. Vse končnice v ed. m./s. spola so dolge. 3. V govorih na obravnavanem področju je razločevanje med določno in nedoločno obliko s končnicami bolj omejeno kot v OBLIKOSLOVJE: Pridevnik - 1. sklanjatev 98 knjižnem jeziku. Oblike se razločujejo po določnosti z okrnelim kazalnim zaimkom - 'mä:m 'le:p kta'buk : pak'ray bam te 'le:p kta'buk. (Nedoločna oblika pridevnika je torej prav običajna tudi v določni obliki.) V nekaterih uveljavljenih stalnih zvezah okrneli kazalni zaimek izpada - 'verlka 'norč, 'go:le var'tarča -ex var'tarč <ž mn.) 'Gole Vrtače Iledinsko ime v Krašahl' (toda tudi ta 've:če le'dina te 'verča le'dine 'Največja Ledina Iledinsko ime v Pustem Poljul'). Vendar pa je predvsem v samostalniški rabi pri m. spolu v rabi končnica -e (oz. -a) - te m'tä:de (redko) 'zet' in ta m'tä:da (redko) 'snaha' (na celotnem obravnavanem področju, čeprav je sicer oblika pridevnika m'ta:t m'ta:da -a in predvsem v zahodnem delu tudi m'tärt m'tarda -a), te s'tärra (redko) '1. tast, 2. oče', 'narša ta s'tärra d'vär 'starši'. — Nedoločna oblika se izraža z nedoločnim zaimkom ne o na na 'en -a -o' (tudi v množini) — u 'cierle sam 'vid'o ne 'lerp kta'buk 'v Celju sem videl lep klobuk'. — Pridevnik 'verlke -a -a 'velik' ima v m. sp. ed. predvsem pri mlajših tudi redko obliko 'verlek in 'zärle -ta -a (star.) 'prijazen' nima nedoločne oblike — 'kak ja te c'tuorvek 'verlke, 'zärle. - Le določna je oblika 'märle -ta -a 'mali' (medtem ko je nedoločna ali določna 'mičkan -a -a 'majhen' « 'merxan -a -a 'majhen'). 4. V m./s. sp. ed. imajo samo dolge končnice pridevniki, ki se jim v neimenovalniku m. spola osnova končuje na sklop dveh soglasnikov (oz. ki imajo v im. ed. m. sp. v osnovi polglasnik, ki od rod. dalje izpada) - 'rerdek « 'rerdak 'rertka -a -'rertkega, 'tiernek -nka -a - 'tiernkega, 'doržan -žna -a -'doržnega, d'ruorban -bna -a — d'ruorbnega, 'muorčan -čna -a — 'muorčnega, p'ridan -dna -a - p'ridnega, 'miergek » 'mierxek 'mjerxka -a — 'mjerxkega, 'dörbar 'duorbra -a — 'duorbraga, 'verlke « (nov.) 'verlek -lka -a - 'verlkega, 'tieržak -ška -a — 'tierškega, us'tärstan -tna -a 'osladen' - us'tärstnega, pave'sivan -una -a — pave'siunega 'tak, ki rad hodi na obiske I k sosedoml', 'puorzan -zna -a - 'puorznega, 'vas u'sar u'sa 'ves' — u'sega. — Od tega pravila odstopajo le primeri, ki se končujejo na soglasniški skupini rt/rd in st/zd - ce'tarrte -a -a — ce'tarrtega « ce'tarrd'ga ce'tarrtema » če'tarrt'ma, 'tarrt 'tarrda -a 'trd' — 'tarrdega « 'tarrd'ga 'tarrdema » 'tarrd'ma, 'pust -a -a - 'pustega » 'puzd'ga 'pustema « 'pust'ma. 5. Samo kratka končnica je v pridevnikih 'mičkan -a -a 'majhen' - 'mičkanga 'mičkan'ma, 'merxan -a -a 'majhen' — OBLIKOSLOVJE: Pridevnik - 1. sklanjatev 99 'me:xanga 'me:xan'ma (vendar pa se govori tudi že 'me:xan -xna -a — 'me:xnega -ema). 6. Kadar ima samostalnik v or. mn./dv. nepričakovano (starinsko in redkejšo) končnico, dobi ustrezno končnico tudi pridevnik, npr. v mn. 'le:pme 'kuo:nme «* (redko) ka'n'ärme » (redko) ka'nerme » (redko) kan'mi 'lepimi konji' (čeprav je sicer običajno 'le:pem 'kuo:nem in predvsem na zahodu tudi 'le:pex 'kuo:nex), u'mä:zanme 'ruo:kme « ra'kä:me 'umazanimi rokami' (čeprav je sicer običajno u'ma:zanem 'ruo:kam in predvsem na zahodu tudi u'ma:zanex 'ruo:kex), v dv. pa 'le:pem « 'le:pme ka'le:sme 'lepima kolesoma' (sicer 'le:pem ka'le:sam in predvsem na zahodu tudi 'le:pex ka'le:sex). Posebno končnico -me imata menda le števnik d've:me 'dvema' in zaimek u'be:me 'obema'; potem lahko dobimo npr. zvezo z d've:me 'kuo:nme 'z dvema konjema'. Naglasni tipi 1. Primer za nepremični naglasni tip je s'Ia:p s'la:bega « s'la:bga. Sem spadajo tudi pridevniki, ki se v knjižnem jeziku (lahko) naglašujejo po končniškem ('tie:man -mnega) ali mešanem naglasnem tipu ('tie:žak -škega). 2. Izjemni so nekateri, ki se sklanjajo po premičnem, npr. 'buo:gat (« (nov.) ba'gä:t) ba'gä:tega s» ba'gä:d'ga 'bogat', 'die:b'o (» (nov.) de'be:u) de'be:lega «* de'be:uga 'debel', 'duo:mač (» (nov.) da'ma:č) da'ma:čaga s* da'ma:čga 'domačega', 'pe:jan (star.; «* pe'jä:n) pe'ja:nega «s pe'ja:nga 'pijan', 'pie:čan (« (nov.) pe'čie:n *» (nov.) pe'čie:n) pe'čie:nega « pe'čie:nga «* pe'čie:nega » pe'čie:nga 'pečen', 'puo:šten (« (nov.) paš'tie:n) paš'tie:nega » paš'tie:nga 'pošten', prax'la:jan (« (nov.) praxta'ja:n) praxia'ja:nega « praxla'ja:nga 'prehlajen', 'ra:jan (*» (nov.) ra'ja:n) ra'ja:nega » ra'ja:nga 'rejen', 'ruo:jan (<* (nov.) ra'ja:n) ra'ja:nega » ra'ja:nga 'rojen', 'ramen (star.; «* ra'mie:n) ra'mie:nega » ra'mie:nga 'rumen', 'šarak (star.; «* š'ruo:k) š'ruo:kega « š'ruo:g:a 'širok', 'vasran (star.; » us'rä:n) us'rä:nega «* us'rä:nga '1. usran, 2. blaten', 've:sek (star.; » ve'suo:k) ve'suo:kega s» ve'suo:g:a 'visok', 'zie:len (« (nov.) ze'lie:n « (nov.) ze'lie:n) ze'lie:nega » ze'lie:nga s» ze'lie:nega « ze'lie:nga 'zelen', Vsi ti se lahko sklanjajo torej tudi po OBLIKOSLOVJE: Pridevnik — 1. sklanjatev 100 nepremičnem naglasnem tipu. Osnove pridevnikov ž. sp. in v množini so potem take kot tule v rod. ed. m./s. sp., torej ba'gä:t-, de'be:l-, da'ma:č- itd. 3. Primerov za končniški in mešani naglasni tip ni. 2. pridevniška sklanjatev V to skupino spadajo pridevniki, ki se ne sklanjajo z glasovnimi končnicami (tradicionalno se imenujejo tudi nesklonljivi): st're:zek -- -- 'trezen', 'le:psa -- -- 'lepši', ž'lie:xt -- --'hudoben'. Tako gredo npr. 'fa:jn -- -- (vendar predvsem mlajši govorijo tudi že 'fa:jn -a -s) 'dober, s pozitivnimi lastnostmi', 'fa:uš r* (Bo) 'fo:š -- -- 'nevoščljiv' (toda v istem pomenu tudi (redko) fosa'rit -a -a *» (redko) fosa'ritan -tna -a), fra:j -- -- 'prost, svoboden', 'a:kalš «* (star.) 'a:klix -- --(vendar tudi 'a:kalšan -šna -a) '(pretirano) natančen', ka'mo:t -- -- '1. len, neprizadeven, 2. udoben, 3. lagoden', 'no:blix --'gosposki', ž'lje:xt — -- 'hudoben', š'va:x -- -- (vendar tudi š'va:xan -xna -a » (star.) šva'xo:n -a -a) 'šibek, slaboten', pa'ce:ne -- -- 'poceni'. Tako se lahko pregibajo tudi primerniki in presežniki nekaterih pridevnikov (te oblike so navedene pri stopnjevanju pridevnika na str. 101—102). — Pridevnik 'tie:š -a -a 'tešč' se pregiba. Stopnjevanje Primernik tvorimo opisno, tj. s prislovom 'bal, ali z obrazili, presežnik pa tako, da primerniku dodamo (1.) predpono 'na:j-» 'na:r- (npr. 'na:jm'ta:jša 'najmlajši (-a -a)'), (2.) ustrezno nenaglašeno obliko zaimka te ta ta 'ta ta to' (npr. te 'bo:le 'najboljši', ta 've:ča 'največja', ta 'xujša 'najhujše, najhujšo :rša -a -a *» -- -- 'lepši', ce'ne: -- --'cenejši' in u're:dne -- -- (redko) 'cenejši' v govorih na obravnavanem področju nimajo izpričanega ustreznega osnovnika v odnosnem pomenu. Nadomestna osnovnika bi bila pri prvem primerniku 'le:p -a -a 'lep', za druga dva pa pridevnik pa'ce:ne -- -- 'poceni'. 2. Primerniki in presežniki, ki niso tvorjeni opisno, se govorijo predvsem kot povedkovo določilo in povedkov prilastek, le redko pa kot prilastek (v tej vlogi sta primernik in presež-nik tvorjena predvsem opisno). 3. Pridevniki, ki se sklanjajo z neglasovnimi končnicami, se stopnjujejo opisno (st're:zek -- -- 'trezen', bal st're:zek). 4. Sklonijive dvojnične oblike primernikov in presežnikov, ki niso tvorjeni opisno, čedalje več govorijo mladi (pač zaradi vpliva knjižnega jezika) in jih stopnjujejo opisno. 5. Pod vplivom knjižnega jezika je predvsem pri mlajših mogoče slišati tudi oblike baga'te:jša -a -a » -- -- (to lahko imamo za citatno), sliši pa se tudi 'višeša -a -a *» -- -- 'višji'. OBLIKOSLOVJE: Pridevnik 103 Pridevniški prislovi Natančneje so obdelani pri prislovu. ŠTEVNIK V govorih na obravnavanem področju se govorijo glavni, vrstilni in množilni, medtem ko se ločilni (v knjižnem jeziku npr. dvoj, troj) ali opisujejo (d've:x, t're:x 'so:rt 'dveh, treh vrst') ali pa se redko namesto njih govorijo množilni. Glavni števniki Za pomišljajem so navedene naslonske oblike. 1 ja:dan — ne (m. > •en' 1 ja:na — na <ž. > 1 ja:na 1 ja:nga — nega 1 ja: ne — ne = m. 1ja:n'ma — nema 1 ja: ne — ne 1 ja:nga — nega 1 ja:na — na 1 ja:na 1ja:n'ma — nema 1 ja: ne — ne —Jo o = m. na ja:n'ma — nema 'ja:ne — ne = m. 'ja:n'ma — nema 'ja:ne — ne Mogoče so tudi nenaglašene oblike jadn jana -a 'neki'. Naslonske oblike se govorijo v pomenu 'tak, ki ni natančneje določen' (tudi v mn./dv.). Naglašena oblika 'ja:dan pomeni tako števnik 'en' kot njegovo samostalniško obliko 'eden'. V pomenu 'nekateri -e -a' se govori (v mn.) te 'ja:ne te 'ja:ne te 'ja:ne II te 'ja:ne (« 'ja:ne 'ja:ne 'ja:ne II 'ja:ne). Števnik 'dva' ima oblike d'vä: d've: d've: (« d'vä:) in se od rod. dalje sklanja d've:x d've:m d'vä: «* d've: d've:x d've:m. V daj. in or. je poudarjalna oz. samostalniška oblika (ta za m. in ž. sp.) d've:me (samostalnik ima ob tem števniku posebne končnice) — z d've:me 'po:bme 'z dvema fantoma', z d've:me k'ra:ume 'z dvema kravama, 'sä:m ja 'be:u prox d've:me 'sam je bil proti dvema', največkrat pa se govori z d've:m 'p6:bam itd. Števnik 'trije' se glasi t'rija » (star.) 'ta:rja t'ri t'ri, od rod. dalje pa se sklanja t're:x t're:m t'ri t're:x t're:m » t' re: me. OBLIKOSLOVJE: Števnik 104 Števnik 'štirje' ima oblike š'te:rja š'te:r š'te:r, od rod. dalje pa se sklanja š'te:rax « š1te:rax š'te:ram š'te:r š1te:rax » š1te:rax š'te:ram » š1te:rame » š'te:rme. Sklanjatveni vzorec za števnik 'pet' je 'pe:t 'pie:tex 'pie:tem 'pe:t 'pie:tex 'pie:tem » 'pie:teme ** 'pie:trne. Tako se sklanjajo še števniki do sto (navedena sta im. in rod.) - 'še:st 'šje:stex, 'se:dam 'sie:dmex, 'vasam 'vasmex, de've:t de'vie:-tex, de'se:t de'sie:tex, ad'na:jst -ex, dva'na:jst, tri'na:jst -ex, štar'na:jst (» šter'na:jst) -ex, pet'na:jst -ex, šes'na:jst -ex, sed'na:jst » sedam'na:jst -ex, vas'na:jst » vasam'na:jst -ex, devet'na:jst -ex, ..., s'to: s'tuo:tex. Števniki od 20 do 90 so d'va:jst', t'ridest' *» (star.) t' rideset, š' te: rdest' s* (star.) š' te: rdeset, ' pe: dest' «* (star.) 'pe:deset, 'še:jdest' » (star.) 'še:jdeset, 'se:dandest' » (star.) 'se:dandeset, 'vasandest' » (star.) 'vasandeset, de've:dest' w (star.) de've:deset. Pri starejših govorcih se prav redko slišijo tudi oblike z -de'se:t v drugem delu sklopa, npr. t'ride'se:t, š'te:rde'se:t itd. Prvi dve enoti sklopov pri števnikih od '21' do '99' so 'ja:nan- » (star.) 'ja:nana-, d'vä:n- *» (star., redko) d'vä:na-, t'rin- r* (star., redko) t'rina-, š'te:ran- » (star., redko) š'te:rna-, 'pe:tan- » (star., redko) 'pe:tna-, 'še:san- « 'še:stan- m (star., redko) 'še:stna-, se:dan- «s (star., redko) 1 se: dana- » (star., redko) ' se: damna-, ' vasan- *> (star., redko) 'vasamna-, de've:tan- r« (star., redko) de've:tna-. Elnote, ki jih govorijo predvsem starejši in so torej označene s (star.), se govorijo v zvezi z enotami -deset in -de'se:t, ki so navedene v prejšnjem odstavku (torej npr. 'vasamna'vasandeset » 'vasamna-'vasande'se:t '88'). Sklopi s -sto so d've:sto, t'risto, š'te:rsto, 'pe:cto, 'še:sto, 'se:dansto « (redko) 'se:damsto, 'vasansto & (redko) 'vasamst9, de've:cto. Redko je predvsem pri starejših govorcih drugi del sklopa naglašen, torej -s'to:, npr. d've:s'to:, t'ris'to:, š'te:rs't9:, 'pe:c'to: itd. Poleg 'ta:užant 'tisoč' se govori (redko) 'tisoč (pod vplivom knjižnega jezika pa raba narašča). Knjižni vpliv je viden predvsem pri navajanju letnic, kjer se poleg (an) 'ta:užant govori tudi (en) 'tisoč. Samostalnik mel'jö:n -a (m> ima redkejšo dvojnico mel'jo:n, ki jo govorijo predvsem starejši. OBLIKOSLOVJE: Števnik 105 Oblike števnikov, ki označujejo čas po urah, so (v rod.) ub 'ja:nex, d've:x, t're:x, š'te: rax, 'pi.e:tex, 'šie:stex, 1 sJLe:dmex, 'va:smex, de'viertex, de'sie:tex, ad'narjstex; od siceršnjih sklonskih oblik se razlikujeta obliki za '4' in '8'. Tudi z glasovnimi končnicami se sklanja števnik s'to:, samo z neglasovnimi pa stevnika 'ta:užant in mel1jö:n « mel'jo:n, medtem ko ta sklanjatev pri števniku 'pet' itd. ni običajna. Vrstilni števniki Oblike za vrstilne števnike od '1.' naprej so: 'pa:rve -a -a '1.', d'ruge -a -a '2.', t're:ke -a -a '3.', če1ta:rte -a -a '4.', 'pe:te » (nov.) 'pie:te -a -a '5.', 'še:ste *» (nov.) 'šie:ste -a -a '6.', 'se:dme «* (nov.) 'sie:dme -a -a '7.', 'vasme -a -a '8.', de've:te *» (nov.) de'vie:te -a -a '9.', de'se:te » (nov.) de'sie:te -a -a '10.', ad'na:jste -a -a '11.', dva'na:jste -a -a '12.', ..., štar'na:jste » šter'na:jste -a -a '14.', d'va:jste -a -a '20.', t'rideste t'ridesta -a « t'rides'ta -a '30.', ..., s'tuo:te 'stoti'. Ti števniki se sami, brez jedrne samostalniske besede, le redko govorijo brez členka te, značilnega za določno obliko pridevnika; členek se opušča predvsem pod vplivom knjižnega jezika. - Po njih se sprašujemo s 'ko:ke -a -a 'kolik' «* 'ke:r -a -a 'kateri'. Množilni števniki Na obravnavanem področju se govorijo tile: d'va:jan -jna -a 'dvojen', t'ruo:jan -jna -a 'trojen', čet'vie:ran » čve'tie:ran -rna -a 'četveren', pe'tie:ran -rna -a. Namesto 'enojen' se govori 'a:nfačan -čna -a (prid.) 'I za oknol', za 'dvojen' pa tudi 'to:palš -- -- « 'to:palšan -šna -a. Nedoločni števniki Kot prilastek količine pred samostalnikom se uporabljajo 'duo:st' 'veliko', na'rna:la « na'mičkana 'malo', 'vie:č 'več', 'na:j'mie:n' « ,na:r'mie:n' 'najmanj'. Tudi sklanjata se nedoločna stevnika 'duo:st' -ex itd. in 'vie:č -ax itd. OBLIKOSLOVJE 106 PRIDEVNIŠKI ZAIMEK Po Toporišiču (1984: 271-273) so pridevniški zaimki štirih glavnih vrst - (A) kakovostni, (B) vrstni, (C) svojilni in (Č) količinski. Po njegovi razdelitvi je v posameznih razredih zastopanost takale. Vprašalni zaimki (A) 'ka:k -a -a 'kak(šen)', 'kä:kma » (nov.) 'kä:gma (g pač pod vplivom rodilniške oblike). - (B) 'ke:r -a -a 'kateri', u'sa:kma « (nov., redko) u'sä:gma (g je tu iz rodilniške oblike). — (Č) Govorita se 'vas u'sa: u'sa 'ves' ((rod. m./s. sp. ed.) u'sega - popolno sklanjatev gl. spodaj) in u'bä u'be: u'be: « u'bä: 'oba'; sklanjatev od rod. m./s. sp. ed. je u'be:x u'be:m « u'be:me u'bä: u'be:x u'be:m « u'be:me. Nikalni zaimki (A) na'ka:karšan s» ne'ka:karšan -sna -a 'nikakršen'. — (B) na'bie:dan na'bie:na -a » ne'bie:dan ne'bie:na -a 'noben'; od rod. m./s. sp. ed. dalje na'bje:nga na'bie:n'ma na'bie:nga na'bie:n'ma na'bie:n'ma; v ž. sp. oblika je na'bie:na, ki se potem sklanja kot prid. (Tudi tu so vzporedne oblike z ne-.) -Poudarjalna oblika k temu je na'kö: na'bie:dan » na'ko: ne'bie:dan « na'kö: n'bie:dan. - (C) Za 'nikogar' se govori na'bie:nga na'bie:ne na'bie:nga » ne'bie:nga ne'bie:ne ne'bie:nga. — (Č) 'neč 'nič'; poudarjalna oblika z dvojnicami je na'kö: (n'kö:) na'če:sarca (» na'če:sarce » ne'če:sarca « ne' če: sarce «* n' če: sarca m n' če: sarce). Govori se tudi o • • • na'bie:dan « ne'bie:dan - gl. tule v točki B. Mogoč je torej OBLIKOSLOVJE: Pridevniški zaimek 108 stavek z enajstimi zanikanimi enotami - na1kö: na'kakar 'nišam na'ko: na'ke:r na'ko: na'bie:n'ma na'ko:l na'ko: na'če:sarca 'no:t'o 'nikakor nisem nikjer nikomur nikoli ničesar hotel'. Drugostni zaimki (A) dr'ga:čan -čna -a 'drugačen'. - (B) d'ruk d'ruga -a 'drug' ((rod. m./s. sp. ed.) d'rug(:)a «* d'rugega «* (nov.) d'rujga, (daj.) d'rugma « d'rugema). - (C) d'rug(:)a *» d'rugega fa (nov.) d'rujga 'drugega'. Istostni zaimki (A) Za 'enak' se govori g'lix 'tä:k -a -a. - (B) Poleg novejšega 'iste -a -a 'isti' se govori g'lix 'tat' (*» 'tate «* 'tet' s» 'tete) g'lix 'tata g'lix tata (sklanjatev gl. spodaj). -(Č) Za 'enako' se govori g'lix 'ta:k. Kazalni zaimki (A) 'ta:k -a -a 'tak(šen)', (rod. m./s. sp. ed.) 'ta:g(:)a «s (nov.) 'ta:jga «* (nov.) 'ta:jga, (daj.) 'ta:kma « (nov., redko) 'ta:gma (g je tu iz rodilnika). — (B in C) 'tat' (** 'tate « 'tet' « 'tetf) 'tata -a 'ta', (rod. m./s. sp. ed.) 'tad'ga (*» 'ted'ga) « 'te:ga, (daj.) 'tat'ma (*« 'tet'ma) » 'te:ma — vzorec sklanjatve gl. spodaj; 'tist' 'tista -a 'tisti', (rod. m./s. sp. ed.) 'tizd'ga, (daj.) 'tist'ma s» (nov., redko) 'tizd'ma (skupina zd' je iz rodilniške oblike); 'un' 'una 'una 'oni', (rod. m./s. sp. ed.) 'unga, (daj.) 'un'ma. — (Č) 'tö:k 'toliko'. Vsem oblikam kazalnih zaimkov se lahko zadaj (nikoli spredaj) dodaja členek -le, npr. 'ta:kle 'tä:kale 'ta:kale 'takle', 'ta:g(:)ale » 'ta:jgale » 'ta:jgale itd., pa tudi 'to:kle. Kazalni vrstni zaimek 'un' itd. se od osebnega zaimka 'un' itd. 'on' loči ravno po možnosti tvorbe oblik z -le — 'unle 'unale 'unale 'onile'. Svojilni zaimki Svojilni zaimek 'mö:j 'muo:ja -a 'moj' ima v rod. ed. m./s. sp. 'mö:jga, prav tako tudi 'tö:j -ga 'tvoj', 'so:j -ga 'svoj', OBLIKOSLOVJE: Pridevniški zaimek 109 ne'gö-.u ne'görva -a 'njegov', 'ne:n (*» (redko) 'nernen) -a -a 'njen'. Zaimek 'na:š 'na:ša -a 'naš' ima v rod. ed. m./s. sp. 'na:žga in v daj. ed. m./s. sp. 'na:šma *« (redko) 'na:žma (tako še 'va:š 'va:ša -a 'vaš'), 'na:jan -jna -a *» (nov.) 'narjin -a -a 'najin' pa 'narjnega « 'narjanga « (nov.) 'na:jinga in v daj. 'närjnema » 'närjan'ma » (nov.) 'nä:jin'ma. (Tako še 'vä:jan ** (nov.) 'varjin.) Za 'njihov' se le redko govori 'nixou; običajno je ud 'nex, kar je sploh edina oblika za 'njun'. Sklanjatev Sklanjatev pridevniških zaimkov je taka kot pri pridevnikih. 'vas u'sa u'se II use: u'sega u se: = m. u'se:x u'sema o u se o u'se:m 'vas || u'sega u sa u'sa || u'sega u'se: u'sema o u se o u'se:x u'sema u se u'se: m «* u'se: me V im. mn. je prva oblika za m. in s. sp., druga (za dvema pokončnima črtama) pa za ž. in s. sp. Dvojina se govori zelo redko; oblika im. m. sp. dv. bi bila u'sa:, za ž. sp. u'se:, za s. sp. pa obe. — Prav redko je mogoče slišati 'vazga namesto u'sega in 'vas'ma namesto u'sema. 'tat'* «* 'tate* 'ta' 'tata <ž.) 'tad'ga* *» 'te:ga 'tate* 'tat'ma* «s 'te:ma 'tate* 'tat'* II 'tad'ga* m 'te:ga 'tata 'tat'ma* » 'te:ma 'tate* 'tat'ma* « 'te:ma 'tate* tata 'ta' tega tema o te II tega tema o tema te II te tex o tem o te tex tem » teme » teme o »o o o V im. mn. je prva oblika za moški, druga pa za ženski in srednji spol, v im. in tož. dv. pa je prva oblika za moški in srednji, druga pa za ženski in srednji spol. - Dvojinske oblike (in to tako naglašene kot nenaglašene) lahko imajo ob sebi dopolnjujoči števnik d'vi: (v ustreznih oblikah). GLAGOL 1. V namenilniški rabi se vedno govori nedoločnik (ki je kratek); izjema bi bila morda le glagola 'lie:čt ** 'lje:št 'leči', ki se v namenilniški rabi glasi 'le:č (npr. 'pe:ma 'le:č 'pojdiva leč' proti pa 'južne bo t're:ba na'mä:Ia 'lie:čt (« 'lie:št) 'po kosilu bo treba malo leči'), in s'ca:t 'scati', ki je v namenilniški rabi po navadi s'cä:t, vendar pa je ločevanje nedosledno. Oblika 'le:č, ki ne nastopa v sestavljenkah, je presenetljiva, saj se vsi ostali glagoli 4. razreda I. vrste, pri katerih se nedoločnik v knjižnem jeziku končuje na -či, največkrat končujejo na -čt, poleg tega pa se pri glagolih, kjer se sedanjiška osnova končuje na ž, končujejo tudi na -št (ub'le:čt 'obleči', u'lie:čt se «« u'lie:št se 'uleči se', u'le:čt 'vleči', 'pie:čt 'peči', 'rie:čt 'reči', up'rie:čt « ta <ž.) ta = mn. ta || te = mn. OBLIKOSLOVJE: Glagol 111 up'rie:št 'vpreči', u're:čt «* 'va:ršt 'vreči', 'tie:čt 'teči I za tekočine, naprave|'). 2. Sedanjik v 3. os. mn. nima kratkih oblik tipa cveto, pleto, bole. 3. Glagol 'hoteti' nima nedoločnika, 1. os. sed. je 'vačam, <3. os. ed.) 'va:ča, del. na -1 'va:t'o -tla -a; nikalne oblike so 'no:čam, <3. os. ed.) 'no:ča, del. na -1 'no:t'o -tla -a (npr. v zvezi 'niša 'ncr.tle p'rit 'niso hoteli priti', vendar pa se v istem pomenu sliši tudi 'niša 'va:tle p'rit). 4. Velelnik je pri ponazarjalnih primerih naveden (od dveh oblik za 2. os. ed. je prva z nereduciranim samoglasnikom, druga pa reducirana), čeprav je včasih prav redek; velikokrat se namreč namesto formalno nikalne oblike velelnika za 2. os. ed., mn. in dv. uporablja zveza ne + nedolocnik, npr. 'nie: 'xuo:det pa 'ro:žax 'ne hodi (hodite, hodita) po rožah', 'nie: 'kro:let 'ne vpij (vpijte, vpijta). 5. Prislovi gra'do:č 'mimogrede', (pa) sta'jo:č 'stoje', pa če'po:č (» pa ča'po:č) 'čepe', pa le'žo:č 'leže', pa kle'čo:č so deležja na -č ustreznih glagolov, pridevniki spe'ko:č, pe'ko:č, te'ko:č, de'ro:č, di'šo:č, si'to:č pa deležniki na -č, medtem ko pridevnik sla'vo:č -a -a '1. sloveč, znamenit, 2. slavnosten' v govorih na obravnavanem področju nima ustreznega glagola. 6. Brezpriponski glagoli imajo v 2. os. mn. končaj -te in v 2. in 3. os. dv. končaj -ta (za knjižna -ste in -sta). 7. Na obravnavanem področju se predpreteklik ne govori. Sedanjiške končnice: -m -ma -ma -š -te -ta -0 -ja -ta Velelniške končnice: -0 -ma -ma -0 -te -ta -0 -0 -0 Po vrsti si v preglednicah sledijo: nedolocnik (s pomenom v zaprtih enojnih narekovajih), v stolpcih vse sedanjiške oblike (za ed., mn. in dv.), potem velelnik (2. os. ed., 1. in 2. os. mn., 1. in 2. os. dv.), deležnik na -1 (z običajnim zaporedjem OBLIKOSLOVJE: Glagol 112 m., ž. in s. sp. v ed., mn. in dv.) in trpni deležnik na -n/-t (z običajnim zaporedjem m., ž. in s. sp. v ed., mn. in dv.). Vse oblike niso izpisane le v preglednicah pri brezpriponskih glagolih pri deležnikih na -1 in -n/-t. Pri ponazarjalnih primerih so navedeni: nedoločnik (s pomenom v zaprtih enojnih narekovajih), sedanjiška oblika za 1. os. ed. (in tudi za 3. os. ed., če ni predvidljiva iz 1.) — in samo za 3. os. ed., če druge ne obstajajo —, potem velelniški obliki za 2. os. ed. in mn., oblike za m., ž. in s. sp. ed. opisnega deležnika na -1 ter morebitne oblike opisnega deležnika na -n/-t (z m., ž. in s. sp. ed.), ki so lahko tudi predponske, če brezpredponske niso običajne. Kadar katera od glagolskih oblik ni izkazana, stojita namesto nje ostra lomi jena oklepaja (o), pri odsotnosti narečne nedolocniske oblike pa je v oklepajih navedena knjižna oblika (v zaprtih enojnih narekovajih). I. vrsta k'rarst 'krasti' k'ra:dem k'rä:dema k'rä:dema k'rä:deš k'rä:dete k' rä:deta k'rä:de k'rätdeja k'rä:deta vel. - k'ra:de «* k'ra:t', k'ra:d'ma -t:e, k'ra:d'ma k'ra:t:a del. na -1 - k'rärdu -dla -a, k'rärdle -e -e, k'ra:dia -le » -le -le ta -la o o del. na -n — uk'ra:den -a -a, uk'ra:dene -e -e, uk'rärdena -dene » -e -e » -a • o o Posebnosti V ponaglasnem zlogu pride do premene e-ja v sedanjiku pri 2. in 3. os. mn. (v 2. zaradi sprednjega samoglasnika v naslednjem zlogu, v 3. zaradi sledečega soglasnika j) in v oblikah trpnega deležnika, v katerih je v zadnjem zlogu sprednji samoglasnik. — V vel. pri 2. os. dv. ne pride do pričakovanega mehčanja (prvega) t-ja. - Če se osnova končuje na č ž š r j, je morebitni e v osnovi ozek, sedanjiške oblike pa imajo v končaju a namesto e; npr.: OBLIKOSLOVJE: Glagol - I. vrsta 113 st're:žam st're:žama st're:žama st're:žaš st're:zate st're:žata st're:ža st're:žaja st're:žata Če se osnova pred morfemom -en v deležniku na -n končuje na č ž š, se morfem spremeni v -an (s'le:čan -a -9 itd., z'ra:šan -a -a itd.). V velelniku prihaja do sprememb pri glagolih prvega razreda, ki se jim osnova končuje na t ali d, se po izgubi glasu i v 2. os. dv. soglasnik le redko mehča (k'ra:t:a « k'ra:t'ta); pri glagolih 3. razreda, ki se jim osnova končuje na b ali p, in 5. razreda, ki se jim osnove končujejo na m, se ti soglasniki v velelniku sploh ne mehčajo. 1. razred: koren na d, t 'byo:st' 'buo:dem '1. bosti, 2.siliti |prizadevati si iti, priti kam|', 'buo:de « 'buo:t' 'buo:t:e, 'bo:du «s 'buo:du 'buordla -a, za'buo:den -a -a g'nie:st' g'nie:dem 'gnesti', g'nie:de » g'nie:t' g'nie:t:e, g'ne:du g1nie:dla -a, zgne'die:n -a -a 'go:st' 'g9:dem 'gosti |igrati I', 'gcKde » 'go:t' 'g9:t:e, 'g9:du -dla -a, <> k'ra:st k'ri:dem 'krasti', k'ra:de » k'ra:t' k'ra:t:e, k'ra:du -dla -a, uk'ra:den -a -a 'pa:st' 'pa:dem 'pasti padem', 'pa:de « 'pa:t' 'pa:t:e, 'pä:du -dla -a, na'pa:den -a -a p'lie:st' p'lje:tem 'plesti |ne s pletilkamip, p'lj.e:te » p'lie:t' p'lie:t:e, p'le:du p'lie:tla -a, ple'tie:n -a -a (toda st'rikat -am 'plesti I s pletilkamiI') pa'mie:st' pa'mie:dem 'pomesti', pa'mie:de « pa'mie:t pa'mie:t:e, pa'me:du pa'mje:dla -a, parne'tie:n -a -a p'rie:st' p're:dem 'presti', p'rje:de »w p'rie:t' p'rje:t:e, p're:du -dla -a, sp're:den -a -a 'ra:st 'ra:stem 'rasti', 'ra:ste «« 'ra:st' 'ra:st:e, 'rä:stu -tla -a, za'ra:šan -a -a 'sie:st' 'se:dem 'sesti', 'se:de *» 'se:t' 'se:t(:)e, 'se:du -dla -a, sa'se:den -a -a OBLIKOSLOVJE: Glagol - I- vrsta 114 Sem bi spadale še nekatere oblike glagola iti: 'jat g're:m 'iti', 'jade« 'jat' 'jat(:)e, 'šo: s'la: s'la, o V sestavljenkah so oblike: 'duo:jt' 'dö:jdem 'doiti', 'dö:jde » 'dö:jt' 'dö:jt(:)e, 'duo:šu » 'dö:jdu 'duo:šla -a, o 'na:jt 'na:jdem 'najti', 'na:jde » 'na:jt' 'na:jt(:)e, 'na: jdu -dla -a »* 'na:šu -šla -a, z'na:jden -a -a p'rit p'ridem 'priti', p'ride »p'rif p'rit(:)e, 'pa:ršu -šla -a, <> u'vet u'idem « (star.) u'videm 'uiti', o, u'šo: us'la: uš'la, <> 'za:jt 'za:jdem 'zaiti', 'za:jde « 'za:jt* 'za:jt(:)e, 'za:su -šla -a » 'za:jdu -dla -a, <> Sedanjik pojdem itd. v obravnavanih govorih ni znan, prav tako tudi ne oblike rasem itd. z del. na -1 rasel -sla -o (s sestavljenkami vred). 2. razred: koren na s, z g'rast' » g'rist' g'rizem 'gristi', g'rize » g'ris' g'riste, g'rizu -zla -a, zg'rizan -a -a 'le:st' » 'le:st 'le:zem 'lesti', 'le:ze » 'le:s' 'le:ste, 'le:zu -zla -a, 'mo:st » m'lie:st «* m'le:st 'mo:zem 'molsti', 'mo:ze s» 'mo:s* 'mo:ste, 'm9:zu -zla -a, pa'm9:žan -a -a 'nie:st' 'nie:sem 'nesti', 'nie:se « 'nie:s' 'nie:ste, 'ne:su 'nie:sla -a, prne'šie:n -a -a 'pa:st 'pä:sem 'pasti pasem', 'pä:se s» 'pa:s' 'pa:ste, 'pa:su -sla -a, pa'pa:šan -a -a s* pa'pa:šan -a -a t'rie:st' t're:sem 'tresti', t'rie:se «« t'rie:s' t'rie:ste, t're:su -sla -a, pat're:sen -a -a 3. razred; koren na b, p, v g'rie:pst' g'rie:bem 'grebsti', g'rie:be « g'rie:p' g'rie:pte (g'rie:bma), g're:bu g'rie:bla -a, zag'rie:ben -a -a p'le:t p'le:vem 'pleti', o, p'le:u p'le:la -a, up'le:t -a -a OBLIKOSLOVJE: Glagol - I. vrsta 115 'tietpst' 'tie-.pem 'tepsti', 'tjeipe « 'tie:p' 'tieipte ('tie:pma), 'te:pu 'tierpla -a; 'tie:pen «* te'pie:n te'pie:na -a 1zie:pst' 'ze:be 'zebsti', O, 'ze:bla, u'ze:bu -bta -a Zadnji soglasnik osnove v oblikah vel. v 1. os. mn./dv. torej ni omehčan. 4. razred: koren na g, k 'lje:čt «s 'lje:št 'le:žam 'leči', nam. 'le:č (toda ne v sestavljenkah), 'le:ža «* 'le:š 'le:ste, 'le:gu -gla -a, pa'le:žan -a -a » pa'le:gu -gla -a ('moči') 'mö:ram, o, 'mö:gu 'muo-.gla -a (Kr, Ko; ** Bo) 'mo-.gla -a, <> 1 pie:čt 'pie:čam 'peči *, 'pie:ča » 'pie:č 'pie:čte, 'pe:ku 'pie:kla -a, 'pie:čan « pe'čie:n pe'čie:na -a 1rie:čt 'rie:čam 'reči', 'riecča « 'rie:č 'rie:čte, 're:ku 'rie:kla -a, zare'čje:n -a -a 'sie:čt 'se:žam 'seči', 'se:ža s» 'se:š 'se:ste, 'se:gu -gla -a, up'se:žan -a -a st're:čt «* st're: št st're: žam ' streči' , st're:ža » st're:š st're:šte, st'regu -gla -a, past're:žan -a -a st'ract st'rizam 'striči', st'riza « st'ris st'riste, st'rigu -gla -a, ust'rizan -a -a 'tie:čt 'tie:čam 'teči |za tekočine, naprave, ne pa za ljudi, živalil', 'tje:ča « 'tie:č 'tje:čte, 'te:ku 'tie:kla -a, ute'čie:n -a -a » u'te:ku u'tie:kla -a 'otečen, otekel' 'to:čt 'to:čam 'tolči', 'to:ča »* 'to:č 'to:čte, 'to:ku -kta -a, pa'to:čan -a -a up'rie:čt up're:žam 'vpreči', up're:ža » up'res up're:šte, up're:gu -gla -a, up're:žan -a -a u're:čt «* 'va:ršt 'va:ržam 'vreči', 'va:rža » 'va:rš 'va:ršte, 'va:rgu -gla -a, za'va:ržan -a -a u'le:čt u'le:čam 'vleči', u'le:ča «* u'le:č u'le:čte, u'le:ku -kla -a, ule:čan -a -a (tako še: ub'le:čt, s'le:čt) 5. razred: koren na a, n 'na:čant' *» 'na:čat *» na'čie:t 'na:čnem 'načeti', 'na:čne «» 'narčan' 'na:čan'te, na'če:u «* na'čie:u na'če:la -a « 'na:čn'u 'na:čanta -a, na'če:t -a -a (tako še: 'za:čant' « 'za:čat « za'čie:t 'začeti') OBLIKOSLOVJE: Glagol - I. vrsta 116 'varpant' 'va:pnem 'odpeti odpnem', 'va:pne «* 'va:pan' 'va:pante, 'va:pn'u 'va:panla -a, o (tako gresta še glagola 'na:pant' 'napeti', 'za:pant' 'zapeti zapnem'); poleg tega glagola se v istem pomenu uporablja še ut'pie:t ut'pe:nem 'odpeti odpnem', ut'pie:ne «* ut'pie:n* ut'pie:nte, ut'pie:u « ut'pe:u ut'pe:la -a, ut'pert -a -a (tako gredo še na'pie:t 'napeti', za'pie:t 'zapeti', s'pie:t 'speti', pr'pie:t 'pripeti', ras'pie:t 'razpeti'); obe osnovi imata skupni deležnik na -t u' nie: t se u' ne: me se ' vneti se' , u' nie: me ** u' nie: m' u'nie:mte, u'nieru s« u'ne:u u'ne:la -a, u'ne:t -a -a p'rie:t p'rimem 'prijeti', p'rime « p'rim' p'rimte (p'rimma), p'rie:u *» p're:u « 'pa:rjo p're:1a -a, <> u'žie:t u'že:mem 'ožeti', u'žie:me » u'žie:m' u'žie:mte (u'žie:mma), u'žie:u » u'že:u u'že:la -a, u'že:t -a -a k'lie: t s» 'ko: net 'kleti', 'kome -te, k'lie:u k'le:la -a » 'k9:n'o 'ko:nela -a, prak'le:t -a -a u'zie:t u'ze:mem 'vzeti', u'zie:me » u'zie:m' u'zie:mte (u'zie:mma), u'ze:u -la -a, zau'ze:t -a -a s'nje:t s'ne:mem 'sneti', s'nje:me «« s'nie:m' s'nie:mte (s'nie:mma), s'nie:u » s'ne:u s'ne:la -a, s'ne:t -a -a 'za:jat 'za:jmem 'zajeti', 'za:jme » 'za:jam' 'za:jamte ('za:jamma), za'jau » 'za:jm'u za'jala -a, za'jat -a -a na'jat 'na:jmem 'najeti', 'na:jme ** 'na:jam' 'na:jamte ('na:jamma), na'jau «* 'na:jm'u na'jala -a, na'jat -a -a (tako še: za'jat 'zajeti') 'žie:t 'že:nem 'žeti', 'žie:ne ** 'žie:n' 'žie:nte, 'žie:u 'že:la -a, pa'že:t -a -a 'vierrjat ver'jä:mem « ve're:mem 'verjeti', 'vie:rja -te, ' vie: rjo «s ve' re: u ve' re: la -a, o Namesto glagola 'ujeti' se po navadi govori u'to:vet 'uloviti', se pa — pod vplivom knjižnega in pogovornega jezika — govori del. na -t u'jat -a -a 'ujet'; glagol 'meti' se v obravnavanih govorih glasi 'mie:ncat -am. 6. razred: koren na r, 1 d' re: t ' die: ram ' dreti', ' die: ra *» ' die: r ' die: rte, ' da: ru -rla -a, ud're:t -a -a '1. odrt, 2. jokav I za otroka|' OBLIKOSLOVJE: Glagol - I. vrsta 117 k'ta: t 'ko:lern 'klati', 'kuo:le « 'kuo:l 'kuo:lte, k'ta:u -la -a, zak'ta:n -a -a (po 2. razredu V. vrste) m1lie:t 'me:lern 'mleti', 'mie:le *» 'mie:l 'mie:lte, m'lie:u m'le: ta -a, zm'le:t -a -a (po 2. razredu V. vrste) t're:t 'tje:ram 'treti', 'tie: ra « 'tie:r 'tie:rte, 'ta:ru -rta -a, st're:t -a -a utp're:t ut'pie:ram 'odpreti', ut'pie:ra » ut'pie:r ut'pje:rte, ut'pa:ru -rta -a, utp're:t -a -a (tako še: up're:t 'opreti', patp're:t 'podpreti', zap're:t za'pie:ram 'zapreti'); poleg tega glagola se v istem pomenu uporablja še 1 va: prt ' va: pram ' odpreti' , ' va: pra s» ' va: prr ' va: prte, 'va:pru -rla -a, o (tako še: 'za:prt 'za:pram); obe osnovi imata skupni deležnik na -t Glagol 'spreti se' se v obravnavanih govorih glasi sk're:gat se -am se, 'cvreti' pa je 'pö:xat -am. 7. razred: koren na samoglasnik koren na i b'rat b'rijam 'briti', b'ri -te, b'rau « (nov.) b'riu b'rita -a, ub'rit -a -a (tako še: k'rat k'rijam 'kriti', 'rat 'rijam 'riti') g'net g'nijam 'gniti', g'ni g'nite, g'neu » (nov.) g'niu g'niia -a, sag'nit -a -a (del. stanja je tudi g'niu -ta -a) (tako še: u'met u'mijam 'umiti' z del. na -t u'mit -a -a) na'bet na'bijam 'nabiti', na'bi na'bite, na'beu *» (nov.) na'biu na'bita -a, na'bit -a -a (tako še s predponami par-, pra-, u-, ud-, z-, za-) 'pet »s 'pit 'pijam 'piti', 'pi -te, 'pe:u m 'piu 'pita -a, pa'pit -a -a (tako še: na'pet se, pra'pet, s'pet, pa'pet, ut'pet) sa'sat sa'sijam 'sešiti', sa'si -te, sa'sau «* (nov.) sa'siu sa'sita -a, sa'sit -a -a spa'cat spa'čijam 'spočiti', spa'ci -te, spa'cau» (nov.) spa'ciu spa'cita -a, spa'cit -a -a Predvsem mlajši uporabljajo tudi oblike nedoločnika, ki imajo v osnovi naglašeni i namesto e (ali azačžšrj). Del. na -t se potem (površinsko) izenači z nedoločnikom. OBLIKOSLOVJE: Glagol - I. vrsta 118 koren na u 'čat 'čujam 'slišati', 'čč>:j -te (v medmetni vlogi izraža opozorilo), 'ču 'cula -a, pra'cut -a -a na'sat na'sujam 'nasuti', na'suj -te, na'su na'sula -a, na'sut -a -a (tako še: sa'sat, za'sat, up'sat, ut'sat, pra'sat, da'sat, pa'sat, ra's:at, u'sat '1. vsuti; 2. usuti; 3. (čustv.) udariti') sa'zat sa'zujam 'sezuti', sa'zuj -te, sa'zu sa'zuta -a, sa'zut -a -a u'bat u'bujam 'obuti', u'buj -te, u'bu u'buta -a, u'but -a -a Predvsem mlajši uporabljajo oblike, ki imajo v osnovi nagla-šeni u namesto a (tedaj se deležnik na -t površinsko izenači z nedoločnikom). koren na a s'puo:znat spaz'na:m 'spoznati', s'puo:zne -te, s'puo:zno spaz'na:ta -a, spaz'nä:n -a -a (tako še: 'puo:znat 'poznati') z'na:t z'nä:m 'znati', o, z'na:u -la -a, z'na:n -a -a (tako še: prz'na:t 'priznati') us'ta:t us'ta:nem '1. ostati; 2. vstati', us'ta:ne «s us'ta:n' us'ta:nte, us'ta:u -la -a (tako še: ups'ta:t '1. obstati, 2. zdržati') Glagola us'ta:t 'ostati' in zaus'ta:t 'zaostati' imata poleg navedenih oblik še tile dve posebni: ned. (za)'va:stat in del. na -1 m. sp. (za)'va:sto. - V pomenu 'postati postanem' se na obravnavanem področju govori g'rä:tat -am. koren na e 'dje:t 'de:nem 'deti', 'die:ne «* 'die:n' 'die:nte, 'die:u -ta -a, 'de:t -a -a » d'ja:n -a -a (tako še: pra'die:t 'predeti', spra'die:t 'spremeniti') za'die: t za'de: nem 'zadeti', za'die: ne » za'dj.e:n' za'dje:nte, za'die:u » za'de:u za'de:la -a, za'de:t -a -a (tako še: u'die:t 'odeti'); glagol u'die:t u'de:nem 'vdeti' ima poleg teh oblik še vel. u'de: -te 'puo:jat s» 'pe:t 'puo:jam 'peti', 'puo:je -te, 'puo:jo -jata -a & 'pe:u 'pe:ta -a, za'puo:jan -a -a « za'pe:t -a -e (glagol je torej prešel v V. vrsto, ima pa dvojnice po prvi) OBLIKOSLOVJE: Glagol 119 II. vrsta 'va:rant' 'vrniti' 1va:rnem 'va:rnema 'va:rnema 1 va: rneš ' va: mete ' va: rneta 1 va: me ' va: r ne ja ' va: rneta vel. — 'va:rne «* 'va:ran', 'va:ran'ma va:rante, 'va:ran'ma 1va:ranta del. na -1 — 'va:m'u -ranla -a, 'varranle -e -e, 'varranla -le «« -le -le *» -la o o del. na n — 'va:rnen -a -a, 'va:rnene -e -e, 'varmena -nene s« -e -e «s -a o o 1 ca:rkant' 'ca:rknem 'crkniti', 'ca:rkne «* 'ca:rkan' 'ca:rkante, 'ca:rkn'u -kanla -a, 'carrknen -a -a x'ra:net » x'rä:nt' x'rä:nem 'shraniti', x'ra:ne ** x'rä:n' x'ra:nte, x'ra:n'u x'ra:nla -a, x'rä-.nen -a -a (toda xra'n'o:vat xra1nujam 'shranjevati', š'pä:rat -am 'hraniti I imeti kaj spravijenol') 'kixant' 'kixnem 'kihniti', 'kixne rs 'kixan' 'kixante, 'kixn'u 'kixanla -a, o 'kipent' 'kipne 'vziti |testo I', o, 'kipn'u -zanla -a, 'kipnen -a -a 'marxant' 'ma-.xnem 'mahniti', 'mä:xne « 'mä:xan' 'mä:Xante, 'mä:xn'u 'mä:xanla -a, 'mä-.xnen -a -a 'čudaški, nor' 'minet rs 'mint' 'mine 'miniti', o, 'min'u 'minla -a « (star.) me'no:la -a p'lunet «s p'lunt' p'lunem 'pljuniti', p'lune «s p1lun' p'lunte, p'lun'u -nla -e, o pa'ginet » pa'gint' pa'ginem 'poginiti', pa'gine « pa'gin' pa'ginte, pa'gin'u -nla -a, o pag'rie:zent' pag're:znem 'pogrezniti', pag'rie:zne rs pag'rj.e:zen' pag'rie:zen'te, pag'rie:zn'u -zanta -a, pag're:znen -a -a pr'lie:zent' pr'le:znem 'prilizniti', pr'lie:zne «s pr'lie:zen' pr'lie:zente, pr1lie:zn'u pr'le:zanla -a, pr'le:znen -a -a OBLIKOSLOVJE: Glagol - II. vrsta 120 prpa'gie:net' se «« prpa'gie:nt' se prpa'ge:nem se 'pripogniti se', prpa1gie:ne «* prpa'gie:n' prpa'gie:nte, prpa'gie:n'u prpa'ge:nla -a, prpa'ge:nen -a -a pa'ga:rant' pa'ga:rnem 'pogrniti', pa'ga:rne » pa'ga:ran' pa'ga:rante, pa'ga:rn'u -ranla -a, pa'ga:rnen -a -a s'te:gant' s'te:gnem '1. stegniti; 2. priti pravočasno', s'te:gne «* s'te:gan' s'te:gante, s'te:gn'u -ganla -a, s'te:gnen -a -a s'tisent' s'tisnem 'stisnjen', s'tisne « s'tisen' s'tisente, s'tisn'u -sanla -a, s'tisnen -a -a ug'rizent' ug'riznem 'ugrizniti', ug'rizne » ug'rizen' ug'rizen'te, u'grizn'u -zanla -a, u'griznen -a -a uz'digant' uz'dignem 'vzdigniti', uz'digne *» uz'digan' uz'digante, uz'dign'u -ganla -a, uz'dignen -a -a u'ga:sent' u'ga:snem 'ugasniti', u'ga:sne » u'ga:sen' u'gä:sen'te, u'gä:sn'u -sania -a, u'gä:snen -a -a u'tuo:net « u'tuo:nt' u1to:nem 'utoniti', u'tuo:ne « u'tuo:n' u'tuo:nte, u'tuo:n'u u'to:nla -a, <> zak'lie:net m zak'lie:nt' zak'le:nem 'zakleniti', zak'lie:ne « zak'lie:n' zak'lie:nte, zak'lie:n'u zak'le:nla, zak'le:nen -a -a 'zinet « 'zint' 'zinem 'ziniti', 'zine » 'zin' 'zinte, 'zin'u o 'o * 'zinla -a, <> Glagol 'dvigniti' v govorih na obravnavanem področju nadomešča uz'digant'. Prvotno so imeli polglasnik v osnovi tile glagoli: 'gie:net » 'gie:nt' 'ge:nem 'ganiti', 'gie:ne »s 'gie:n' 'gie:nte, 'gie:n'u 'ge:nla -a, o (oblike so torej enake kot pri glagolu prpa'gie:net' se « prpa'gie:nt' se 'pripogniti se') 'pie:xant' 'pe:xnem 'pahniti', 'pie:xne « 'pie:xan' 'pie:xan'te, 'pie:xn'u 'pe:xanla -a, s'pe:xnen -a -a (tako še: pa'pie:xant' (popahniti', s'pie:xant' 'spahniti', za'pie:xant' 'zapahniti') pra'mie:kant' pra'me:knem 'premakniti', pra'mie:kne » pra'mie:kan' pra'mie:kante, pra'mie:kn'u pra'me:kanla -a, pra'me:knen -a -a (tako še: ud'mie:kant', pr'mie:kant', z'mie:kant', spad'mie:kant', raz'mie:kant', za'mie:kant') OBLIKOSLOVJE: Glagol - II. vrsta 121 u'sie:xant' u'se:xnem 'usahniti', u'sie:xne « u'sie:xan' u1sie:xante, u'sie:xn'u u'se:xan£a -a, o u'tie:kant' u'te:knem 'vtakniti', u'tie:kne « u'tje:kan' u'tje:kante, u'tJLe:kn'u u'te:kanla -a, u'te:knen -a -a (tako še: na'tje:kant', s'tie:kant', pr'tie:kant', s'tie:kant', pra'tie:-kant', za'tie:kant') III. vrsta 1. razred š'tie:t š'te:jam 'šteti', š'te: -te, š'tie:u š'te:ta, praš'te:t -a -a u'rie:t u'rijam 'vreti vrem', u're: -te, u'rie:u u're:Ia -a, zau're:t -a -a 1jamet 'mä:m 'imeti', 'jame s» 'jam' 'jamte, 'jam'9 'me:ta -a, O (sedanjik torej po V. vrsti; zanikano 'ne:m *» 'nimam «* 'nim 'ne:maš w 'nimaš «* 'nimš 'ne:ma t» 'nima, 'ne:m:a ** 'nim:a itd.) Glagola 'zavreti, zavirati Iz zavoro zmanjš(ev)ati hitrosti' se v govorih na obravnavanem področju glasita (za)p're:mzat, (za)ž1le:jfat. 2. razred 'videt 'videti' 'videm 'videš «s 'vič 'vide »s 'vit' del. na -1 — 'vid'9 -le & -la del. na -n - pra'viden -a -a 'previden' (k 'prevideti') Redki sta dvojnici 'vičte (za 2. os. mn.) in 'vičta (za 2. os. dv.). Za glagol 'slišati' se govori 'cat 'čujam. 'P9:net 'p9:nem 'pomniti', 'po:ne -te, 'p9:n'9 'p9:nela -a, za'p9:nen -a -a 'vid'ma 'vid'ma 'vit(:)e 'vit(:)a 'vid'ja 'vit(:)a 'vidta -a, 'vidle -e -e, 'vidta -le «s le OBLIKOSLOVJE: Glagol - III. vrsta 122 Glagoli z naglasom na nedoločniški osnovi v nedolocniku in na končaju v sedanjiku 'buo:let ba'li 'boleti', <>, 'buo:lo ba'le:ta -a, <> 'čierpet ca'pim « če'pirn, 'čie:p§ «* 'čj.e:p' 'čie:pte ('čiecpma), 'čie:p'o ča'pe:la -a s» 'če:peta -a, <> 'dišat de'sim 'dišati', o, 'diso 'dišaia -a, <> 'da:ržat dar'zim 'držati', 'da:rža *» 'da:rš 'da:ršte, 'da:rŽ9 dar'že:ta-as« 'da:ržata -a » (Bo) dar'ža:ta -a, zadar'ža:n -a -a 'fa:rčat far'čim 'leteti I za ptice I', 'fa:rča » 'fa:rč 'farrčte, 'fa:rčo far'če:ta -a » 'fa:rčata -a, o 'ga:rmet gar'mim 'grmeti', o, 'ga:rm'o gar'me:ta -a, o 'guo:rat ga'rim » g'rim 'goreti', o, 'guo:ro ga're:ta -a, <> 'xa:rlet «a 'xa:ralt 'xa:rlem s* xar'lim 'smrčati', o, 'xa:rlo xar'le:ta -a «* 'xa:rlu 'xa:rlta -a, o 'xitet xe'tim «* xi'tim 'hiteti', 'xite «* 'xit' 'xit:e, 'xit'o xe'te:ta -a *» xi'te:la -a «* 'xiteta -a, <> k'le:čat « k'lie:cat kle'cim 'klečati', k'le:ča » k'le:č k'le:čte « k'lie:čte (*« k'le:ča » k'le:č k'le:čte), k'le:čo k'le:čata -a » k'lie:čo kle'če:ta -a « kle'če:ta -a, <> 'lile: tet le'tim '1. leteti, 2. teči I za ljudi, živalil', 'lie:te « 'lie:t' 'lie:t:e, 'lie:t'o le'te:ta -a, o 'lie:žat le'zim 'ležati', 'le:ža » 'le:š 'le:šte, 'lje:Ž9 le'ža:ta -a, zale'ža:n -a -a 'me:žat me'zim 'mižati', 'me:ža « 'me:š 'me:šte (sw (Bo) 'maža « 'maš 'mašte), 'me:Ž9 -žata -a «* me'ža:ta -a, o 'nuo:rat na'rim 'noreti', 'nuo:ra » 'nuo:r 'nuo:rte, 'nuo:ro na're:ta -a, o 'pa:rdet par'dim 'prdeti', o, 'pa:rd'o par'de:ta -a, <> 'pa:ršat par'si 'pršeti', o, par'še: ta, o 'sie:det se'dim 'sedeti', 'se:de «* 'se:t' 'se:t:e, 'sie:d'o, se'de:ta -a, zase'die:n -a -a s'ka:rbet skar'bim 'skrbeti', s'ka:rbe » s'ka:rp' s'ka:rpte, s'ka:rb*9 skar'be:ta -a, zaskarb'lie:n -a -a s'ma:rčat smar'čim 'smrčati', s'ma:rča » s'ma:rč s'ma:rčte, s'ma:rČ9 -čata -a «s smar'če: ta -a, <> s'ma:rdet smar'dim 'smrdeti', o, s'ma:rd'9 -deta -a « smr'de:ta -a, (usm'ra:jan -a -a) 'sa:rbet sr'bi 'srbeti', o, 'sa:rb'o sr'be:ta -a « 'sa:rbeta o ' ' «o -a, o OBLIKOSLOVJE: Glagol - III. vrsta 123 š'ta: riet *» (nov.) star'lie: t str'lim 'štrleti', o, š'ta:rlo star1le:la -a, O 'ta:rpet tar'pim '1. trpeti, 2. trajati', 'ta:rpe *» 'ta:rp' 'ta:rpte, 'ta:rp'9 tar'pe:ta -a, o z'die: t se z'dim se 'zdeti se', o, z'die:u z1 de: ta -a, O 'žie:let že'lim » za'lim 'želeti', 'žie:le » 'žie:l 'žie:lte, 'žie:lo že'le:ta -a «* ža'le:ta -a, o 'živet za'vim » zi'vim *» ž'vim 'živeti', 'žive » ' žiu 'žiute, 'živ'o ža've:ta -a *» ži've:ta -a *» ž've:ta -a » 'živela -a, <> 'ba:t se » (Bo, sicer star.) 'bä:t ba'jim se » ba'im se » 'bim se 'bati se', 'bo:j se -te se, 'ba:y se 'ba:ta se -a se «* (Bo, sicer star.) 'ba:ta se -a se, <> s'ta:t « (star.) s'ta:t sta'jim « sta'im» s'tim 'stati stojim', s'tö:j -te, s'ta:u s'ta:la -a, us'ta:n -a -a '1. ustan I kava|, 2. (star.) sposoben, v stanju' (tako še: pras'ta:t 'prestati ') s'pa:t «s (Bo, sicer star.) s'pä:t s'pim 'spati', s'pe s'pite «a s'pete, s'pa:u s'pa:Ia -a, zas'pa:n -a -a (zas'pa:t (tudi v Bočni samo tako) 'zaspati' ima vel. 'za:spe zas'pite *» zas'pete) Okrajšana oblika 'če:š 'če:te glagola 'hoteti' se uporablja (za 2. os. ed. in mn.) le v zvezi 'kä: (se) 'če:š, 'kä: (se) 'če:te 'ni pomoči' (tudi s citatnim prvim (in drugim) delom 'ka:j (si s* se) 'če:š, 'ka:j (si » se) 'če:te). Pri glagolu 'molčati' predvsem starejši uporabljajo le nedol. 'mo:čat, vel. 'mo:ča » 'mo:č 'mo:čte in del. na -1 'mo:čo • ' • • • • • 'mo:čala -a, mlajši pa predvsem ustrezne oblike iz zveze 'bet 'tixa. Glagol 'vrteti' je nadomeščen z glagolom 'sukat 'sučam. IV. vrsta u'be:set s» u'be:st' 'obesiti' • o * u'be:sem u'be:s'ma u'be:s'ma u'be:seš u'be:ste u'be:s'ta • o * • u' be: se u' be: s' ja u' be: s' ta vel. - u'be:se « u'be:s', u'be:s'ma -ste, u'be:s'ma u'be:sta del. na -1 — u'be:s'u u'be:sla -a, u'be:sle -e -e, u1be:sta u'be:sle « -le -le s« -ta • o o del. na -n — u'be:šan -a -a, u'be:šane -e -e, u'be:šana -e « -e -e » -a o o OBLIKOSLOVJE: Glagol - IV. vrsta 124 Če se osnova končuje na č ž š r j, pride do glasovne spremembe končajev v sedanjiku (namreč -em itd. -* -am itd.) — 'kurat » (nov.) 'kurt 'kuram itd., seveda pa tudi do spremembe morfema -en (v del. na -n) v -an. Kadar se pri oblikah velelnika osnova končuje na b ali p, le-ta ni omehčan. 'butet -em 'butniti', 'bute » 'but' 'but:e, 'but'u -tla -a, 'butnen -a -a 'ga:zet -em 'gaziti', 'ga:ze » 'ga:s' 'ga:s'te ** 'ga:ze 'ga:s' 'ga:ste, 'ga:z'u -zla -a, pra'ga:žan -a -a 'go:det 'go:dem 'godrnjati', 'go:de «* 'g9:t' 'go:t:e, 'go:d'u -dla -a, <> 'guo:net «* 'guo:nt' 'gö:nem 'goniti', 'guo:ne «s 'guo:n' 'guo:nte, 'guo:n'u 'go:nla -a, z'gö:nen -a -a g'ra:bet -em 'grabiti', g'rä:be » g'rä:p' g'ra:p'te (g'rä:bma), g'rä:b'u -bla -a, pag'ra:blen -a -a 'xuo:det » 'xuo:st' 'xo:dem 'hodim', 'xuo:de «< 'xuo:t' 'xuo:t:e, 'xuo:d'u 'xo:dla -a, pa'x6:jan -a -a x'vä:let «=> (nov.) x'vä:lt x'vä:lem 'hvaliti', x'vä:le ss x'vä:l x'vä:lte, x'vä:lu -Ha -a, x'vä:len -a -a k'lä:tet -em 'klatiti', k'lä:te « k'lä:t' k'lä:t:e, k'lä:t'u o o 'o * -tla -a, sk'la:ten -a -a k'r9:let -em 'vpiti', k'r9:le « k'ro:l k'r9:lte, k'r9:lu -Ha -a, <> k'ro:tlt -tlem 'drezati', k'ro:tle «s k'ro:tel k'ro:telte, k'ro:tlu -tella -a, sk'ro:tlen -a -a k'rusat -am 'krušiti', k'ruša » k'ruš k'ruste, k'rusu -šla -a, utk'rusan -a -a 'kupet s« (nov.) 'kupt' 'kupem 'kupiti', 'kupe «» 'kup' 'kupte ('kupma), 'kup'u -pla -a, 'kuplen -a -a 'lo:čat -am 'ločiti', 'lo:ča *» 'lo:č 'lo:čte, 'lo:ču -čla -a, 'l9:čan -a -a 'luo:mft *a 'luo:mt' '16:mem 'lomiti', 'luo:me « 'luo:m' 'luo:mte ('luo:mma), 'luo:m'u '16:mla -a, pa'16:mlen -a -a 'me:rat *» 'me:rt 'me:ram '1. meriti, 2. miriti', 'mera ^ 'me:r 'me:rte, 'me:ru -rla -a, pa'me:rjan -a -a 'miselt -em 'misliti', 'misle « 'misel 'miselte, 'mislu o o 'o o o * 'misanla -a « (nov.) 'misla -a, za'mislen -a -a m'lä:tet -em 'mlatiti', m'lä:te « m'lä:t' m'lä:t:e, m'lä:t'u -tla -a, um'lä:ten -a -a OBLIKOSLOVJE: Glagol - IV. vrsta 125 'muo:čat « 'myo:čt 'mo:čani 'močiti', 'myo:ča » 'muo:č 'myo:čte, 'myo:ču 'mo:čla -a, z'ni6:čan -a -a 'muo:dlt 'mö:dleni 'moliti', 'muo:dle « 'muo:dl 'muo:dlte, «o o * "* O S»©""©* 'myo:dlu 'mo:dlla -a, z'm6:dlen -a -a 'mo:tet -em 'motiti', 'mo:te «* 'mo:t' 'mo:t:e, 'mo:t'u -tla -a, z'm9:ten -a -a («* z'mo:čan -a -a 'zmeden') 'nuo:set » 'nyo:st' 'no:sem 'nositi', 'nyo:se « 'nuo:s' 'nyo:ste, 'nuo:s'u 'no:sla -a, pa'no:šan -a -a p'ra:vet » p'ra:yt p'rä:vem 'praviti, pripovedovati', p'ra:ve « p'ra:y p'ra:yte, p'rä:v'u p'ra:yla -a, pap'ra:ylen -a -a p'ruo:set «» p'ruo:st' p'ro:sem 'prositi', p'ruo:se «* p'ryo:s' p'ryo:ste, p'ryo:s'u p'rč>:sla -a, p'ro:šan -a -a 'silet » 'silt 'silem 'siliti', 'sile m 'sil 'silte, 'šilu 'silla -a, pa'silen -a -a 'vsiljiv' s'kyo:čat « s'kyo:čt s'k6:čam 'skočiti', s'kuo:ča «* s'kuo:č s'kyo:čte, s'kuo:ču s'ko:čla -a, pras'ko:čan -a -a s'to:pet -em 'stopiti', s'to:pe « s'to:p' s't9:pte, s'to:p'u s'to:pla -a, zas't9:plen (tako še: zas't9:pet 'razumeti') s' tuo: rat « (nov.) s' tuo: rt s' tö: ram, s' tuo: ra t* s' tuo: r s'tyo:rte, s'tuo:ru » s't9:ru s'to:rla -a, s'tö:rjan -a -e '1. storjen, 2. narejen v tovarni' 'tyo:čat » (nov.) 'tuo:čt 'to:čam 'točiti', 'tyo:ča » 'tuo:č 'tyo:čte, 'tyo:ču (» *t9:ču) 'to:čla -a, s'to:čan -a -a 'va:zet » (nov.) 'va:st' 'vazem 'voziti', 'va:ze s» 'va:s 'va:ste, 'va:z'u 'vazla -a, pa'vazan -a -a zd'ra:vet -em 'zdraviti', zd'ra:ve » zd'ra:y zd'ra:ute, zd'ra:v'u zd'ra:yla -a, pazd'ra:ylen -a -a 1žie:net « (nov.) 'žie:nt' 'že:nem 'ženiti', 'žie:ne *» 'žie:n 'žie:nte, 'žie:n'u 'že:nla -a, u'že:nen -a -a 'budet « (nov.) ba'dit 'buditi' ba'dim ba'dima ba'dima ba'dis ba'dite ba'dita ba'di ba'dija ba'dita vel. - 'bude « 'but' 'but:e, 'bud'ma 'but:e, 'bud'ma 'but:a del. na -1 - 'bud'u ba'dila -a, ba'dile -e -e, ba'dila -le « -le -le sa -la o o del. na -n — z'bujan *» zba'ja:n zba'ja:na -a, zba'ja:ne -e -e, zba'ja:na -e » -e -e » -a OBLIKOSLOVJE: Glagol - IV. vrsta 126 g(a)'va:rat s» g(a)'va:rt gva'rim 'govoriti', g(a)'va:ra» g(a)'va:r g(a)'va:rte, g(a)'va:ru s* (star.) ga'vo:ru gva'rila -a, zgvar'ja:n -a -a 'kuo:set «* (nov.) ka'sit ka'sim 'kositi', 'kuo:se « 'kuo:s' 'kuo:ste, 'ko:s'u « 'kuo:s'u ka'sila -a, paka'šie:n -a -a 'lo:vet » (nov.) la'vit la'vim 'loviti', 'lo:ve « 'lo:u 'lo:ute, 'lorv'u « la'viy la'vila -a, ulau'lie:n -a -a na're:det » na'rierst' «s (nov.) nar'dit nar'dim » (star.) nara'dim 'narediti', na're:de « na're:t' na're:t:e, na're:d'u (« nar'diu) nar'dila -a « (star.) nara'diu nara'dila -a, na're:t -a -a 'narejen' 'pustet s« (nov.) pas'tit » pes'tit pas't im « pes't im 'pustiti', 'puste «* 'pust' 'pust(:)e, 'pust'u « pas'tiu pas'tila -a «* pes'tiu pes'tila -a, zapa'sie:n «* za'pusan zapa'sie:na -a 'sä:det » (nov.) sa'dit sa'dim 'saditi', 'sa:de «* 'sä:de «* 'sa:t' » 'sä:t' 'sa:t:e *» 'sä:t:e, 'sä:d'u» (nov.) sa'diu sa'dila -a, na'sa:jan nasa'ja:na -a 'učat po (nov.) u'cit u'cim 'učiti', 'uča » 'uč 'učte, 'uču « (nov.) u'ciu u'cila -a, nau'čie:n -a -a (toda 'zučan zu'čie:na -a 'izučen') za'mudet « (nov.) zama'dit zama'dim 'zamuditi', za'mude « za'mut' za'mut:e, za'mud'u » (nov.) zama'diu zama'dila -a, zama'ja:n -a -a z'budet f« (nov.) zba'dit 'zbuditi', z'bude « z'but' z'but:e, z'bud'u » (nov.) zba'diu zba'dila -a, zba'ja:n -a -a z'gubet « (nov.) zga'bit zga'bim 'zgubiti', z'gube » z'gup' z'gupte (z'gubma), z'gub'u » (nov.) zga'biu zga'bila -a, zgab'lie:n -a -a z'ne:bet « (nov.) zne'bit zne'bim 'znebiti', z'ne:be » z'ne:p' z'ne:pte, z'ne:b'u « (nov.) zne'biu zne'bila -a, o z'va:net » z'va:nt' » (nov.) zva'nit zva'nim 'zvoniti', z'va:ne & z'va:n' z'va:nte, z'va:n'u *» (nov.) zva'niy zva'nila -a, o Tako gredo še: 'gä:set « (nov.) ga'sit ga'sim 'gasiti', 'kä:det «* (nov.) ka'dit ka'dim 'kaditi' ( 'kä:d'u « (nov.) ka'diu ka'dila -a, (del. na -n> za'ka:jan *» zaka'ja:n zaka'ja:na -a), 'dušat *» (nov.) da'sit da'sim 'dušiti', ((del. na -1> 'dušu «* (nov.) da'siu, (del. na -n> za'dusan » zada'šie:n zada'šie:na -a) OBLIKOSLOVJE: Glagol - IV. vrsta 127 debe'lit se debe'lim se 'debeliti se', o, debe'liu -la -a, udebe'lie:n -a -a de'lit de'lim 'deliti', 'de:le «* 'de:l 'de:lte, 'de:lu» de'liu de'lila -a, de'lie:n -a -a gre'sit gre'sim 'grešiti', g're:ša r* g'rets g'retste, g'rersu w gre'siu gre'šila -a, zgre'šie:n -a -a je'zit je'zim 'jeziti', 'jaze « 'jas' 'jaste, 'jaz'u « je'ziu je'žila -a, u'jazan -a -a V. vrsta 1. razred 'dixat 'dihati' 1dixam 'dixama 'dixama 1dixas 'dixate 'dixata 'dixa 'dixaja 'dixata vel. — 'dixe, 'dixema 'dixete, 'dixema -ta del. na -1 - 'dixo -xala -a, 'dixale -e -e, 'dixala -le « -le -le R« -la del. na -n — za'dixan -a -a, za'dixane -e -e, za'dixana -e « -e -e «s -a Če se osnova končuje na 1 ali n', pride do glasovne spremembe (-em itd. •*- -am itd., -e *• -a), zato je spregatvena paradigma takale: 'karšlet «kašijati' 'ka:šlem 'ka:šlema 'ka:šlema 'ka:šleš 'ka:šlete 'ka:šleta o o o 'katšle 'karšleja 'ka:šleta vel. — 'karšle, 'ka:šlema 'karšlete, 'ka:šlema -ta del. na -1 — 'katšlo -lela -a, 'ka:šlele -e -e, 'ka:šlela -le » -le -le « -la o o del. na -n - ut'ka:šlen -a -a, ut'ka:šlene -e -e, ut'ka:šlena -e » -e -e « -a OBLIKOSLOVJE: Glagol - V. vrsta 128 Tako se spregajo glagoli 'me:net -em 'menjati', 'ta:let -em 'deliti', s'pilet -em 'igrati', nap'ra:ulet -em 'napravijati', 'janet -em 'odstopiti prostor, umakniti se', 'me:net -em 'menjati', st're:let -em 'streljati'. Po osnovni paradigmi se sprega veliko glagolov, npr. 'da:jat «* (redko) 'da:jat -am 'dajati', 'fe:xtat -am 'beračiti, prositi', g'le:dat -am 'gledati', 'kidat -am 'kidati', 'kisat -am (« 'kišam itd.) 'kisati', 'kuxat -am 'kuhati', 'ta:jat -am 'lajati', 'Iä:kat -am 'stradati', 'me:sat -am 'mešati', na'ro:čat -am 'naročiti' (nedovršna oblika je nara'čo:vat nara'cujam 'naročati'), 'po:kat -am 'pokati', st'rä:dat -am 'stradati', 'ta:jat -am 'tajati', u'be:šat -am 'obešati', ug're:bat -am «s ug're:blem '1. osipavati, 2. ogrebati Ispravljati čebelji roj, čmrlje v panji', up'ra:šat -am 'vprašati', 'žo:kat -am 'drezati'. Od glagolov, ki se končujejo na -'e:jat -'e:jam, imajo nekateri dvojnice na -'ijat -'ijam, npr. na're:jat se « na'rijat se -am se '1. pačiti se, 2. slabšati se |za vremel', 'ze:jat -am « 'zijat « z'ja:t 'zijam (slabš.) 'gledati', toda samo 'sijat -am 'sejati Iskozi sitol', sp're:jat -am 'pršiti sprej'. Nekateri glagoli na -'e:rat -'e:ram imajo predvsem pri starejših dvojnico na -'e:rat -'e:ram, npr. pa'be:rat « pa'be:rat 'pobirati' (tako še sestavljenke s predponami na-, z-, u-), tran'če:rat » tran'če:rat '1. kosati |živali, 2. (čustv.) mučiti', kaman'de:rat » kaman'de:rat 'ukazovati', s'pe:rat «* s'pe:rat 'spirati', šta'de:rat » šta'de:rat 'študirati', u'fe:rat » u'fe:rat '1. (hrupno) voščiti god, 2. potepati se', ša'fe:rat *« ša'fe:rat 'šofirati', veze'te:rat » veze'te:rat « vizi'te:rat » vizi'te:rat 'pregledovati'. Nekaj glagolov ima spet drugačen vzorec: za'pe:rat za'pe:ram r* za'pie:rjam 'zapirati', za'pe:re « za'pie:rja -te, za'pe:ro zape'ra:la -a, <>; tako še: u'pe:rat '1. opirati, 2. upirati', u'de:rat '1. udirati, 2. vdirati', pa'de:rat 'podirati', u'me:rat 'umirati', pa'že:rat 'požirati'. Samo obliko na -'e:rat -'e:ram imajo glagoli lau'fe:rat -am (čustv.) 'tekati', fr'xe:rat -am '1. zasliševati, 2. (čustv.) (natančno) spraševati', na'še:rat -am 'nadeti vprežno opremo' (*-n. schirren 'nadeti vprežno opremo'), ranta'te:rat -am (čustv.) 'izražati jezo, nezadovoljstvo', štrap'ce:rat 'biti strog I s komi', 'te:rat -am '1. gnati, goniti, 2. poditi', ucla've:rat -am 'odsloviti'. OBLIKOSLOVJE: Glagol - V. vrsta 129 Glagol za'vijat -am ima v pomenu 'delati ovinek' redkejšo dvojnico za(u)'vivat -am, z'vijat -am 'zvijati' pa ima redkejšo dvojnico z'vivat -am. Če je naglašen končaj, je vzorec takle: 'kuorštat 'stati stanem' kaš'tä:m kaš'tä:ma kaš'tä:ma kaš'tä:š kaš'tä:te kaš'tä:ta kaš'tä: kaš'tä:ja kaš'tä:ta vel. — 'kuo:šte, 'kuo:štema -tete, 'kuoištema -ta del. na -1 — 'kuo:što kaš'ta:la -a, kaš'ta:le -e -e, kaš'ta:la -le » -le -le «s -la o o del. na -n — <> (zdeu'jä:n -a -a, zdeu'jä:ne -e -e, zdeu'jä:na -e » -e -e » -a (in povsod tudi (nov.) zdiu-) 'ba:xat se ** 'bä:xat se ba'xä:m se 'bahati se', 'ba:xe se -te se «s 'bä:xe se -te se, 'ba:xo se «* 'bä:xo se ba'xä:la se -a se, o 'deyjat deu'jä:m « (nov.) diu'järm 'divjati', 'deuje -te, 'deujo deu'ja:la «* (nov.) diu'ja:ta -a, zdeu'järn » (nov.) zdiu1ja:n -a -a 'jagrat ig'rä:m 'igrati', 'jagre -te, 'jagro ig'räila a, o 'sie:net se se'n'ä: se 'sanjati', o, 'sie:n'9 se se'n'ärla se -a se , <> 2. razred Glagoli, pri katerih se sedanjiška osnova končuje na č ž š j, imajo takle spregatveni vzorec: b'risat 'brisati' b'risam b'risama b'risama b'risas b'risate b'risata b'risa b'risaja b'risata vel. - b'risa » b'ris, b'risma -te, b'risma -ta del. na -1 — b'riso -sala -a, b'risale -e -e, b'risala -le m -le -le s» -la o o del. na -n — zb'risan -a -a, zb'risane -e -e, zb'risana -e «* -e -e s» -a OBLIKOSLOVJE: Glagol - V. vrsta 130 Če se osnova končuje na 1, so končaji takile: 'puo:sIat 'poslati' 'po:šlem 'po:šlema 'po:šlema 'po:šleš 'po:šlete 'po:šleta 'po:šle 'po:šleja 'po:šleta vel. — 'puo:šle »* 'puo:šal, 'puo:šalma -te, 'puo:šalma -ta del. na -1 — 'puo:slo pas'Ia:la -a, pas'la:le -e -e, pas'ta:la -le *» -le -le « -la del. na -n — pas'la:n -a -a, pas'lä:ne -e -e, pas'la:na -e « -e -e «* -a o o 'čie:sat *» 'če:sat 'če:šam 'česati', 'čie:ša » 'čie:š 'čie:šte, 'čie:s9 «* 'če:so 'če:sala -a, pa'če:san -a -a 'iskat 'išam 'iščem', 'iša » 'iš 'iste, 'isko -kala -a, o k're:sat «* k'rie:sat k're:šam 'kresati', k'rie:ša *» k'rie:š k'rie:šte, k'rie:so » k're:s9 k're:sala -a, uk're:san -a -a 'lie:gat 'la:žam 'lagati', 'la:ža«* 'la:š 'Ia:šte« 'lie:ge -te, 'lie:go le'ga:Ja -a, zle'ga:n -a -a 1 me:tat » 'mie:tat 'me:čam 'metati', 'mie:ča « 'mie:č 'mie:čte, 'mie:t9 « 'me:t9 'me:tala -a, raz'me:tan -a -a past'ta:t pas'te:lern 'postlati', pas'tje:le *» pas'tie:1 pas'tie:lte, past'la:u past'la:la -a, past'lä:n -a -a 're:zat «* ' re:zat 're:žam 'rezati', 're:ža » ' re: š ' re:ste, 're:z9 «* 're:z9 're:zala -a, z're:zan -a -a 'te:sat « 'tie:sat 'te:šam 'tesati', 'tie:ša m 'tie:š 'tie:šte, 'tie:s9 « 'te:s9 'te:saia -a, up'te:san -a -a u'te:kat -am ** u'te:čjam » u'te:čam 'otekati', o, u'te:k9 -kala -a, ute'čie:n -a -a 'va:rat 'va:rjam 'orati', 'va:re (** 'va:rja) -te, 'va:r9 u'rä:la -a, zu'rä:n -a -a Tako še: k'licat k'licam 'klicati', 'lizat 'ližam 'lizati', 'pisat 'pisarn 'pisati', p'le:sat p'le:šam 'plesati', 'risat 'rišam 'risati', s'tikat s'tikam » s'tičam 'stikati I iskati|', 'sukat 'sučam « (otr.) 'sukam 'sukati', u'be:tat -am «* u'be:čjam 'obetati', 've:zat 've:žam 'vezati'. OBLIKOSLOVJE: Glagol - V. vrsta 131 1 mä: zat ' mä: žam ' mazati' , ' ma: ža «* ' ma: š ' ma: ste, ' mä: zo -zala -a, u'ma:zan -a -a (tako še: 'ka:zat 'ka:žam 'kazati', s'ka:kat s'ka:čam 'skakati') Glagoli 'pixat -am 'pihati', 'jä:xat -am 'jahati', 'vixat -am 'vihati', 'da:jat -am 'dajati' se spregajo samo kot glagoli 1. razreda V. vrste. 1kuo:pat * kopati' 1kö:plem 'ko:plema 'ko:plema 1kö:pie 'kö:plete 'kö:pleta 'kö:ple 'kö:pleja 'kö:pleta vel. — 'kuo:pie «* 'kuo:pal, 'kuo:palma -te, 'kuo:palma -ta del. na -1 — 'kuo:po ka'pä:la -a, ka'pä:le -e -e, ka'pä:ta -le » -le -le « -la o o del. na -n — ska'pä:n -a -a, ska'pa:ne -e -e, ska'pä:na -e « -e -e *» -a Večina glagolov iz te skupine se pregiba še po 1. razredu V. vrste (tako ima glagol 'kuo:pat 'kopati' v sed. ka'pä:m itd.) — 'čo:xat 'čo:xlem *» 'čo:xam 'čohati' ( k'lie:po k'le:pala -a), 'ko:pat -am tu 'ko:plem 'kopati', pa'če:pat -am « pa'če:plem 'počepati', pa'rivat -am s» (redko) pa'riulem 'porivati', s'to:pat -am» s'to:plem 'stopati', 'ribat -am «* 'riblem 'ribati', 'šipat -am » 'šiplem 'ščipati', sk'ripat -am » sk'riplem 'škripati', š'te:pat -am R* (redko) š'te:plem 'šivati |s šivalnim strojeml', u'se:vat -am m u'se:ulem 'opletati I nepravilno, nihajoč se gibati (za kolo)|' (tako še: up'se:vat -am « up'se:ulem '1. obsevati, 2. opletati |nepravilno, nihajoč se gibati (kolo)I'), u'sipat -am « u'siplem '1. usipati, 2. vsipati', u'te:pat -am «* u'te:plem '1. otepati, 2. vtepati', zak'le:pat -am « zak'le:plem 'zaklepati' OBLIKOSLOVJE: Glagol - V. vrsta 132 'zibat 'ziblem «* 'zibam 'zibati', ž'le:pat -am « (redko) ž'le:plem 'brcati'. V pomenu 'tipati' se v govorih na obravnavanem področju govori glagol š'la:'tat -am. 3. razred b'ra:t 'bie:ram 'brati', 'bie: ra « 'bie:r 'bie:rte, b' ra: u b'ra:ta -a, prab'rärn -a -a g'na:t 'žie:nem 'gnati', 'žie:ne « 'žie:n' 'žie:nte, g'na:u g'na:la -a, zag'na:n -a -a p'ratt 'pie:ram 'prati', 'pie:ra «« 'pje:r 'pie:rte, p'ra:u p'ra:la -a, up'rä:n -a -a ž'ga:t z'gijam 'žgati', ž'ge -te » ž'gi -te, ž'ga:u ž'ga:ta -a, zaž'ga:n -a -a (zaž'ga:t zaz'gijam ima v sed. tudi vel. 'za:žge (** zaz'ge w zaz'gi)) 'kuo:vat 'kujam 'kovati', 'kuj -te » (redko) 'kuo:ve -te, 'kuo:v9 ka'va:la -a, patka'vä:n -a -a Glagola k'luvat -am 'kljuvati' in p'luvat -am 'pljuvati' se spregata tako kot glagoli 1. razreda V. vrste. 4. razred s'ja: t s» (star.) s'ja: t 'se: jam 'sejati', o, s'ja:u s'ja: ta -a «s (star.) s'ja:la -a, us'ja:n -a -a V konča ju je a *- e (zaradi predhodnega j). VI. vrsta ka'po:vat ka'pujam 'kupovati', ka'puj -te, ka'p9:v9 kap'vä:la -a, <> s've:tvat s've:tjam « sve't9:vat sve'tujam 'svetovati', s've:tja -te, s've:tv9 -vala «* svet'va:la -a, nas've:tvan -a -a Tako gredo npr. še: 'be:rtvat 'be:rtjam 'gospodariti', ka'Š9:vat ka'sujam 'poljubljati', naškrap'l9:vat naskrap'luja 'kapljati I za dež I' (♦■ šk'ra:petna « šk'ra:petne 'dežna kaplja'), našte'l9:vat s« (redko) naš'tie:lvat našte'lujam 'pripravljati' ((del. na -1> našte'l9:v9 « naš'tie:lv9 naštel'va:Ia OBLIKOSLOVJE: Glagol - VI. vrsta 133 -a), p'rid'gvat -am » p'rid'gjam 'pridigati', pla'čo:vat » p'la:čvat pla'cujam 'plačevati', pra'na:jškvat -kjam 'prenašati', re'šo:vat « 'rie:švat re'sujam '1. reševati, 2. (r. se) godovati', raz'va:jškvat -kjam 'razvažati', s'me:tvat s1me:tjam * 1. ovirati, 2. motiti' (*• sh. smetati '1. ovirati, biti v napoto, 2. motiti, 3. nadlegovati, ne dati miru' (Jurančič 1986: 1059)), spraš'ko:vat spras'kujam 'spraševati', š'ko:dvat š1ko:djam *» ška'do:vat ska'dujam 'škodovati', ta'Ž9:vat se «* 'tuo:žvat se ta'zujam se 'tožiti se' ((del. na -1) ta'žo:vo *» 'tuo:žvo taž'va:la -a), ub'ra:čvat ub'ra:čjam 'obračati', 'vä:rvat 'vä:rjam 'pestovati', 'vie:svat ve'sujam 'pomenkovati se', vra'čo:vat vra'cujam 'vračati', zmiš'lo:vat zmis'lujam 'izmišljati'. Za glagol 'varovati' se v obravnavanih govorih uporablja 'čuvat -am. Brezpriponski glagoli 'da:t 'dati' ' da: m 'da:ma 'da:ma ' da: š 'da:te 'da:ta 1 da: 'da:ja 'da:ta vel. — 'de:, 'de:ma 'de:te, 'de:ma 'de:ta del. na -1 — 'da:u 'da:Ia -a « (redko) 'da:la -a del. na -n — pra'da:n -a -a 'prodan' Po premiku naglasa na predpono so oblike glagola p'rie:dat pra'da:m 'prodati' takele — p'rie:de -te, p'rie:do pra'da:Ia -a, pra'da:n -a -a. 've:det 'vedeti' 've:ma 've:ma 've:te 've:ta 've:ja 've:ta v sestavljenkah (npr. pri glagolu z've:det z've:m 'izvedeti') z've: -te del. na -1 — 've:d'o 've:dla -a 've: m 've: š 've: vel. — OBLIKOSLOVJE: Glagol — brezpriponski glagoli 134 ' je:st «* ' ja:st 'jesti' 1 je:m 'je:ma 'je:ma 1 je:š 'je:te ' je:ta 'je: 'j?:js 'je:ta vel. - 'ja -te «s (star., redko) 'e: -te del. na -1 — 'je:du ' jadla -a «* (star., redko) 'e:dla -a del. na -n - pa'je:den -a -a 'bet 'biti sem' sam *» srn » sn srna srna se «s s' ste sta ja «* j sa m s sta vel. - 'bo:de «s 'bo:t 'bo(:)te del. na -1 - 'be:u b'ia: b'ia Naglašene oblike so 'sam 'se 'ja:, s'ma s'te: 'sa, s'ma: s'ta: s'ta:. Zanikane oblike so 'nišam « 'nism » 'nisn 'niše » 'nis' 'ni, 'nisma 'niste 'niša » 'nis, 'nisma 'nista 'nista. Oblike za prihodnjik so bam *» bm «* m bas «* uš bo «* u, bama » bma « uma » ma bate » pte m ute bada « bda » (nov.) baja » (nov.) uja, bama «s bma s» uma bata « pta « uta bata *w pta » uta; ustrezne naglašene oblike so 'bam 'baš 'bo:, 'bama 'bate 'bada « (nov.) 'baja, 'bama 'bata 'bata; zanikane oblike so 'na:jDam s» 'na:_m 'na:jDaš *» 'na:wuš 'na:jDo s» 'na:_u, 'na:,jna (nov.) 1 na:^uma 'na:^pte *» 'na:vute 'na:_bda » 'na:wuda » (nov.) 'na:uja «* (redko) 'na:wda, 'na:wma 'na:^pta « 'na:^uta 'na:^pta « 'na:wuta; vzporedno s temi se redkeje govori tudi zveza na 'ne' + ustrezna naglasena oblika prihodnjika. Del. na -1 se glasi 'be:u b'ia: b'ia, v zvezah 'ni bil -a -o' pa se glasi 'ni b'e:u 'ni b'la: 'ni b'ia in redko tudi 'ni beu 'ni bta 'ni bla. —be (» b' »p') <> <> 'bi' ima naglašeno dvojnico 'be, zanikano 'na:jD§ » 'na:_b' « 'na:wp' «* (redko) na 'be «* (nov.) 'ne:_be. Glagol bi ti je še v osnovi glagolov 'duo:bet da'bim 'dobiti', 'duo:be » 'duo:p' 'duo:pte, 'duo:b'u da'bila -a, dab'lie:n -a -a (tako - po IV. vrsti - se spregata še glagola z'ne:bet « (nov.) zne'bit zne'bim 'znebiti' in pa'zä:bet -em 'pozabiti', pa'za:blen -a -a). OBLIKOSLOVJE 135 PRISLOV Prislovi kraja 'ke: 'kje' 'ta 'tu', 'tam » (star.) 'inde » (star.) 'ende t» (star.) 'ande « (star.) 'vande « (star.) 'tande 'tam', 'ne:ke » 'ne:k' 'nekje', ka'ke: » ke'ke: 'kje |v poljubnostni rabil' (•*- *kje kje), na'ke:r «* ne'ke:r 'nikjer', 'ke:r 'kjer', 'ke:r 'k9:le (» 'ko:l) 'kjer koli', 'ke:r 'bo:de (» 'bo:t') 'kjer koli', 'duo:me 'doma', na'va:rxe 'zgoraj', (tm « tn) udz'guo:re « (nov.) z'guo:re 'zgoraj', (tm» tn) *guo:(r) 'gori', (tm « tn) uc'p9:t & uc'puo:de «* (nov.) s'puo:de 'spodaj', (tm » tn) 'duo:(l) 'doli', (tm «* tri) p're:de «* ucp're:de «* (nov.) sp're:de 'spredaj', (tm » tn) ud'za:de *» (nov.) 'za:de 'zadaj', (tm «s tn) 'nat(ar) «* 'notri', (tm *» tn) udz'n9:tre *» (nov.) z'n9:tre 'znotraj', (tm « tri) 'vane « ud'zune ** (nov.) ' zune 'zunaj', 'die:leč 'daleč', b'liza, d'rage 'drugje', z'ra:una 'zraven, poleg' Členek -le se govori v tehle zvezah: 'tale 'tule', 'tamle «* (star.) 'indle « (star.) 'endle » (star.) 'andle » (star.) 'vandle *» (star.) 'tändle 'tamle', (tm « tn) 'guo:(r)le s« 'tamle 'guo:(r) «* (redko) 'tamle 'guo:(r)le 'tamle gori', (tm « tn) 'duo:le « 'tamle 'duo:(D « (redko) 'tamle 'duo:le 'tamle doli'; poleg tega se za natančnejšo opredelitev kraja govorijo še zveze prislovov 'tale 'guo:r 'tule (gori)', 'tale 'duo:l 'tule (doli)'. 'tale 'natar 'tule notri', 'tamle 'vane « 'tamle ud'zune 'tamle zunaj', 'tamle 'natar »* (redko) 'natarle 'tamle notri', redko pa tudi še nekatere druge zveze. 'ka:m « 'k9:m 'kam' 'sie:m «* (redko) 'sam 'sem', 'ta:j » (Bo) 'ta: 'tja', 'ne:kam 'nekam', ka'ka:m «* ke'ka:m «« ka'k9:m » ke'k9:m 'kam Iv poljubnostni rabil' (*• *kje kam), na'ka:mar « na'k9:mar » ne'ka:mar «* ne' ko: mar ' nikamor', ' ka: mar ** ' ko: mar ' kamor', ' ka: mar ' ko: le o * * • ' »o (*» 'k9:l) ** 'k9:mar 'k9:le (« 'k9:l) 'kamor koli', da'nup: 'domov', na'va:rx 'gor', (ta) 'guo:r « 'guo: 'gor', (ta) 'duo:l «s 'duo: 'dol', (ta) 'natar «s 'nat 'noter', 'van 'ven', d'ragam 'drugam', uk'ra:j « (Bo) uk're: « st'rä:n «* (nov.) ust'rä:n OBLIKOSLOVJE: Prislov 136 'stran', nauz'do: 'navzdol', u'me:s 'vmes', z'ra:una 'zraven, poleg', p'ruo:č 'proč', p'ro:ke 'nasproti', nap'ro:ke 'naproti' Členek -le se govori v zvezah 'ta:jle *» (Bo) 'ta:le 'tjale', za natančnejšo opredelitev kraja pa še zveze 'tale 'sie:m 'semle', 'tale 'guo:(r) 'semle gor', 'tale 'duo:(l) 'semle dol', ta 'guo:r(le) « 'ta:jle (« (Bo) 'tä:le) 'guo:(r) '(tja) gor', ta 'duo:l(e) » 'ta:jle («* (Bo) 'ta:le) 'duo:(l) '(tja) dol', ta 'van (redko) '(tja) ven' ta 'nat(ar) (redko) '(tja) noter', 'ta:jle (« (Bo) 'ta:le) 'guo:(r) 'tjale gor', 'ta:jle (» (Bo) •tä:le) 'duo:(D 'tjale dol', 'ta:jle (« (Bo) 'ta:le) 'van 'tjale ven', 'ta:jle (« (Bo) 'tä:le) 'nat(ar) sa (redko) 'natarle 'tjale noter', redko pa tudi še druge. 'ko:t «* (star.) 'kode » (star.) 'ko:t' 'kod' ka' ko: t » ka' ko: t' « (star.) ka' ko: de » ke'ko:t *» ke'ko:t' «(star.) ke'kcr.de 'kod |v poljubnostni rabil', 'ko:dar 'koder', 'ko:dar 'ko:le (« 'ko:l) 'koder koli', 'ko:dar 'bo:de (» 'bo:t') 'koder koli', 'tam ta 'guo:(r) 'tam gor', 'tam ta 'duo:(l) 'tam dol' Členek -le se govori v zvezah 'to:d'le 'todle', 'tale 'ta:j 'tule tja', 'tamle ta 'guo:(r) 'tamle gor', 'tamle ta 'duo:(l) 'tamle dol'. Prislovi časa g'da: j *» (star.) ka'da:j 'kdaj' 'de: «* (nov.) z'de: 'zdaj', 'tie:de 'tedaj', 'e:nkrat « 1 e: nkart » (star.) ' ja: nkart ' enkrat, nekoč', kag' da: j «» keg'da:j ** (star.) kaka'da: j *» (star., redko) keka'da:j 'kdaj I v poljubnostni rabil', neg'da:r « (poud.) 'nig'dä:r 'nikdar', na'kö:l » ne'ko:l 'nikoli', u'po: dne 'opoldne', 'kadar 'kadar', 'kadar 'ko: le (*» 'ko:l) 'kadar koli' 'kadar 'bo:de (» 'bo: t') 'kadar koli'; 'zutre 'zjutraj', 'da:ve 'davi', da'po:dne «a dau'po:dne 'dopoldne', u'po:dne 'opoldne', pa'po:dne 'popoldne', pad'ne:ve 'podnevi', d're:ve 'drevi', ve'če:r *» (nov.) zve'če:r 'zvečer', pa'nuo:ča » pa'nuo:č 'ponoči', u'po:'nuo:ča 'opolnoči'; nax'co:j « (nov.) nax'co:j 'nocoj', 'duo:ns 'danes', u'če:re 'včeraj', s'no:če » s'n9:č 'sinoči', 'juter 'jutri', OBLIKOSLOVJE: Prislov 137 pradu'če:rnem « pradu'če:ršnem 'predvčerajšnjim', pa'jutarsnem 'pojutrišnjem', 'duo:nste'de:n 'dandanes', za'ca:jta 'zarana', 'puo:zna 'pozno', spam'lä:de 'spomladi', pa'le:te 'poleti', je'se: ne «s ja1 se: ne « je'se:n «* ja'se:n 'jeseni', pa'zime 'pozimi'; 'le:c 'letos', 'la:ne 'lani', 'ča:se *» 'ča:s' *» (nov.) u'ča:sex « (nov.) u'ča:se « (nov.) u'ča:s' 'včasih', z'me:ram 'zmeraj', 'ka:r » 'ka: 'takoj', g'liz'de: s» g'lizde s» u'sä:k 'ca:jt 'vsak čas', ta'k9:j » (star.) ta'ko:j 'takoj', u'de:n 'ondan, zadnjič', x'ma:la 'kmalu', p're: 'prej', u'za:denč «* (nov.) u'za:dnič » 'za:denč » (nov.) 'za:dnič 'zadnjič', gra'do:č 'gredoč, spotoma', na'e:nkrat » na'e:nkart « (star.) na'ja:nkart 'naenkrat', nau'sel 'vselej'; 'de:le 'puo:l 'čez nekaj časa |glede na čas govorjenja I' Členek -le se govori v zvezah 'de:le «* (nov.) z'de:le 'zdajle', p're:le 'prejle'. ud g'da: j *» (star.) ut ka'da: j 'od kdaj' ud 'ne:gde 'od nekdaj', pasex'ma:u «* ucex'ma:u (star.) 'od-sihmal', ud z'de: 'odslej' da g'da: j «* (star. ) da ka'da: j 'do kdaj' dasex'ma:u (star.) 'dosihmal', da z'de: 'doslej', 'duo:kler 'dokler' Prislovi vzroka za'kä: (» 'kak pa 'da:) 'zakaj' za'to: 'zato', zat're: (star.) 'zato(rej)', 'ta:k 'tako', sla'ča:jna 'slučajno', 'nie:leš 'nalašč' zax'cam «s pax'cam 'čemu' za'to: 'zato' (s kakšnim uspehom:) zas'to:n' 'zastonj' Prislovi lastnosti 'kak 'kako' 'ta:k 'tako', 'ne:kak ™ (star.) 'ne:kaka 'nekako', ka'kak 'kako |v poljubnostni rabil', na'kakar » ne'kakar 'nikakor', 'kakar 'kakor' 'kakar 'ko:le (« 'ko:l), pa'se:be 'posebej', sk'rizam, gra'do:č 'spotoma', pa'ce:ne, pa'ča:sa 'počasi', pa'kuo:nce «* OBLIKOSLOVJE: Prislov 138 pa'kyo:nc' 'pokonci', u'kap 'skupaj, vkup', na'rorbe 'narobe'; dr'ga:č » dr'ga:ča 'drugače', z'na:k » uz'na:k 'vznak', (na) skri'va:j « (na) skar'va:j 'skrivaj', p'ro: 'prav', pa pra'vice » pa pra'vic' 'po pravici, 'kume *» 'kurni 'komaj' S členkom -le se govori 'tarkle 'takole'. 'kö:k s» (star.) 'ko:ka 'koliko' 'to:k «s 'to:ka 'toliko', 'ne:ke 'nekaj', 'ke: 'kaj', 'ne:kam 'nekam', 'ne:kak « (star.) 'ne:kaka 'nekako', 'neč 'nič', 'ko:kar 'kolikor', 'ko:kar 'ko:le (« 'ko:l) 'kolikor koli', na'ma:la (» n'ma:£a) « na'mickana (» n'mickana) 'malo', 'mie:n » 'mie:ne 'manj', p'race « p'rac' 'precej', 'kö:k »* (nov.) 'ka:j 'veliko', ke 'ma:jge « (redko) ke 'ma:lga 'kaj malega' Členek -le se govori v prislovu 'tö:kle 'toliko'. 'ko:krat «* 'kö:kart 'kolikokrat' 'to:krat » 'tö:kart 'tolikokrat', u'sä:kart 'vsakokrat, vsakič', 're:tkag'da:j « (star.) 're:tkaka'da:j 'redkokdaj', 'ma:rseg'da:j « (star.) 'ma:rseka'da:j 'marsikdaj', 'ča:se » 'ča:s' «s (nov.) u'ča:sex 'včasih', 'tam pa 'tam «* 'ta pa 'tam 'tu in tam', 'vie:čkrat « 'vie:čkart «* 'vie:čk'ra:t 'večkrat', ' e: nkrat «* ' e: nkart » (star.) ' ja: nkart ' enkrat', s' to: krat « s'to:kart 'stokrat' (kolikanj) 'ko:lčke s» 'ko:kce 'količkaj', 'bal 'bolj', z'ta 'zelo', čista « 'čist 'čisto' Pridevniški prislovi Večinoma so enaki pridevniškim oblikam za s. sp. v im. ed. To velja tudi za oblike primernika in preseznika, čeprav so pri prislovih bolj običajne tiste, ki niso tvorjene opisno. Posebne oblike pridevniških prislovov so 'xitar 'hitro' (primernik k temu je xit're:), 'xada '1. hudo, 2. (star.) zelo', z'vie:sta « z've:sta 'zvesto, zavzeto', medtem ko obliki 'lepa 'lepo', 'pasta 'pusto' govorijo predvsem starejši. Določni obliki pridevnika 'ma:le -la -a 'mali' pripada prislov na'mä:Ie «* OBLIKOSLOVJE: Prislov 139 (nov.) 'ma:la 'malo' (primernik k temu je 'mie:n' » 'mj.e:ne 'manj'), obliki 'mičkan -a -a 'majhen' prislov na'mickana » (nov.) 'mičkana 'malo', medtem ko iz sopomenskega pridevnika 'me:xan -a -a ni mogoč prislov. Pridevniški prislovi 'do:ga 'dolgo', 'duo:bra 'dobro' in u'biuna » u'be:una 'obilo' imajo primernike 'die:l *» 'die:le 'dalj' (toda 'de:le « 'de:lša 'daljši'), 'bo: le («s 'bo:lša) in u'biune «* u'be:une. Prislov puo:zna 'pozno' ima primernik paz'ne: 'pozneje', prislov pa'ča:sa 'počasi' pa pacas'ne:. Seveda je tudi tu primernike mogoče tvoriti s prislovom 'bal pred osnovnikom. Za 'najprej' se poleg 'na:jp're: « 'na:rp're: govori tudi ta 'pa:rva. Primernik 'bo:le ima dvojnico 'bo:l. Ostale oblike primernikov in presežnikov gl. pri stopnjevanju pridevnika (str. 100-102) V prislovni rabi se govorijo še zveze za k'ra:ja 'ob strani', na 'un'ma k'rä:ja 'na drugi strani', u k'ra:ja 'stran, v red', zak'ra:j 'ob stran', zak'ra:ja 'ob strani', pr (« u) 'me:ra » pr (» u) g'ma:xa 'pri miru' itd. (Navedene bodo v slovarju.) PREDLOG Pred dvema pokončnima črtama je navedena oblika, ki stoji pred besedami, ki se začnejo na samoglasnik, zvočnik ali zveneči nezvočnik, za pokončnima črtama pa oblika, ki stoji pred besedami, ki se začnejo na nezveneči nezvočnik. Rodilnik: braz II bras 'brez' (in (star.) v zvezi pras(:)-'ka:rbe 'brez skrbi'), da 'do', ud II ut 'od', z II s *1. iz, 2. z/s' (in (star.) v zvezah ž 'ne: '(i)z nje', ž 'nega '(i)z njega' itd.), spad II spat 'izpod', znad || znat 'iznad', sprad II sprat 'izpred'; - bliža 'blizu' (ustrezni prisl. je b'liza 'blizu'), s'kuo:nc 'ob koncu', na 'une st'ra:ne 'onstran, onkraj', miema 'mimo', namest ** (nov.) namist 'namesto', naust'rac » ust'rac («s (nov.) naust'ric *» (nov.) ust'ric) 'vštric', ukol » kol 'okoli', up'rica 'vpričo', zrauna *» zron 'zraven, poleg' (ustrezni prisl. je z'ra:una 'zraven, poleg'). Dajalnik: x 'k/h', prpx « praka 'proti'; - nap'ro:ke 'naproti'. OBLIKOSLOVJE: Predlog 140 Tožilnik: čaz II čas 'čez, skozi' (in (star.) v zvezah z naveznimi oblikami 'čie:ž_nega rs 'ča:ž^nega « 'čarz^nega ' čezenj', ' čie: ž^ne «* ' ča: žjne rs ' ča: zjie ' čeznjo' , ' čie: žjae rs 'ča:žwne s» 'ča:z^ne 'čeznje, čeznju') (ustrezna prislova sta č're:s r* 'če:s 'čez' in s'ko:s '1. skozi, 2. ves čas'), na 'na' (in v zvezah z naveznimi oblikami os. zaimka 'na:_nga 'nanj', 'na:,jie 'nanjo', 'na:^ne 'nanje, nanju'), ub II up 'ob' (in v zvezah ' va: bjnega ' oben j' , ' va: bwne ' obn jo' , ' va: h^jie ' obn je'), pa ' po' (in v zvezah ' puo: _nga ' ponj' , ' puo: ^,ne ' pon jo' , 1 puo: jne ' pon je, pon ju'), med II met ' med' , nad II nat ' nad' (in v zvezah 'na:danega 'nadenj', 'na:d_ne 'nadnjo', 'na:djne 'nadnje, nadnju'), pad II pat 'pod', prad II prat 'pred', u rs u 'v', za 'za' (in v zvezah 'za:wnga 'zanj', ' za:jie 'zanjo', 'zaijne 'zanje, zanju'). Mestnik: par 'pri' (in v zvezah 'pa:r^nas 'pri nas' in 'pa:rjvas 'pri vas'), na 'na' (in v zvezah 'nai^ji'ma 'na njem', 'na^ne 'na njej'), ub || up 'ob', pa 'po', u rs u 'v'; u rs u (nov.) 'o' - običajno se govori ud II ut 'od' (npr. pa've: ka'čie:se ud 'nega 'povej kaj o njem') in u « u '|za izražanje časa|' (npr. u ba'žiča 'o božiču', ko je enakozvočen predlogu u *» u ' v' in ub || up ' ob'). Orodnik: z || s 'z/s' (in (star.) v zvezah ž 'nema 'z njim', ž 'ne: 'z njo' itd.), med II met 'med', nad II nat 'nad', pad || pat ' pod' , prad II prat ' pred', za ' za'. VEZNIŠKA BESEDA Za priredje: pa « na rs na pa « (nov.) in 'in' , a » al rs a pa «s al pa 'ali', dar'ga:č 'sicer', pač pa 'temveč, ampak', sama rs (redko) sam '1. samo, le, 2. toda, vendar', 'se: 'saj', za'to: 'zato'. Za podredje: b'ra:z da 'ne da' ča 'če', cap'ro: 'čeprav', ča' tut' «s ča' tude ' četudi' , da ' da' , ka ' 1. ker, 2. ko, 3. ki' , kadar 'kadar', ' kakar 'kakor', ko:kar 'kakor', 'ne: 'naj', 1 ta:g da 'tako da', ut'ka:r 'odkar'. Veznika cap'ro: 'čeprav' in ca'tut' »s ca'tude 'četudi' se pojavljata tudi z ločenimi sestavinami, npr. ča ja p'ro: 're:z, da 'čeprav je res, da ..', pa ča be 'tud' b'la 'ta:k, 'četudi bi bilo tako, ..'. — Vezniki so navedeni še pri posameznih vrstah priredja in podredja (na str. 171-179). OBLIKOSLOVJE 141 ČLENEK Po Toporišiču (1984: 384-385) je členkov več vrst. Navezovalni: a 'ali', ja 'ja', 'puo:l s» 'puo: 'potem', 'se: 'saj* ... Čustvovanja: x'va:Ia (« x'vä:la) 'buo:ga 'hvala bogu', 'duo:bra 'dobro', ja 'ja', ... Poudarni: g'lix 'ravno', pa 'pa', ... Izvzemalni: sama « (redko) sam 'samo', 'kume 'komaj', 'sa:j «s (nov.) u'sa:j 'vsaj', ... Preso jevalni: s' kuo: r «« s' kuo: ' skoraj' , s' kuo: rda ' skoraj -da', da'ma:jge (star.) 'domala', p'rilicna 'precej, še kar', ... Zadržka: p'ro:zap'ro: 'pravzaprav', 're:zda 'resda', ... Potrjevanja ali soglašanja: 'ja: 'da', se'gurna » (star.) ga'tuo:ve 'gotovo', se've:da 'seveda', 're:s 'res', 're:zda 'resda', 've:žda 'seveda', pr'mo:j'duš 'pri moji duši', 3'Yi9 'aha', ... Možnosti, verjetnosti: 'mo:rat 'morda', 'mö:rada 'morda', nay'sa'zä:dne 'navsezadnje', 'kuo:nčna « (redko) 'ko:nčna 'konč-no', 'kuo:ne 'kuo:nco * konec koncev', ... Mnenja, domneve: 'bo:j » 'bč>:jda 'baje', 'manda 'menda', 'rie:čma da 'recimo da', 'če:ž da 'češ da', ... Vprašalni: a 'ali', 'a 'kaj', a'nie: da 'kajne da', ... Spodbujalni trdilni: a 'ali', da 'da', 'kak 'kako', 'mo:rat «* 1mo:rada 'morda', ... Spodbujalni nikalni: 'ke: 'kje', 'kä: 'kaj', 'se: 'saj', ... Zanikanja in nesoglašanja: ' nje: ' ne', na' ka: r ** ne' ka: r 'nikar', 'figa ** d'rie:ka ('pa:jsjaga) 'figo', pale » šele (star.) 'tak' (v zvezi pale («s šele) 'nie:xe ga 'na 'luo:met 'tak nehaj ga no lomiti'), ... MEDMET Po Toporišiču (1984: 387) so medmeti treh vrst, namreč razpoloženjski, velelni in posnemovalni (onomatopejski). To zaporedje bi bilo ustreznejše glede na upad čustvenosti. Na splošno je mogoče reči, da je to besedno vrsto najtežje zapisati iz dveh vzrokov. Niti prirejen inventar črkovnih in OBLIKOSLOVJE: Medmet 142 drugih znakov namreč ne zadošča, da bi jih lahko vedno zapisali enoumno. (Zapis v posebnem, ločenem opisu bi še bil mogoč, težave pa nastopijo pri zapisu v besedilu, ki največkrat ne omogoča dodatnih opisov. Sicer pa so zaradi še ožjega inventarja pri natančnem zapisovanju v knjižnem jeziku še večje težave, npr. pri medmetu mhm, ki je lahko »izgovorjen« tudi skozi nos.) Prav pri razpoloženjskih (delno pa tudi velelnih) medmetih so najbolj vpadijive govorne razlike med posamezniki (idiolektiz-mi). Ob tem nastopajo še težave s sopomenskostjo (sploh pri razpoloženjskih, delno pa tudi pri velelnih medmetih). Medmeti bodo v celoti zapisani v slovarju. Razpoloženjski medmeti Nekateri od njih so: 'a: 'I izraža domislek, začudenje, zavrnitev, nejevoljo I' 'a:'ja » 'a:'ja: 'I izraža zavrnitev I' a'ja: '|izraža domislekI' (drugi zlog je (po navadi za dva tona) nižji ali pa (redkeje) višji od prvega) 'ajde'ga: «* 'fiajde'ga: '|izraža zavrnitev|' 'a:'je: j » 'i:'je: j «* ' 9"'j?:j *« 'u'je:j ' I izraža čustveno prizadetost, zaskrbljenost, začudenje I' 'a:s » 'a:'sa:j « (redko) 'a:js 'I izraža telesno bolečino, predvsem zaradi vročine ali ostrega predmeta I' 'a:u « 'a:'ua:j « 'a:'va:j '|izraža telesno bolečino|' 'a:'ja: «* 'a:ja 'I izraža zavrnitev I' 'e: * 1. |izraža začudenjel (rastoče), 2. Izavrnitevl' 'e:j m 'je:j m 'a:'je:j * 'e:'je:j« 'o:'je:j« 'u'je:j '|izraža obžalovanje, zadrego, zavrnitev I' 'a '1. I izraža vprašanje I (rastoče, izgovorjeno skoz usta brez pripore, izdišno tudi skozi nos), 2. I izraža ugodje I (izgovorjeno ali izdihano dolgo)' 'a'a '|izraža zavrnitev I (drugi zlog je (po navadi za dva tona) nižji od prvega, izgovorjeno skoz usta brez pripore, izdišno tudi skozi nos)' s'ha '|izraža pritrjevanje| (izgovorjeno skoz usta brez pripore, izdišno tudi skozi nos; drugi zlog je (po navadi za dva tona) višji ali pa (redkeje) nižji od prvega)' 'ja:u '|izraža telesno bolečino I' OBLIKOSLOVJE: Medmet 143 ■mm(m) '1. I izraža vprašanjel (rastoče, izdišno skozi nos), 2. |izraža ugodjel (padajoče, izdišno skozi nos)' 'na:q «* 'na:'qä: 'I izraža zavrnitev I (v prvem primeru je medmet izgovorjen sorazmerno višje, v drugem pa je drugi zlog (po navadi za dva tona) nižji od prvega)' '9: 'I izraža občudovanje, zadovoljnost, domislek, telesno ali duševno trpljenje, vdano, ravnodušno prepričanje o povedanem I' 'o: 'ti 'I izraža čustveno prizadetost, zaskrbljenost, rahlo grožnjo I' 1 o:h » 'j?:h » 'juh 'I izraža vdano, ravnodušno prepričanje o povedanem, podkrepitev trditve I' 'ti 'ti (otr.) 'I izraža rahlo grožnjo I (izgovorjeno lahko tudi z visokim tonom) 'u 'I izraža podkrepitev trditve, telesno ali duševno trpljenje I (izgovorjeno lahko tudi dolgo)' 'uh 'I izraža podkrepitev trditve I (izgovorjeno lahko tudi z visokim tonom)' Sem lahko prištejemo tudi kletvice, katerih število zaradi različnih zvez in z variantami zelo naraste - lahko so tudi šaljive. Tako npr. imajo osnovo krščen in/ali duš tele kletvice: 'ka:ršan(e) 'duš, 'a:ršan(e) 'duš, 'o:ršan(e) 'duš, šan 'duš, 'ka:ršan(e) 'ba:š, 'ka:ršan(e) 'fiks, 'ka:ršana 'ma:st, 'duš, 'duš 'ja:sne, (')ti 'duš (')ti ('ja:sne), 'duš (ale'luja), 'po:rka («* porka 'o:rka « orka s» ka) 'duš (ale'luja), ma'do:na 'duš (ale'luja), 'mo:j'duš, pr'mo:j'duš; omiljevalna varianta h krščen je 'ka:šl'o (v zvezah 'ka:šl'o 'ba:š, 'ka:šl'o ma'ticak), k duš pa 'dux (v zvezah 'mö:j'dux, pr'mö:j'dux). Slišati je mogoče še kaj od tega. Velelni medmeti Ljudem so namenjeni 'a:jde » 'a:jt' 'I izraža spodbudo za začetek I', 'de: (nov.) '1. I izraža začudenje, zavrnitev|, 2. I izraža spodbudo za začetek I', 'le: -te 'glej', 'na: *» 'nä: -te 'vzemi', 'ma:rš « (star., redko) 'be:k 'odidi', 'xo:'ruk «* 'va:r'gu 'I izraža spodbudo pri delu I' (pri teh dveh medmetih pomeni prvi, potegnjeno izgovorjeni zlog nekakšno pripravo na dejanje, drugi, odsekano izgovorjeni zlog pa izvršitev dejanja), 'a:la 'pojdi(te)', 'pss(t) « 'pšš(t) « 'šš(t) 'I izraža opozori- OBLIKOSLOVJE: Medmet 144 lo, naj bo kdo tiho, naj molčil', otroku z 'a:s » 'a:js rečemo, naj se pazi vročega ali ostrega predmeta, z 'a:q » 'a:k « 'ka:k pa, da je stvar umazana. Velelnice za živali so takele. Pri konju (in pri govedu) pomeni 'dija 'naprej', 've: «s 've:'Ra: s» 've:j *» 'e: » (redko) 'vp: 'stoj (izgovorjeno kratko, odsekano, če je potreben hiter ukaz, ali pa dolgo)', 'cu'rik «« (redko) 'cu'ruk s» cu'rike '(stopi) nazaj' (to se šaljivo reče tudi človeku), 'biste'xa:r '(zavij) na levo', 'di'xo:t' » 'xo:t' *» 'ti'b9: '(zavij) na desno', 'psst 'stopaj počasi', 'xa:p 'xa:p 'stopaj enakomerno I po gladki površinil', 'xumi » 'xume 'odmakni se I cel ali z zadnjimi nogamil', 'a:uf 'dvigni nogo' (kar se v šali reče tudi človeku), medtem ko se velelnica 'steči' izrazi z enim ali dvema, redkeje s tremi »cmokijaji«, tj. glasovi, kakršni nastanejo pri poljubu. — Psa spodbuja k napadalnosti ' ša:u ga (II ja) «s 'puc' ga (II ja) 'napadi, zgrabi ga/jo', s 'po:lek pa mu gospodar ukaže, da naj hodi tik ob njem. — Kokoši odganjamo s 'ššac. - Ujede odganjamo s 'pu 'pu, kar je izgovorjeno s približno za oktavo višjim tonom. Mačka vabimo z ('muci) 'muc' 'muc' (izgovorjeno z višjim tonom), psa s 'te: ('te:) (pred tem po navadi povemo ime psa), kokoši pa s ('piska) 'piš 'piš 'piš, kar je izgovorjeno s (približno za oktavo) višjim tonom. Zvalnice za ljudi so 'e:, 'e:j, 'xo:j. Hvaležnost izraža x'va:Ia ('le:pa), na kar se vljudnostno odgovori s p'ro:sim. Starejši za 'hvala (lepa)' govorijo box '16:ne, na kar se ne odgovarja. Ko kdo (prvič) kihne, se mu reče na zd'ra:uja, na kar kihajoci odgovori s x'va:ta, predvsem starejši pa tudi z box '16:ne. Predvsem starejši pa v takem položaju namesto na zdravje rečejo box (*» bog) pa'ma:ge (» (star.) 'ma:ge), na kar kihajoci (ne glede na starost) odgovori z box 'iö:ne (x'va:la tu ne pride v poštev — delovalo bi komično). Za 'dober tek' se govori dobar 'te:k, na kar udeleženec pri jedi odgovori (1.) s x'va:la ali predvsem starejši z box '16:ne, če ogovarjajoči ni udeležen pri jedi in (2.) s (x'va:ia) e'na:ko, če je ogovorjajoči udeležen pri jedi. Predvsem starejši za 'dober tek' govorijo box (« bog) 'že:gne, na kar udeleženci pri jedi (ne glede na starost) odgovorijo z box 'lö:ne (x'va:Ia spet ne pride v poštev). - 'Prosim' se kot odgovor pri zahvali, pri odgovarjanju na telefonski klic in kot vprašanje po nerazumljeni trditvi govori p'rorsim (v zadnjem OBLIKOSLOVJE: Medmet 145 pomenu je drugi, še zelo uveljavljeni, vendar predvsem v sporazumevanju s tujci umikajoči se izrazi 'kak 'kako', ' kä: 'kaj' in 'a, ki izraža vprašanje), v vseh drugih položajih pa je običajno p'rörsem (kar je navadna oblika glagola p'ruo:set » p'ruo:st'). Pozdravi so tile: dobar 'da:n « bar 'da:n « 'da:n « 'do:bar 'da:n » (star.) 'bo:gde («* daj) ** (star.) 'bo:g'de: (*» 'da:j) » (star.) 'bo:gade («* daj) « (star.) 'bo: ga'de: («* 'da: j) (*- bog ga daj) 'dober dan'; predvsem starejši pozdravljajo tudi z obema uveljavljenima oblikama, namreč dober dan bog daj, ali pa na pozdrav dober dan odgovarjajo z bog daj ali dober dan bog daj (tako je tudi pri pozdravih dobro jutro in dober večer); dobro 'jutro » dobra 'jutra » bro 'jutro » bra 'jutra « dobar 'jutar » 'do:bra 'jutra 'dobro jutro'; dobar ve'če:r ** dour («* dor) ve'če:r «* 'če:r « 'do:bar • • •*»•• • ve'če:r 'dober večer'; zd'ra:vo «* 'živijo s» ' žiu jo « (redko) 'se:rbus (nov.) * | izraža pozdrav ob srečanju, redkeje ob slovesu I', na s'videnje «* a'dijo («* (posam.) aj'dijo «* (redko) 'dijo) « z'bo:gom «* s're:čna «s (otr.) 'pa:'pa: «s (nov.) 'ba:j'ba:j » (nov.) 'ča:u 'I izraža pozdrav ob slovesul'; x'va:ljen 'je:zus (star., redko) 'I pozdrav duhovniku I'. 146 PRIPOMBE K BESEDOTVORJU SAMOSTALNIKA Tule so navedene le nekatere pripone (in konci besed), ki so razvrščene drugače kot knjižne in so v obravnavanih govorih bolj produktivne kot v knjižnem jeziku. Problematiko je težko zajeti, tudi zato, ker za narečno besedotvorje še nimamo izdelane vpra-šalnice. Navedeni seznami nekoliko nakazujejo težave pri rekonstruiran ju knjižnih oblik, ki bodo potrebne za gesljenje v narečnem slovarju. Pri obdelavi sem upošteval tole literaturo: Bajec 1950, 1952, 1959; Toporišič 1984; Breznik 1921: 162-184. V pomoč mi je bil tudi odzadnji slovar slovenščine (Mader 1981). MOŠKI SPOL -ak : -(n)ek : -k : -ek : -(n)ek : -ak : -(n)ik Pripone -ak, -(n)ek, -k, -ek, -(n)ek, -ak in -(n)ik so v obravnavanih govorih marsikdaj sovpadle; vsaj po izvoru jih ni mogoče čisto zanesljivo razmejiti. C pomeni 'soglasnik'. -Cak (za č ž š r j lahko tudi iz -ek), rod. -Cäka II -Cka 1. Iz glagolov so da'bitak -tka 'dobitek', da'da:tak -tka 'dodatek', za'če:tak -tka 'začetek', za'ma:šak -ška 'zamašek', z'me:tak -tka 'ostanek mleka v maslu', z're:zak -ska (» z're:zek -s'ka) (Kr, Ko; »Bo z're:zek -s'ka) 'zrezek'. 2. Pripona -ak izraža tudi manjšalnost; pri tem je samostalnik izpeljan iz samostalnika - 'bižak -a (otr.) 'moški spolni organ', 'čičak -čka (otr.) 'stolček', d're:učak -čka 'drevce', dar'bižak *» dra1bižak -a 'majhen, droben otrok', 'fažak -a 'fižolček' (*• 'fažu fe'žo:la 'fižol'), ga'lo:bak -a 'golobek', 'ja:jčak -čka 'jajček', 'jo:žak -a '1. Jožek, 2. popek Ina trebuhul', k(a)'nuo:fak -fka 'gumbek', ka'ficak -čka 'kavica' (*-ka'fija «* (posam.) ka'fija -a (s> 'kava'), ka'la:čak -čka 'kolaček Ipotical', kas'ma:čak -čka 'kosmač Ijabolkol', 'kušak -ška (otr.) 'poljub', 'lubak -a 'ljubček', 'lupčak -čka 'ljubček', 'm9:žak -a 'možiček', 'nuo:žak -a «* -ška, 'po:bak -a 'fantek' (*-'po:p 'po:ba 'fant'), ra'ga:čak -čka 'parkelj I spremijevalec Miklavža|', 'se:rak -a 'manjšalnica od sir', s'to:lčak -čka, PRIPOMBE K BESEDOTVORJU SAMOSTALNIKA: Moški spol 147 sra'ma:čak -čka 'siromak' (- sra'märk), 'zabak« 'z9:bak -a 'zobek', ža'l9:čak -čka 'želodček' (*- ža'lo:c -a). Iz samostalnika so izpeljane tudi ljubkovalne ali klicne oblike osebnih imen - 'da:nčak «* (Bo) 'da:nčak -čka 'Danček' (*• 'da:ne da'ne:ta 'Dane'), 'ivančak -čka 'Ivanček', 'me:rančak -čka 'Miranček', 'simončak -čka 'Simonček', 'to:nčak -čka 'Tonček'. 3. Iz pridevnika oz. števnika so izpeljani — če'ta:rtak » ča'ta:rtak -tka (Kr, Ko; Bo « če'ta:rtek «* ča'ta:rtek -t'ka) 'četrtek', 'pe:tak -tka 'petek'. Na -ak se v našem narečju končuje še nekaj samostalnikov, npr. — 'xujak -a '1. (otr.) prašič, 2. (slabš.) umazan otrok', 'ja:šak -ška 'jašek', 'ma:čak -čka 'maček', 'tuo:rak -rka (Kr, Ko; Bo « *tuo:rk) 'torek', 'vo:sak -ska 'vosek'. -Cfek (ne za č ž š r j, kjer je -ak), rod. -Cfeka || -Cka 1. Iz glagolov so izpeljani 'lulek -a (otr.) 'moški spolni ud', 'zizek 'zis'ka «* -a 'sesek', z're:zek -s'ka (Bo; Kr, Ko *» z're:zek -s'ka » z're:zak -ska) 'zrezek'. 2. Pripona -ek izraža manjšalnost; izpeljanka je izsamostal-niška - 'derdek -a 'možiček', 'fa:cek -c'ka « -a 'rutica Ipokri-valol' (♦■ 'fa:c'9 fa'cie:le ), 'fe:rtek -a « -t'ka (otr.) 'predpasnik' (*• 'feirtaf « 'fe:rtax -a 'predpasnik'), fe'žo:lek -a 'fižolček' (♦■ 'fažu fe'žo:Ia 'fižol'), 'je:zek -a (otr.) 'jez', 'listek -t'ka (Bo; Kr, Ko« 'listek -t'ka) 'listek', 'mie:sek -a « -s'ka (otr.) 'meso', 'mucek -c'ka 'mucek' (*• 'muc (ljubk.) 'maček'), 'muo:stek -t'ka (otr.) 'most', 'pildek -t'ka 'podobica', S9'da:tek -t'ka 'ciklama', 'v9:zek -a 'voziček'. Izsamostalniške so tudi ljubkovalne oblike osebnih imen: 'lö:jzek -a 'Lojzek', 'nä:ndek «s 'na:ndek -a 'Nandek', 'titek -a 'Tito'. 3. Iz pridevnika so izpeljani tile samostalniki s pripono -ek - če'ta:rtek » ča'ta:rtek -t'ka (Bo; Kr, Ko «* če'ta:rtak » ča'ta:rtak -tka) 'četrtek', 'de:l9nek -nka 'delavnik', pa's9:nek -nka 'pašnik'. Tako so tvorjena tudi nekatera imena gospodarjev (oz. hišna imena) — ja'g9:nek -nka 'Jugovnik I gospodar na Čretil', 'pe:šanek -nka 'Pešanik |1. prvotno ledinsko in iz njega hišno ime v Potoku, 2. gospodar v Potokul', bra'Z9:nek -nka 'Brezovnik I gospodar v Šmartnu ob Dreti I'. PRIPOMBE K BESEDOTVCBJU SAMOSTALNIKA: Moški spol 148 Na -ek se končujejo še tile samostalniki - 'bacek -c'ka 'izpuščaj', 'fe:nek -a 'kovanec majhne vrednosti', 'inek -a 'ivje', 'kernek -a '1. kralj Ipri kartah I, 2. (čustv.) lenuh', 'me:tek -t'ka '1. naboj, 2. izstrelek, krogla' (*- sh. metak), 'P9:nek -nka (« 'p9:nek -a) '1. korec Ipri mlinskem kolesu I, 2. posoda na drogu I za zajemanje gnojnicel', s(s)'mo:nek -nka 'Samonik Iledinsko ime v gozdu nad Krašamil', 'sinek -nka « (redko) -a 'gnjat'. -k, rod. -a V nekaterih primerih je pripona brez enega ali drugega pol-glasnika, ki se je za zvočnikom reduciral — 'curk -a 'curek', 'da:uk -a 'davek' 'se:rk 'sirek', 'tuo:rk -a (Bo; Kr, Ko » 'tuo:rak -rka) 'torek', u'bujk 'obujek', u'pa:nk 'opanek', z've:rk -a 'izvir', 'pa:jk -a (» 'pä:jak -a) 'pajek'. -ek, rod. -a Ljubkovalne in klicne oblike osebnih imen (izpeljane torej iz samostalnika) s pripono -ek se oblikoslovno razlikujejo od izpeljank s pripono -ek; tudi to kaže, da gre za neavtohtone besede, prevzete iz knjižnega ali pogovornega jezika - f'rainček » (star.) f'ra:nček 'Franček', 'la:dek 'Ladek' (— 'ta:do « (star.) 'la:do -ta), 'lorjzek 'Lojzek' (*■ 'lo:js -za), 'ra:dek 'Radek' (*- 'ra:do -ta), 't9:nček 'Tonček' (*- 'tö:na -a), 'a:tek (ljubk.) 'atek'. -Cek (ne za č ž š r j, kjer je -ak) 1. Iz glagola sta izpeljana (ali pa morda kar izposojena iz knjižnega ali pogovornega jezika) — ses'tärnek -nka 'sestanek', z're:zek -s'ka (m z're:zak -ska) (Kr, Ko; Bo «* z're:zek -s'ka) 'zrezek', z've:zek -s'ka 'zvezek'. 2. Iz samostalnika je izpeljana tudi manjšalnica (če ne gre kar za izposojenko iz knjižnega ali pogovornega jezika) — 'listek -t'ka (Kr, Ko; Bo ~ 'listek -t'ka) 'listek'. 3. Iz pridevnika so izpeljani tudi tile samostalniki (najbrž gre za starejše izpeljanke nasproti tistim s pripono -(n)ik) — 'arudaržnek (slabš.) 'surov človek', beličnek 'beličnik Ijabolkol', ce'diunek 'cedilo', 'c9:parnek 'čarovnik', gla'biunek 'golobnjak', g'rubnek 'kladica za tolčenje grud', ka'ruznek (slabš.) 'neumen človek', 'k9:čnek 'zajčnik Ihlevčekl', 'ko:tnek 'kočnik' (toda 'kotnik '1. ogelna spona, 2. PRIPOMBE K BESEDOTVORJU SAMOSTALNIKA: Moški spol 149 mizarski kotnik, 3. Kotnik I gospodar v KokarjahI'), 'kurnek 'kurnik', '16:jtarčnek 'lojtrnik', me'nutnek 'minutnik', 19:xsrnek 'skopuh', 'ritnek 'ritnik I del črevesa I', se'kundnek 'sekundnik', sme'tišnek 'smetišnica', škrs'piunek « šker'piunek 'škropilnik', te'liznek (slabs.) 'surov človek', ube'ra:unek 'obiralnik', 'za:jčnek 'zajčnik Ihlevčekl', zli'varunek 'pomivalno korito'. 4. Tak način izpeljave (iz pridevnika) je običajen za gospodarje (oz. za hišna imena) (konkurenčna ji je izpeljava s podobno pripono -(n)ik) — ka'zo:čnek 'Kozočnik Igospodar v Pustem Polju|', s'ko:nčnek 'Skončnik Igospodar v Bočni I', ve'nisnek 'Vinišnik Igospodar v Lačji vasi I' (+• ve'niša ve'niš <ž mn.> 'Viniše Iledinsko imel'), z'ja:učnek 'Zjavčnik Igospodar v KokarjahI'. 5. Tako se končujejo še nekateri drugi samostalniki — 'fičnek 'kovanec majhne vrednosti', gla'ba:nek 'jurček I goba|' (če osnova ni celo pridevniška?), kar'tucnek '(posam., šalj.) postelja', mača'ra:dnek 'močerad' (če ni osnova pridevniška), 'po:nek (» 'po:nek -nka) '1. korec I pri mlinskem kolesu I, 2. posoda na drogu I za zajemanje gnojnice I', 'ta:rnek 'trnk'. -ak (za č ž š r j), rod. -a Bajec tvori nekatere samostalnike iz »izvedenih pridevnikov«, tj. s priponama -ščak (*- ski + jak). Pravi še: »Besede so v rabi zlasti na vzhodu, v centralnih narečjih se je po glasovnih zakonih -ščak reduciral v -šček, -ščak in -šsk, tako da danes v njem občutimo obrazilo -ak, zlasti pogosto v rodovnih imenih: Zakrajšek, Savinšek, Jevšek itd.« (Bajec 1950: 82—83). Tvorjenke in zloženke — de'se:t'juršak 'bankovec, kovanec za sto dinarjev', de'se:t'pa:ršak 'kovanec za deset par', d'va:jšak 'kdor je rojen leta 1920', 'ja:mšak 'jamski les', 'la:nšak 'kdor je rojen lani, kar je rojeno lani', 'pe:t'pä:ršak 'kovanec za 5 par', 'pe:tmel'jo:nšak « 'pe:tmel'jo:nšak 'bankovec za pet milijonov dinarjev Ido konca leta 19891'. Izpeljanke za gospodarja (oz. hišno ime) — p'lo:nošak 'Plo-novšek Igospodar v Pustem Polju I' (*• p'lo:nova -e (ž> 'Plonova I prvotno ledinsko in iz njega hišno ime v Pustem Poljul'), 'lo:mšak « 'lo:nšak 'Lomšek/Lomšak Igospodar na Čretil' (*- 'lo:m 'luo:ma 'Lom I prvotno ledinsko in iz njega hišno ime na PRIPOMBE K BESEDOTVORJU SAMOSTALNIKA: Moški spol 150 ČretiD, ša'tinšak 'Šetinšek I gospodar v Lačji vasi I' (+• sa'tinc -a 'Šetinc |prvotno ledinsko in iz njega hišno ime v Lačji vasi|'). Sem spada še samostalnik 'pa:jak -a (» 'pa:jk -a) 'pajek'. -(')(n)ik, rod. -a Samo kot gradivo naj bodo dodani samostalniki, ki se v narečju končujejo na (nenaglašeni ali naglašeni) -ik (pri čemer je -(n)ik pripona ali pa ne) - xia'dilnik 'hladilnik', 'xo:dnik, 'le:tnik, 'ma:jnik 'maj', 'piunik «* 'perunik 'pivnik', raz'borjnik, s'vincnik, 'tilnik, 'župnik; da'minik » do'minik 'Dominik', ka'nörnik («* ka'no:nek) '1. kanonik, 2. (slabs.) lenuh', me'xä:nik, 'rarjfnik 'dimnik'; me'nik 'mejnik', skac'nik 'skakalnica', spame'nik '1. spomenik, 2. nagrobnik', ukap'nik 'kapnik I drevo I'. Izpeljava iz pridevnika je običajna za gospodarje (oz. za hišna imena) (konkurira ji izpeljava s podobno pripono -(n)ek): x'ra:s(t)nik 'Hrastnik 'gospodar Iv Krašah, v Šmartnu ob Dreti|', 'ko:čnik 'Kočnik I gospodar v Bočni I', 'se:čnik 'Sečnik Igospodar v Lačji vasil', var'ta:čnik 'Vrtačnik Igospodar v KrašahI'. -ac : -c -ac 'bo:gac -kca (čustv.) 'ubožec', p'la:xac -xca 'plah človek', 'fe:rbac -pca '1. radovednost, 2. radovednež', g'rabac -pca 'ocvirek |košček mešal', k'ruxac -xca 'manjšalnica od kruh', s'ruo:tac s'ruo:(t)ca 'sirotek' -c, rod. -a Pripona -c je nastala po redukciji polglasnika za zvočnikom (in v enem primeru za s) - 'ba:uc 'bavbav', bri'sa:uc 'brisalec', 'ferrkalc 'četrt', f'rä:kalc 'frakelj', 'ka:v'bo:jc 'kavboj', k'ra:jc 'krajec', k'ruo:galc 'ovratnik', 'kuo:nc 'konec', 'kure 'moški spolni ud', ma'zuo:lc 'mozolj', 'pa:uc 'palec', 'pernzelc 'čopič', p'rärsc (« p'rärsac -sea) 'prasec', 'ringalc (Kr, Ko) «* u'ringalc (Bo) 'uhan', 'sarmc 'samec', š'kö:rane (« š'kö:ran) 'škorenj', š'ta:jarc 'Štajerec', u'mie:uc 'omelo', 'za:je 'zajec'. PRIPOMBE K BESEDOTVORJU SAMOSTALNIKA: Moški spol 151 -er : -ar : -ar -er, rod. -erja Le nekaj je samostalnikov z izvorno slovensko podstavo (npr. 'cerstner, m'liner, 'ko:čner) - 'ba:jt(n)er 'bajtar' 'ce:ker 'cekar', 'cerstner 'cestar', 'ceistner 'cestar', 'diner 'dinar', 'do:xter 'zdravnik', f16:ser s« f16:ser 'splavar', 'ke:lner 'natakar', k'lo:pfer 'iztepač', 'k9:čner 'bajtar', 'ko:ler 'ovratnik', 'ko:xer 'kuhalnik', k'ra:jcer (čustv.) 'denar', la'varber 'revolver', 'lustiger 'veseljak', m'liner 'mlinar', 'po:štner (*» 'porštar « 'potštne -ga «s pismo'no:ša) 'poštar', pr9'fe:ser (*» pr9'fe:s9r -ja) 'profesor', 'ra:uber '1. ropar, 2. vtična razvodnica', 'šarlter 'stikalo', š'pe:ngler 'krovec', sp'ricer 'brizganec', š'te:ker 'vtičnica', t'rä:kter « t'ra:xter 'lijak', t'rä:kter (w t'rä:ktor) (star.) 'traktor', 'tutang'rö:-ber 'grobar', upa'te:ker 'lekarnar', 'ur'muo:xer 'urar', 'vä:ler 'valjar', 'vä:xter 'čuvaj', 'valcer 'gozdni delavec', 'zigmer 'sedmica |pri kartah I', ž'nider 'krojač'. Tudi imena gospodarjev (oz. hišna imena) imajo pripono -er namesto po knjižnem jeziku pričakovane -ar (razen če ni taka zato, ker se osnova končuje načžšrj)— da'liner 'Dolinar I gospodar v Krašahl', 'ma:uxer 'Mavher I gospodar v Krašahl', 'riber 'Riber I gospodar v Krašahl', sar'n'a:ker 'Srnjaker I gospodar v Potoku|', t'ra:uner 'Travner I gospodar v KrašahI', 'le:ver 'Lever I gospodar v Šmartnu ob Dreti I'. -ar, rod. -ja Pripona -er ni mogoča, če se osnova končuje na č ž š r j -'b9:lničar, g'ra:ničar 'graničar', k(r)am'pižar 'dereza', le'vicar, 'ma:tičar, 'miličar (» (redko) 'miličer) 'miličnik'. Imena gospodarjev (oz. hišna imena) imajo pripono -ar (*- -er zaradi e -► a začžšrj)- g(a)'ričar 'Goričar Igospodar v Potoku I', 'k9:čar 'Kočar Igospodar v Pustem Polju I'. -ar Glede na obliko v knjižnem jeziku ima presenetljivo pripono ka'1ie:ndar -dra 'koledar'. PRIPOMBE K BESEDOTVORJU SAMOSTALNIKA 152 ŽENSKI SPOL -ica : -ca : -elca -ica, rod. -e V zaporedju -šk- + -ica sploh ne more priti do redukcije — a'le:nčica 'Alenčica', 'a:nica 'Anica', 'bo:lnica (« 'bo:lenca) 'bolnišnica', b'r9:skica (otr.) 'manjšalnica k broška', 'buškica (otr.) 'manjšalnica k buška', 'da:niča 'Danica', 'ga:jbica 'zaboj', g'ruskica (otr.) 'manjšalnica k hruška', 'jo:žica 'Jožica', k'nigica (otr.) 'manjšalnica od knjiga' (toda k'nikca 'manjšalnica od knjiga', k'nisca '1. knjižica, 2. hranilna knjižnica'), 'ko:kiča (otr.) '1. kokoška, 2. (šalj.) ženska', 'ko:rbica *» 'k9:rbica (« 'ko:rbaka) 'manjšalnica od kurba', 'lubenica « 'lubenica 'lubenica', 'ma:mica (ljubk.) 'mamica', 'mucica («* 'mucika »* 'muceka) (otr.) 'mucka', 'o:lgica 'Olgica', 'ribica (** 'ripca) 'srebrna ribica' (toda 'ribaka 'manjšalnica od riba Ivodna živali'), 'še:kica (otr.) 'lisasta krava' (•*-'še:ka 'še:ke 'lisasta krava'), 'tuo:skica (otr.) 'manjšalnica od ženska torbica' (*- 'tuo:ška 'ženska torbica'), 'vikica 'Vikica'. -ca 'bo:lenca (» 'b9:lnica) 'bolnišnica', gas'po:danca (v zvezah 'ma:la g. 'mali šmaren', 've:lka g. 'veliki šmaren'), 'go:senca 'g9:sence 'gosenica', k'nisca ** k'nikca '1. knjižica, 2. hranilna knjižnica' (toda (otr.) k'nigica 'manjšalnica od knjiga'), 'ma:jca 'majica', 'pö:danca 'podnica I deska debeline 48 mm I', p're:dsnca '1. naramnica I trak za nošenje kake priprave na hrbtu I, 2. naramnice |za pripenjanje hlačl', p'r9:ksnca 'manjša sekira' (*• protnica — Plet. II: 355), p'rukca (« p'rucka) 'pručka', 'ripca (« 'ribica) 'srebrna ribica' (toda 'ribaka 'manjšalnica od riba Ivodna živali'), 'sitanca 'ženska oblika k sitnež', 'ža:kca 'žagica'. -elca d'ruzgelca 'mečkalnik I za sadje|' (♦■ d'ruzgat 'mečkati'), 'gu(n)gelca 'gugalnica' (♦■ 'gu(n)gat 'gugati'), 'mučkelca 'mečkalnik I za sadje I (*- 'mučkat' 'mečkati'), 'p9:kelca (star.) 'pokalica |1. rastlina, 2. pijačal', 'p9:zelca 'poledica' (♦■ 1p9:zat 'drseti'), p're:selca 'preslica'. PRIPOMBE K BESEDOTVORJU SAMOSTALNIKA: Ženski spol 153 -C*ka : -ka : -eka : -aka : -(')ika : -oka II -*o:ka -Cka, rod. -e Pripona izraža manjšalnost; izpeljanke z njo so narejene iz samostalnikov (prav tako pa tudi ljubkovalne in klicne oblike osebnih imen) - ba're:t'ka 'baretka', 'buc'ka 'bucika', de'se:t'ka (Bo; Kr, Ko «s de'se:tka) 'desetica I pri kartahI', dut'ka («s 'dudeka) '1. duda I za sesanje I, 2. vrsta hruške', 'e:t'ka (Kr) 'jetika', 'go:s'ka (posam.; » 'go:ska) 'gos' 1kä:t'ka 'Katka', 'ko:c'ka 'kocka', la'pä:t'ka 'lopatka', la'put'ka 'loputka', 'iut'ka (~ 'lut'ka) 'lutka', 'mö:t'ka 'motika', 'muc'ka (« 'muceka s» 'mucica) -e 'mucka', 'pa:c'ka » 'pa:c'ka 'packa', 'pä:s'ka 'pazduha', 'rit'ka 'ritka', s'ro:t'ka 'sirotka', sa'lä:t'ka (otr.) 'solata', ša'lo:t'ka 'šalotka', 'šie:t'ka 'ščetka', ži'le:t'ka 'britvica'; - 'be:t'ka 'Betka', 'lo:js'ka 'Lojzka', 'ma:jt'ka 'Majdka', 'mic'ka 'Micka' (toda 'micika 'Micika'), 'na:t'ka 'Renatka', 're:s'ka 'Rezika* (toda 're:zika 'Rezika'). -ka, rod. -e 'die:ska 'deska', 'go:ska (» (posam.) 'g9:s'ka) 'gos', 'xiška 'hiška', k'Io:cka 'koklja', 'le:ska 'leska'; — 'mie:tlčka 'metlica', p'rucka («« p'rukca) 'pručka', s'la:mčka (otr.) 'slamica', 'vilčke 'vilčk <ž mn.) (otr.) 'vilice', 'žilčka (« 'žilca) 'žilica'. -eka (♦■ -ika), rod. -e 'dudeka (» dut'ka) '1. duda I za sesanje I, 2. vrsta hruške', 'kuo:zeka 'manjšalnica od koza', 'lizeka (s» 'lizika), ' luleka (otr.) 'žensko spolovilo', 'mizeka 'mizica', marma'la:deka (otr.) 'marmelada', 'muceka (« 'muc'ka) -e 'mucka', pa'nudeka 'ženska, ki se ponuja', 'so:zeka 'solzica I kapljica iz očesne votlinel', 'va:deka 'vodica', 'žileka 'žilica', z've:zdeka 'zvezdica', ž'va:deka 'živalca'. -eka (*• -ika), rod. -e V naslednjih primerih je pred pripono -eka osnova, ki se končuje na č žšrjbm-'ba:baka 'ženica', 'xe:jaka (otr.) 'krava' (*- 'xe:ja (otr.) 'krava'), 'xujaka '1. (otr.) svinja, 2. (slabš.) umazana deklica, ženska', 'ja:maka 'jamica', 'kö:rbaka PRIPOMBE K BESEDOTVORJU SAMOSTAUilKA: Ženski spol 154 (« 'ko:rbica s» 'ko:rbica) 'manjšalnica od kurba', 'lubaka 'ljubica', 'ma:maka (« 'ma:mika) (ljubk.) 'mamica', 'pužaka 'manjšalnica od punčka', 'ribaka 'manjšalnica od riba I vodna živali', 'suorvaka 'manjšalnica od sova', 'ža:baka 'žabica Iživall'. -ika, rod. -e Pripona je značilna za mlajše prevzete besede - e'lä:stika «* gume'la:stika » gumi'la:stika 'elastika', 'lizika, 'ma:mika («* 'ma:maka) (ljubk.) 'mama', 'mornika 'Monika', 'muzika, 're:zika (*» 'rers'ka) 'Rezika'. -oka II -'o:ka, rod. -e ka'rernoka (Bo; Kr) kare'n'o:ka 'korenjeva zel', pra'sipoka (Bo) 'manjša posoda za nabiranje gozdnih sadežev', 'iloka 'ilovica', 've:joka « 'vijoka 'okleščena veja Ilistavcevl', š'to:ro-ka 'štorovka'. -ne : -'ine -ne, rod. -e Pripona zastopa knjižni -inja in -ina - d'ruš(t)ne 'druščina, družba', xe'na:ušne « xi'na:ušne 'hinavščina', 'jarpšne 'dediščina', kra'värtne (» kra'vä:tna) 'kravata', 'kuxne 'kuhinja', ne'umšne 'neumnost', p're:prazne 'neumnost', 'sa:une 'Savinja', s'ro:šne 'siromaštvo', so'da:šne 'vojaščina', 'sušne 'sušava I trave I', vo'ja:šne 'vojaščina'. Na -ne se končuje še nekaj drugih besed — 'buo:s(t)ne (« 'bo:sna) 'Bosna', d'rine (Kr) (redko) 'listnica Iprostorl', far'tune 'nevihta', k'line 'rezilo', la'bärne 'lobanja', 'pine 'pinja', 'rine 'pokrovka', 'sarrne 'srna', 'šine '1. tirnica, 2. opornica I za imobilizacijo telesnih udovl'. -'ine, rod. -e Pripona zastopa knjižni priponi -inja in -ina — gaspa'dine 'gospodinja', kar'tine (*» kar'tina) 'krtina', le'sine « la'sine (« le'sina » la'sina) 'jajčna lupina', ar'tine ** ra'tine 'ritina I del debla I', sta'pine 'stopinja', šar'bine 'škrbina'. PRIPOMBE K BESEDOTVOKJU SAMOSTALNIKA: Ženski spol 155 -'ina : -(o)na Besede s priponama -'ina (*- -ina), -na in ~9na so glede na tiste na -ne in -'ine v manjšini. -'ina, rod. -e be'lina 'beljava', car'nina 'črnJava Iv hrastovem lesul', ce'lina 'celeč', drap'tina 'drobtina', gla'bina, ja'zina (** 'južna) 'kosilo', k(a)ra'nina 'korenina', ra'zina 'rozina', ucvek'lina 'prežveček', vare'kina « vara'kina 'varikina'. V enem primeru pomeni pripona -'ina za samostalniško osnovo skupno ime — xra'sina 'hrastov les'. -na, rod. -e Za samostalniško osnovo pomeni pripona skupno ime - 'gorvedna -vedne «s ga' ve: dna -e ' govedina'. -ona (*- -ovina), rod. -e Nenaglašena pripona -ona pomeni za samostalniško osnovo skupno ime - bro'ničona 'borovničevje', 'bukona 'bukov les', g'la:žona 'zdrobljeno steklo', ka'ruzona 'koruzna slama', ma'linona 'malinovje', ra'bid9na 'robidovje', sa'sicpna 'tanjše drevje I za rantel', ust'ro:g9na 'robidovje', 'vablpna 'oblanci', 'žargona 'žagovina', ž'le:m9:na 'belo tkivo na mesu'. Izposojeni sta besedi 'bartina '1. močen udarec, 2. (v zvezi ja 'b9:k i 'ba:tina) vplivnež', 'le:nčina (čustv.) 'len človek'. -ta : -le Pri besedah, ki se končujejo na -la in -le, je načelno mogoče ugotoviti, da prva skupina izhaja iz tistega, kar je v knjižnem jeziku -la, druga pa iz -lja, vendar pa prihaja tudi do razlik. -la, rod. -le Morebitna drugačna sprememba osnove je navedena — 'bä:la 'bala', če'be:la s» ča'be:la če'be: le » ča'be:le (Kr, Ko) «* (Bo) be'če:la 'čebela', 'fa:fla 'perut', 'xa:la (« 'xa:le -e) 'halja', 'ka:xla 'nočna posoda', ka'pe:la 'kapela', kast'ro:la (» kast'ro:le -e) (slabš.) 'železna posoda', 'kugla 'krogla', PRIPOMBE K HESEDOTVORJU SAMOSTALNIKA: Ženski spol 156 'mie:tla 'metla', 'parvola (star.) 'bombaž', 'puc1vpila 'snažil-na volna', 'sä:b£a («* 'sa:ble -e) 'sablja', š'ka:tla 'škatla', š'ta:la '(konjski) hlev', s'tibia 'štrcelj |kot del rastlinel', um're:ia um're:le 'dežnik', x'vatla 'hvala', ž'na:bla 'ustnica', ž're:la ž're:le 'bruhalnik'. -le, rod. -e 'de:tele 'detelja', 'file 'nadev' (— n. Fülle), 'go:mbele (šalj.) 'noga', 'xa:le (« 'xa:la -le) 'halja', 'ka:ple 'kaplja', kast'ro:le (» kast'rd:Ia -le) (slabš.) 'železna posoda', 'ke:le '1. zagozda, 2. zidarska žlica' (1. *- n. Keile, 2. *■ n. Kelle), 'kuxle 'kuhalnica', ne'de:le 'nedelja', 'pie:tie 'pentlja', 'sä:ble («* 'sä:bla -le) 'sablja', 'še:fle 'zajemalka', s'pile 'spila', 'za:jkle 'zajklja'. -erca, rod. -erce Če bi se osnova končevala na č ž š r j, bi bila pripona -area (tak primer je menda le c'va:jarca («* c'va:jerca) -e 'ostra bela moka') — 'be:kerca 'budilka' (♦• n. Wecker (m> 'budilka'), 'cö:lerca 'colarica', kap'cinerea 'kapucinka', 'nulerca 'mehka bela moka', 'singerca 'šivalni stroj znamke Singer', 'šinklerca 'mučiteljica' (♦■ 'šinkler -erja '1. konjač, 2. mučitelj' ♦■ n. *Schindler? 'konjač'), š'ma:jklerca 'vrsta jabolka', s'riberca '1. vrsta jabolk, 2. risanica I puška I' (♦- s'riber -erja 'pisar'), š'ro:terca 'šibrenica' (•«- š'ro:t -a (m> '1. šibra, 2. šrot |grobo zmleto zrnje, zlasti koruzel', 'tuklerca 'potuhnJenka' (*■ 'tukler -erja (m> '1. ponirek, 2. potuhnjenec'), 'unterca 'spodnje krilo' («- n. Unter(rock)), z'niderca 'šivilja' (•*-z'nider -erja :d!a čas pla'nina. □ 'ja:s pa 'nišam s'me:la, k sm b'la: 'tö:ka m'la:jša na ka me zarade 'vcr.ko 'niša spas'tile, da p' 'xč:d!a čas pla'nina. (Kri: 105-108) p'ride 'mic'ka pa 'ma:ma 'ta:j, jax pe'la: da'mo:, u 'pö:jst'9 jax sp'rä:ve, pa'nuo:ča sa pa u'ma:rle, jax ja pa SKLADNJA: Skladenjske posebnosti 159 'ka:p. D 'ka: u'ro:ča jam ja 'ta:g b'la. D pa'nuo:ča jax ja pa 'ka:p, sa b'le pa 'ma:rtve. (Kri: 152-155) 'ja:s se 'zutre zba'dim — 't9: ša pa 'ta:k 'po:nem, 'ka be 'de:le b'la, k se zba...... Q se pa zba'dim, pa 'videm 'ma:ma 'lie:žat na 'pä:rax 'ža, sa ža pa 'ma:rtve le'ža:le. □ 've:žda sn 'ta:k u'pila, u'se srna 'ta:k 'jo:kale! (Kri: 156-159) in 'ta:k 'po:nem, 'rie:ča, a 'm6:ra 'to: 'bet, 'kak 'ja:s 'to: 'po:nem, 'kak 'po:nem 'ja:s u'sa, 'kak se ja u 'buo:stne u k'luca 'rie:kla ka'ke:ra 'xiša .., 'kak ja b'la dek'le:tam i'me:. (Kri: 189-193) 've:ča kakar 'mi. □ 've:ča 'ža kakar 'mi, 'ja:. U 'ja:. (Kri: 206) in srna ta 'guo: x tistem ' la:zinem z'me:ram 'xo:dle g'le:dat ta 'guo:r, 'guo: sa 'me:le mese'rija. (Kri: 207—208) g're:ma pa g're:ma, 'a:jde, sa b'le 'ža 'be:učke s'pe:t. (Kr2: 33-34) g're:ma ta 'guo:, g're:ma, na'za:j se 'nisma 'neč u'ze:rala, 'ja:nkrt se pa za'die:ra - »s'to:j!« (Kr2: 40-41) vac'lo:ške ja pa 'be:u ša m'la:t 'pö:ba, a'nie:, m'la:t 'pd:ba, u'ro:žja pa 'neč 'ni 'jam'o, ka ga ja [..] (Kr2: 44—46) 'puo: sa ša pa 'mane, 'puo: sa ša pa 'mane. (Kr2: 55) 'na, 'puo: pa p'ridema .. 'ta:j 'ne:kam, 'kak se ja 'rie:kla, na 've:m ('to: ja b'la g'lix u 'se:nsvetex ja b'la), pa p'ridema ta 'natar da ne s'ta:ube, 'tam .. 'tam srna pa pas'ta:le, 'puo: 'tam sa pa 'na:s 'natar .. 'natar u .. ('de: na 've:m, a ja b'la 'šo:la al 'kä: ja b'la:), sa nas 'natar .. 'natar 'puo:1 sp'ra:ule. (Kr2: 79-84) pe'lä:ma se, pe'la:ma, pa p'ridema u leb'lä:na. □ u leb'lä:-na. D 'na, 'puo: 'tam s pa naz 'da:le u 'rie:st, u leb'lä:ne. (Kr2: 99-100) 'kakr ja b'ta, ja b'la, 'die:š ja 'šo:, pa srna s'ta:le 'puo: tm 'vane, 'vane, 'ja:, 'die:š ja 'šo:, 'ja:, pact're:xe srna 'pa: b'le. (Kr2: 117-119) na š'te:rax ka'le:sex, 'ja:, na š'te:rax ka'le:sex, da srna 'van 'vazle, da srna 'inde 'van 'vazle, 'ja:. (Kr: 165—166) 'na, 'puo: sa š'le, sa pa 'tiste, ka srna 'rie:kle, da srna b'le u parti'za:nex, pa u'se: mobli'ze:rale. □ u'se: mpbli'ze:-rale. (Kr2: 340-342) ja 're:ku 'ja:dn, ja 're:ku, ja 'pa:ršu praka 'man', ja 're:ku — »'de: srna pa na'je:bale, 'de: srna pa na'je:bale, ka se 'nisma p'ro: zaga'vä:rjale.« (Kr2: 342-346) SKLADNJA: Skladenjske posebnosti 160 'na, 'puo: se ja pa 'xitar pa 'tita pa z a'mie:rik§ pa've:zo, 'ja:, ka se ja 'ba:u, da be .. da be ga 'ruse na'pä:die, se ja 'ba:u. (Kr2: 378-380) 1 na, 'puo: s pa 'ja:nkrt na'mä:ta pa'rixtale, 'puo: sma pa za'če:le 'jat, 'ja:, 'puo: sma pa za'če:le 'jat. (Kr2: 411-413) ' ja: , ' lustekova sa p' ra: ule. U ' lustekova br i' gä: da. [] ' ja: , 'lustekova. (Kr2: 451-452) ja b'la u u'se:m 'fa:jn ja b'la. (Kr2: 482) 1 ja:s sm 'be:u 'tale pa g'le:dp 'tale, g're:ta pa 'tale pa 'ce:ste. (Bo2: 55—56) 'še:snt'ridestega 'le:ta sma se u'že:nla, 'vasnt'ridestega 'le:ta sma pa 'kupta .. 'tale vad 'ja:ne, ka ja 'me:ta pa 'puo:ta 'sie:stra ja 'me:ta pa v a'mie:rke. (Kol: 39—41) se 'ma:gu 'iskat 'vande g'nä:r, 'ja:, se 'ma:gu g'na:r 'iskat, a'nie:, ča se 'va:t'9, a'nie:, da se 'živ'9. (Kol: 147-149) pa sm 'nö:sta 'duo:l .. na 'ura .., 'bal ka na 'ura ja 'ža ud 'to:mšako, 'natar pad rabar'nike 'natar, pad rabar'nike 'natar. (Kol: 131-133) Ponovitve soodnosnega pomena 'puo:1, 'puo: sma pa b'le 'natar, 'natar u ne .. u ne vr'ta:ča, 'nat, 'bal na da'lina ja b'la:, sma b'le 'natar, pa kaman'da:nt zrgn 'na:s. (Kr2: 11-14) 'se:, 'te:ga se 'ta:k 'nisn 'neč 'ba:u, 'tate s'ma:rte se ♦ » -J 00*»' o 'nisn 'neč 'ba:u. (Kr2: 64—65) 'se:, ke p'rida 'ni b'la, a'nie:, tista 'de:ta, pa m'ra:s ja 'be:u, 've:š, 'kö:kar 'to:k ja b'ta 'fa:jn, ka ja b'la 'ma:rzta [..] (Kr2: 173-175) [..] da ja b'ta .. da ja b'ta 'ka:r. □ ja 'ka: š'ta 'puo:1. (Kr2: 206) ša ja 'puo:l, ka 'puo:l, k sa tiste 'ruskine š'le:, a, sa š'le: tiste d've: 'ruskine, sta 'tude s'le:, 'ja:, u 'suo:ja dama'vina, 'puo: .. 'puo: ja 'be:u pa 'ta:k u..... 'ža:tastan. (Kr2: 542-544) 'na, 'se: 'puo: sa se 'ka: pa'janele, 'se: 'puo: 'niša 'vie:č u'ne:gale 'puo:l. (Kr3: 118-119) 'kag be 'ke: 'rie:kta, 'kag be 'ke: pa've:dta ..? (Kol: 78-79) SKLADNJA: Skladenjske posebnosti 161 Povezovalni členki 'ja:, 'to: ja b'la 'kume na 'ta:kale, n 'ta:g, da ka s' 'sie:d'o na t'le:xe, da se 'ka: 'ta:k na'ra:unast 'se:gu. (Kri: 87-88) 'puo: srna pa 'ma:ma 'tie:de pa s 'cuga, 've:š, pe'la:le pa u .. z gr'me:ča pa u .. u k'luč. (Kri: 180-181) in 'puo: s näj pa 'guo:r prpe'la:le, 'puo: sm pa 'ja:s ta us'ta:la, 'puo:1 'ä:nčka j pa 'tut' b'la:, 'ä:nčka, 'ja:1 ... (Kri: 221-223) 'puo:l, 'puo: pa g're:ma, 'ja:, ta 'guo:r. (Kr2: 22) 'puo: pa g're:ma ta 'duo:l, pa ne 'šume ta 'duo:l, da sma 'pa:ršla na 'po:le. (Kr2: 28) 'na, 'puo:1, p'uo: sa pa 'na:j, 'ja:, pa .. pe'la:le ta 'duo: u tista 've:s, ka sma p're: md'vä: š'la: s'ko:z 'guo:r [..] (Kr2: 68-69) 'na, 'puo: s pa 'na:s pa 'tam zasliš'va:le, a'nie:, na b'le:da .. nab'le:da. (Kr2: 312-313) 'puo: s pa 'na:s pa u'le:kle u š'ko:fja 'l9:ka. □ 'puo: sma pa 'duo: b'le, a'nie:. (Kr2: 351-352) 'ja:, 'na, 'puo: ja bla pa u 're:da. (Kr2: 369) 'ja:, 'to: ja 're:s, 'to: ja 're:s 'ta:k. (Kr2: 658) 'ja, 'tiste sa pa 'lukne. (Kr3: 14) 'puo: pa g're:ma, p'ridema pa 'tale u š'mä:rtna, ča 've:š, 'ke: ja b'la: 'ča:s' 'bä:k9va 'ža:ga. (Bo2: 87—88) ja 'neč 'ke: 'ni na'gä:..., ka ja 'be:u s'puo:de, a'nie:, sa b'le tiste das'nike. (Kol: 152-153) Ogovorilni glagolski izrazi 've:š, 'pe:r9, 'muo:ja s'ta:rša, k sta se para'čila, sta se 'tale 'xisa nar'dila. (Kri: 1-2) b'le sa pa 'duo: 'vo:ke, 've:š, 'duo:ste 'vo:ko ja b'la. (Kri: 33) ša u'sa 've:m, 'kak ja b'la na're:ta, 'le:. (Kri: 208—209) 'rie:ča, da se 'va:trak 'tä:ka 're:č za..... za'P9:ne na pa za'me:rka, 'kak ja b'la. (Kri: 209-210) 've:š, 'ka: 'fa:jn, sm 'be:u bras:'ka:rbe zarat 'te:ga. (Kr2: 169) SKLADNJA: Skladenjske posebnosti 162 'vič, pa 'to: ja 'ne:ke 'čudnega, da sa 'ma:gle 'jamet 'tä:ka 've:za, da sa .. da 'ka:r, ka sa pa .. pa 'cugex š'le, pa sa jax .. pa sa jax p're:le pa za'pa:rle. (Kr2: 415-417) dr'ga:č se ja 'mane, 've:š, 'to: 'ka:r da'pä:die. (Kr2: 477) 'vič, 'ta:k ja z gal'fija. (Kr2: 663) 'le:, 'de: sam pa 'to: pa'za:bta. (Bol: 12—13) k sma 'ka:r 'guo: le'ža:ta, 've:te. (Kol: 281) Drugačen besedni red (predvsem v nasIonskem nizu) kot v knjižnem jeziku 'na, 'puo: 'tam s pa naz 'da:le u 'rie:st, u leb'la:ne. (Kr2: 100) jax ja 'duo:ste b'la, 'to: ja b'ta 'duo:ste, 'nie: ka n'mä:ta. (Kri: 130-131) 'ja:, sn 're:ku — »'re:ku me ja 'ma:jstar, da 'ma:ram na'za:j u 'sa:lc'burk 'xuo:det .., 'jat.« (Kr2: 212-213) 'na, 'puo: sma pa š'le, ka sma 'pa:ršle ta 'nat u se'ke:rxn, 'tam, 'tam, 'ja:, sa 'puo: me zas'lisale, 'puo: ja 'šo: pa 'tiste ta 'guo:r, da ja .. da ja za 'mane p'ruo:s'u, ča be 'mane pes'tile, 'tam 'natar. (Kr2: 275-277) ' na, ' puo: s pa ' inde nas pa zb' ra: le, sma ' inde b' le ne 'de:n al 'kag 'd9:ga, 'puo: s pa 'na:s .. 'puo: s pa 'na:s, 'ja:, 'tam, 'puo: .. 'puo: sa 'na:s 'tam, 'ja:, 'da:le, u 'sa:le'burga, u 'sa:le'burga sa nas 'puo: 'da:le, sa 'ta:j nas pe'lä:le [..] (Kr2: 281-285) se 'ni b'ta 'xada 'duo:, se 'jaste sma 'me:le za'duo:ste, 'ta:k sma 'ža 'ke: 'ma:jge st'ra:ža 'da:ržale 'tude [..] (Kr2: 352-354) 'ja:, 'ja:, 'ja:, 'ka: 'lie:xka 'to: be b'ta. (Kr2: 435) 'je:'be:mti, sa se 'tam 'čudle 'ja:ne 'ma, da 'kak ja ne'umen. (Kr2: 533-534) ja 're:ku — »'ja:s na g're:m da'mo:,« ja 're:ku, »'tita bp me 'da:u ust're:lt .., ka srn 'ne:mška 'va:jska s'tuzu.« (Kr2: 553-555) p're: ma ja pa š'ta 'fa:jn, 'ja:, 'de: pa pa 'to:k jax ja 'jam'o de'ta:uc9 pa .. pa 'ta:kle zas'to:n' 'de:tale. (Kr2: 580-581) 'de: pa .. 'de: pa tista sta'ro:stna, 've:š, u'le:čam, tista pokoj'nina sta'ro:stna u'le:čam. (Kr2: 637-638) SKLADNJA: Skladenjske posebnosti 163 ša me ja 'ja:nkrt 'rie:kla na soci'ja:lne, ja 'rie:kta - »'tata ja pa 'ta:k 'na:jtas'Iä:ble,« ja 'rie:kla, a, »sta'ro:st- na.« (Kr2: 638-640) ja b'Ia: pa 'tatale, ka 'duo:le se'di [..] (Bo2: 73-74) 'ja:, da ja b'Ia zga'rä:na p'rj.e:več. (Kol: 194) ' puo: ja näj pa ' ze: bla, sma ša pa, srna ša pa na ' va: rx 'die:Ia, a'nie:, ša pa 'tiste 'ža:kle, da näja 'ni 'ze:bla. (Kol: 305-307) be 'rie:kla .. 'tam .. ja ža 'ka: p'race b'Ia: 'zixar 've:lka, da ja .., ka n' 'ke:dan. (Kol: 325-326) Pomožni glagol na začetku stavka ja pa 're:ku 'mane - »pag'le:deta ga, š... s've:ne š'tatarska!« (Kr2: 50-51) ja b'Ia naz 'duo:ste ža 'puo: tistex parti'zä:no pa tistex parti'zä:nk ja b'la ' ne: ke 'tude, da sma 'puo: 'natar .. 'natar le'ža:le [..] (Kr2: 84-86) ja pa 're:ku tiste 'ma:jstar, ja 're:ku, a, da .. da m 'ma:gu na'za:j u 'sa:lc'burk 'xuo:det. (Kr2: 208-210) ja ša 're:ku 'tamle x'rie:n, ja 're:ku (ja 'ta:g 'da:jo za pi'ja:ča, pa 'ja:s 'nisam 'mo:gu 'duo:ste 'pit), ja 're:ku -»'lušna te ja b'Ia pas'tusat.« (Kr2: 494-496) sa 'rie:kle — »'una ja b'Ia: p'ridna, ja z'na:la m'lie:st', ja z'na:Ia u'sa,« [..] (Kr2: 534—535) ja 'va:sto 'tarn 'natar, da ja 'ma:gu 'jat, 'ja:, da 'ni 'mö:gu 'va:stat 'ta pr .. pr k'me:ta, ja 'ma:gu 'jat. (Kr2: 556-558) ja 're:ku — »'ka:m pa g're:š, f rane?« Q ja 're:ku — »g're:m u 'bo:lnica, sm 'rä:nen,<< ja 're:ku. Q »'videš,« ja 're:ku, » ' se: b9 ' ta: k x' mä: la ' kuo: ne ' va: jske.« [] pa ' to: . Q ja pa u 'lie:uca 'be:u .. — 'a:, 'nie: u 'lie:uca, u .. 'guo:r u 'budim'pe:šta u 'b9:lnice. Q ja pa 'kä:rta ša 'pis9, 'ta:kle da 'p9: 'kä:rte na'pis9, ja pa 'pä:du. 0 ja b'Ia pa zast'ruplena. (Bol: 19-25) sn pa 've:d'9, 'kä: b9 'rie:kla. (Bo2: 39) SKLADNJA: Skladenjske posebnosti 164 Izpuščen povedek (ali njegov del) 'ce:la 're:č ja b'la, pa 'tam 'pa:ršle, a'nie:, pa 'na:z g'le:dale [..] (Kr2: 92-93) 'e:zas, 'mails 'jaste da'bile, srna b'le 'tä:ke 're:učke. (Kr2: 110) 'puo:1 pa 'une 'po:be, ka sa ža p're: 'die:1 'ca:jta 'natar b'le, 'ka:r 'xitr pa'puo:kale, u'sa sp're:mna, a'nie:, pa 'be:Žale. (Kr2: 125-127) t're:šla 'ta:g, da g'lix 'tö:g, da me s 'pö:jstele 'ni 'va:rgla. (Kr2: 131-132) 'puo: 'ja:s se pa 'nism .. 'ja:s se pa 'nism 'no:t'9, ka 'nism 'ta:kex k9'pa:lk, a'nie:, pa 't9:, pa se 'nism 'n9:t'9 'jat, a'nie:, me ja b'la s'rä:m, 'ja:. (Kr2: 305-307) pa s'pe:t nap're:, a'nie:, 'puo: pa — 'kä:m sa 'na:s. □ sn pa've:d9, 'ka:m sa 'na:s, da u .. 'a:ustrija. (Kr2: 321-323) 'je:zas, 'puo: pa nas 'ta:g zasliš'va:le pa zaslis'va:If, je'be:m9, 't9: g'lix 'ta:k, ka srn pr tist'ma dek'le:ta 'be:u, 'ka be 'be:u pr s'p9:vede. (Kr2: 420-422) 'ja:, 'tiste .. 'tiste k'me:t, 'tiste be me 'pa:, st'ra:šna 'ra:d be 'me, 'tiste k'me:t. □ st'ra:šna 'ra:t. [] st'ra:šna 'ra:t be 'me:. (Kr2: 456-458) p' re: ma ja pa š' la ' f a: jn, ' ja:, ' de: pa pa ' to: k jax ja 'jam'9 de'la:uc9 pa .. pa 'ta:kle zas't9:n' 'de:lale. (Kr2: 580-581) 'ta:k 'ča:se 'ruskine pra'pe:vale, da ... ka sa b'le: 'puo: f'ra:j pa da sa 'lie:xka š'le: na 'suo:ja da'm9:ve. □ 'ce:le 'nuo:ča pra'pe:vale 'ba:be 'ta:k! (Kr2: 584—586) flie:rjan ja 'be:u d'vä:nde've:dezd'ga 'le:ta, franče pa 'vasnde've:destega. (Bol: 6-7) 'ja:, 'jä:ka srn 'tut'. (Bo2: 3) 'jä:ka ja pa 't9:dle 'duo:l. (Bo2: 7-8) se pa 'ka: s'p9:nem pa 'xitr 'tä:le u 'da:rvanca pa da'bim na 'ta:ka 'd9:ga .. p're:kla, pa ta 'guo:le u tiste kr'pive, k ja 'be:u tiste š'to:r. (Bo2: 9-11) 'ja:s pa da'mo:, pa 'tä:le u 'da:rvanca, srn pa g'le:d9 'van, čas šp'ra:ne, 'kä: ja 'de:l9. (Bo2: 20—21) sn ša n'ma:la spraš'k9:v9, se 'neč 'ä:m u'ze:la, sta 'ka: š'la:. (Bo2: 61-62) s'k9:s 'ta:k k'lie:u, 'ta:k, pa 'žule pa 'žule pa 'žule, 'ka: 'to: ja p'rä:v'u, pa 'kume ja 'Š9: 'guo:r. (Bo2: 97-98) SKLADNJA: Skladenjske posebnosti 165 pa ja b'la 'ka: 'duo:bra, 'ka:r ja b'la - u pla'te:x kam'pe:r a pa 'ze:le a pa 'ka:r .. 'ka:r sma 'pa:č 'me:la, sma 'pa:. (Kol: 348-350) Izpuščen osebek sa pa 'tarn ka'dile, sa pa 'vidle, da sa ka'dile, se ja 'vidla tista 'luč, a'nie:, 'kä: 'misleš 'ti, da sa ta 'guo: 'tä:ka 'de:le u 'laft 'vidle, sa pa 'va:rgle 'duo: nex 'pä:r 'bo:mp. (Kr2: 141-144) 'puo:1 ja pa 're:ku — »'na: Jbaš ' šo: p're: da'mo:, da se baš s'ko:po.« (Kr2: 308-309) pra'bie:ra, ja 're:ku — »t9'vä:ris,« ja 're:ku, »'ka: pa'cä:ke,« ja 're:ku, »u krä:tkem,« ja 're:ku, »tate 'le:tnike .. u k'rä:tkem g're:te,« ja 're:ku, »da'mo:.« (Kr2: 359—362) 'inde 'van ja pa 'tie:ška 'pa:ršu 'puo:l. (Kr2: 605) 'puo: sa pa .., 'puo: ja ža pa 'tatle, 'ja:, 'be:u 'duo:le 'ža 'puo:l, ka ja šta'de:ro, 'ja:, za 'tad'ga .. sad'nik..... a'nie:, sad'nika, 'puo: sa se pa n'ma:la 'ša:jxale, 've:š, da be 'ke: .., 'ja: ... (Kr3: 132-135) (osebek je nadomeščen s kazalnim zaimkom, ki pa mu manjka odnosnica) pač pa .., na s'me: se pa č'luo:vek 'ta:kle 'pustet, a'nie:, pa be 'lie:xka 'puo: nap're: pa nap're: pa be ša 'vie:č š'la, 'ja:, pa ša d'rage. (Kr3: 141-144) ja b'la pa zast'ruplena. (Bol: 24—25) Pretrgan skladenjski vzorec da sma b'le 'duo:1. □ 'na, 'puo: 'pa:, k sa ut tn 'duo: š'le, za ... □ b'le sa pa 'duo: 'vo:ke, 've:š, 'duo:ste 'vo:ko ja b'la. (Kri: 31-33) 'a:... 'a:te ja ... D 'a:te, ka sa š'le na 'šixt 'zutre, 'tie:de sma b'le u gr'me:ča, ka sa š'le čas pla'nina u s'luzba, na 'šixt, se jam 'ja: .., a ... 0 sa š'le pa s....., sa s've:tie se z 'luča, ka .., 'na 'ja:, k sa š'le za'ca:jta 'tak, se jam ja pa prd'ruzu ne 'vo:k in jax ja s'ko:s sp're:mlo, 'natar da 'ande, ka sa š'le 'de:tat. (Kri: 37-42) se pa 'rie:kle — »k srn 'pa:ršu da št're:kne, 'de:le bp pa 'mö:rat 'so: ka'ka:m. (Kri: 46-47) SKLADNJA: Skladenjske posebnosti 166 'ja:, dr'ga:č, dr'ga:č, 'ja:, ja pa ... D tist pa ... D 'puo: 'rie:čama, da ja tista 'niva 'guocrle pr 'miklne pa, 'na 'ja:, 'to: ja 'ce:sta [..] (Kr3: 47-49) Kratki (enodelni) glagolski in neglagolski stavki 'a:'ja:, u spor'xe:rta, ka 'ni b'la pe'či, 'duo: pa 'ni b'la pe'či. D 'ni b'la. (Kri: 74-75) pa s'pe:t nap're:, a'nje:, 'puo: pa - 'ka:m sa 'na:s. (Kr2: 321-322) 1 ja:s pa da'mo:, pa 'tä:le u 'da:rvanca, srn pa g'le:do 'van, čas šp'ra:ne, 'kä: ja 'de:lo. (Bo2: 20-21) Pogosta ponavljana mašila Ta so pri posameznih govorcih različna, daleč najbolj pogosto pa je a'nje: 'kajne' (Kr2: 23, 33, 38, 42, 45 itd.; Kr3: 29, 40, 43, 59, 62 itd.; Kol: 4, 11, 14, 15, 35 itd.; v ostalih, npr. v Kri, se sploh ne pojavi). Poročanje o premem govoru Posebna značilnost v govorjenju predvsem starejših govorcev je sorazmerno pogosto navajanje glagolov rekanja oz. natančno navajanje napovednega (spremnega) stavka, kar zelo poživi pripovedovanje in ga naredi napetega. (Mlajši pripovedovalci namesto tega največkrat uporabljajo odvisni govor). Napovedni stavek omogoča večjo preglednost nad udeleženci v pogovoru, o katerem poroča pripovedovalec, približno tako kot napovedni stavek in narekovaji (z ostalimi ločili vred) omogočajo večjo nazornost v natisnjenem knjižnem besedilu. O tem se lahko prepričamo iz nekaj daljših odlomkov. [. . ] ja pa 're:ku — »' ma: rtine,« ja ' re: ku, »' de: j te pa pa've:m,« ja 're:ku, »da j 'žie:na u'ma:rla.« (Kri: 169—170) pra'bie:ra, ja 're:ku — »to'va:riš,« ja 're:ku, »'ka: pa'ča:ke,« ja 're:ku, »u krä:tkem,« ja 're:ku, »tate 'le:tnike SKLADNJA: Skladenjske posebnosti 167 .. u k'rä:tkem g're:te,« ja 'rerku, »da1mo:. U 'ja:,« ja 're:ku, »bate x'mä:la spa'sie:ne.« (Kr2: 359-363) ja ša 're:ku 'tamle x'rie:n, ja 're:ku (ja 'ta:g 'dä:J9 za pi'jä:ca, pa 'ja:s 'nisam 'mö:gu 'duo:ste 'pit), ja 're:ku — »'lušna te ja b'la pas'lusat.« (Kr2: 494-496) sn 're:ku — »pa 'čudna 'ja:,« sn ' re: ku, »'neč .. 'neč,« sn 1 re:ku, »ka 'mä:m Jana 'le:ta pa 'po: parti'zä:nstva, pa me 'ni n'ke:r 'neč priz'nä:na.« □ ja 'rie:kla — »'ja:, 'to: .. 'to: pa 't9: .. 'to: pa 'ni,« ja 'rie:kla, »pr sta'ro:stne, da be b'la parti'zä:nstva priz'nä:na.« (Kr2: 640—645) [..] ja pa 'be:u spra'bitnik pa 'pö:p 'guo:le na 'va:rxa, sta k'sila, na 'nive, 'ja:. D 'puo* ja pa 're:..... 're:ku spra'bitnik - »'ti,« ja 're:ku - »ka'da:j ja .. ka'da:j se za....., ka'da:j se pa .. 'mie:ja pra'de:ule.« □ sm pa 'rie:kla - »bam te 'da:la x'mä:la 'mie:ja!« sn 'rie:kla. □ »a na 've:š, 'ke: ja 'mie:ja,« sn 'rie:kla. □ »'ti se nam 'va:rgu 'mie:..... mej'nike 'van,« sn 'rie:kla. □ ja 're:ku - »'ja:z 'ža 'nie:.« □ sn 'rie:kla - »ča jax 'niše 'ti, ja pa 'tist', k ja 'va:r9,<< sn 'rie:kla. □ »pač pa 't9: 'ja, 'ti se last'nik,« sn 'rie:kla, da 't9: se na ... □ »'t9: se na 'de:la,<< sn 'rie:kla. (Kr3: 68—78) f'ranče ja pa 'kume ne 'me:sne p're:, a, a, 'rä:nen 'be:u u 'le:va 'ruo:ka, 'puo: ja 'be:u pa ve'se:u, ja pa 're:ku — »'se: b9 x'mä:la 'kuo:ne,« da ja 'duo:le ne u'nuk9 ma pa've:d9, a pa've:d9 'puo:1. □ ja 're:ku — »'kä:m pa g're:š, f rane?« □ ja 're:ku - »g're:m u 'b9:lnica, sm 'rä:nen,« ja 're:ku. Q »'videš,« ja 're:ku, »'se: b9 'ta:k x'mä:la 'kuo:ne 'va:jske.« □ (Bol: 16-21) p'ride pa 'jä:ka — »j 'kä: ja 'pa:?« D sn 're:ku — »'duo:le sm 'be:u,<< sn 're:ku, »sn pa 'vid'9 'vidra, ka ja 'tale 'pa:ršla z 'va:de pa 't9:die 'duo:,« sn 're:ku, »'de:le ja š'la: pa u 'tatle š'to:r. D 'de: pa ka be 'ja:dn 'tale 'be:u, da be 'ja:s 'lie:t'9 da'1119: pa .. k'ramp pa pa 'r9:unca, da be ut'kuo:p9, da be ja da'bila." 0 j 're:ku — »'de: 'man' 'pä:lca, bm pa 'ja:s 'ČUV9.« (Bo2: 13-19) SKLADNJA: Skladenjske posebnosti 168 sn pa 've:d'o, 'kä: bo 'rie:kla. D p'rideta 'tan ta 'guo:r, ja pa 'rie:kla — »'ja:,« ja 'rie:kla, »a te 'nism p'ra:ula, da 'na:^pta?« D sn 're:ku — »a 've:ž za 'tä:ka s'muo:la! [] pa g'lix 'duo:ns ..!« sn 're:ku. D »ka'da:j be ža b'la: 'fe:rtek,« sn 1re:ku, »p'ride pa jer'še:tova 'die:kle,« sn 're:ku, »pa 'nä:ja. □ ja pa na k'rä:va uš'la: van s x'le:va pa 'ja:pka da'bila,« sn 're:ku, »'de: se pa 'guo:r ... Q 'jä:pka 'me:1a 'nat, da sma s'la: ta 'guo:, da srna tista k'rä:va res'vä:le.« □ »ja 'to: 'ža 'nie:!« 0 sn 're:ku — »se've:da,« sn 're:ku, »ča 'nje:, be ža b'la 'fe:rtek.« □ »ja 'kak ja pa 'de:?« □ »'ja:,« sn 're:ku, »'nisma ja u..., 'muo:gle, 'de: sa ja pa zak'la:le.« □ ja 'rie:kla - »a bda 'mie:sa prada'ja:le?« Q sn 're:ku - »'se: .. ga 'lie:xka da'bis.« (Bo2: 39-51) 'puo: ja pa 'mo:š 'tiste 're:ku, da se na sp'la:ča, ja 're:ku, de'lit, ja 're:ku. U »'mi 'ta:k 'mä:ma za'duo:ste,« ja 're:ku, »'ti pa g'le: j,« ja 're:ku, »da 'na:^baš na 'ce:ste,<< j 're:ku, »pa da na 'baš na s'ta:rast bras k'ruxa.« (Kol: 43—46) SKLADENJSKI NAKLON Predvsem pri posameznih starejših govorcih je mogoče slišati pripovedne povedi, ki že mejijo na vzklične, in tudi vprašalne, Povečini so enostavčne. V njih se zadnji (ali edini) naglašeni zlog besede razbije v dva naglašena dela, od katerih je prvi relativno običajno dva tona višji od okolja; v tej vlogi nastopa zadnja (ali edina) beseda s prvotnim naglasom na predzadnjem zlogu - po novem je potem naglašen tudi zadnji zlog -, ki je relativno običajno dva tona višji od okolja. Tovrstna besedno--stavčna intonacija se govori v poudarjalni vlogi. Primeri so npr. : 'to: se nara'di-'i. 'To se naredi.' (Kr) u'sä:ke 'de: na z'nä:-'ä:m. 'Vsake [melodije] zdaj ne znam.' (Kr) (a se 'to: 'puo: *kuxa?) — 'ku-'xa:. '(Ali se to potem kuha?) - Kuha.' (Bo) 'e:, 'la:čna 'ni-'i. 'E, lačna ni.' (Bo) a se ma pez'nä:—'ä:? 'Ali se mu pozna?' (Kr) gaspa'dä:rat z'nä:, gaspa'dinet pa 'nie:—'e:. 'Gospodariti zna, gospodinjiti pa ne.' (Bo) SKLADNJA: Skladenjski naklon 169 Pripovedne povedi b'le sa pa 'duo: 'vo:ke, 've:š, 'duo:ste 'vo:ko ja b'ta. (Kri: 33) u 'sä:nice, k srna pa b'le, 'duo:l, ka sn se ra'dita, 'duo: ja b'ta pa 'puo:l 'ka:r 'čista b'liza 'turška 'sie:ta. (Kri: 55-56) 'puo: te m pa pa've:do, 'na, 'to:. □ baš pa 'vid*o, 'kak ja b'ta. (Kr2: 7-8) s'likale sa 'na: s, 'puo:l, 'puo: s pa 'na: s pa na'tč>:žle pa natar, natar u 'a:\ita, 'ta:k, pak'rit 'a:uta, a'nie:. (Kr2: 96-98) sm b'ta: pa 'ja:s 'e:nkrt pr 'miklne, 'tie:des, ka ja 'miklnova p'rä:lne st'r9:j da'bita, sm pa š'ta: ma pa'kä:zat, a'nie:, ka ša ga 'ni 'me:ta p're: 'una, ja pa 'be:u spra'bitnik pa 'po:p 'guo:le na 'va:rxa, sta k'sita, na 'nive, 'ja:. (Kr3: 65-69) pa ša ja 'šo: čaz u'rä:te, ja pa 're:ku — »'mä:te, 'muo:dlte za 'mane.« (Bo2: 33—34) 'više 'guo:r ja b'ta: pa 'tam na 've:lka m'ta:ka, pa 'tam na u'sä:kina k'rä: ja pa 'ta:k n'mä:ta nega 'po:ta. (Bo2: 90—91) pa p'rä:vem, a'nie:, 'nä:šma 'po:ba p'rä:vem, da 'bam ša š'ta:, ča .. ča be ša 'živeta, 'le:c .. 'le:c 'ja:nkrat 'ša: ta 1 guo: r g' le: dat, ka sn ' guo: r le ' xo: dta, ka sn ' te..., ka sa ' de: 'ce:le u'ne: 'ža, 'ce:le 'go:ša. ((Kol: 277-280) Vprašalne povedi Za členek 'ali' se pojavlja a, prav redko pa se izpušča, tako da se potem poved začenja z naslonskim nizom. (Zato je vprašalna intonacija redka — nadomeščena je s povedno.) a ka sm 'be:u u 'a:ustrija? (Kr2: 2) a te be s'ko:s pa've:do, ka sm 'be:u u parti'zä:nex, 'kak ja b'ta .. 'puo:? □ 'ce:ta 'muo:ja žiu'lie:ne? (Kr2: 4—5) »[..] ka'da:j s' pa 'vid'9 'suo:ja 'mä:ter?« (Kr2: 60) »'kä: pa 'ti?« (Kr2: 128) »'ja:, [..] 'ke: bm pa 'puo: s'pa:u?« (Kr2: 207-208) »s 'kä:kma na'me:na se 'Š9: .. u .. u 'ne:mčija?« (Kr2: 317-318) SKLADNJA: Skladenjski naklon 170 'de: se pa 'jam'o 'do:ga p'rid'ga, a'nie:? (Kr2: 402) ka'da:j sm 'pa:ršu? (Kr2: 406) »a 'vi pa z'na:te?« (Kr2: 548) a 'tale .. 'pa:rnas? (Kr3: 5) »a na 've:š, 'ke: ja 'mie:ja?« (Kr3: 72-73) t're:..., a .., 'ča:ke, 'kö:kega ap'rila 'ke: ..? (Bol: 11—12) »'kä:m pa g're:š, franc?« (Bol: 19) 'kä: se be ma pa 'ja:s 'de:le na'lie:go? (Bo2: 5) »j 'kä: ja 'pa:?« (Bo2: 13) »'jä:ka, a 'čuvaš 'pa:rvega ap'rila?« (Bo2: 23-24) »'ja:, [..] a te 'nism p'ra:ula, da 'na:_pta?« (Bo2: 40-41) »ja 'kak ja pa 'de:?« (Bo2: 48) »a bda 'mie:sa prada'ja:le?« (Bo2: 50) 'ko:kega 'le:ta j 'ke: b'la? (Kol: 10) a 'ko:kega 'le:ta sm b'la: 'ja:s ra'ja:na? (Kol: 59) 'kag be 'ke: 'rie:kla, 'keg be 'ke: pa've:dla ..? (Kol: 78-79) 'kä: ža 'ta:k cve'ti ..? (Kol: 89) Velelne, želelne in vzklične povedi Te imajo padajočo intonacijo, le čustveno obarvane tudi rastočo. '9:, 'kak sä u'pile, 'kä:k 'jö:k ja 'šo: kol 'xiša! (Kri: 117-118) 've:žda sn 'ta:k u'pila, u'se srna 'ta:k 'jč:kale! (Kri: 159) 'mi srna .., ut'ruo:ce, 'kak ma pa 'mi udel'va:le! (Kri: 215-216) »s'to:j!« (Kr2: 24, 41) »pag' le: deta ga, š... s' ve: ne š ' tä: jarska! D ' ka: plar ' ja:! [..]« (Kr2: 51-52) »ta'kö:j da ma ja z're:žaš 'duo:l.« (Kr2: 53) 'ja:, 'sä:ma da be na 'mučle 'nie:! (Kr2: 67) 'jo:li, 'de: pa 'ta:kle 'die:leč, a'nie:! (Kr2: 210) 'a:j'dux, 'a: ja b'la žiu'lie:ne! Q 'ka:ka žiu'lie:ne ja 're:z b'la, 'kak srna b'le 'bo:ge! D je'be:m9, je'be: 1119! (Kr2: 400-401) 'ce:le 'nuo:ča pra'pe:vale 'bä:be 'ta:k! (Kr2: 586) SKLADNJA: Skladenjski naklon 171 pa 'kä: 'tista! (Kr2: 649) 'o: ti xu'dik ti 're:s 'ti! (Kr2: 587) »bam te 'da:la x'märla 'mie:ja!« (Kr3: 72) 'ja:zas, pa 'kume na'mä:£a p're: ja 'be:u na da'pusta, da ga ... (Bol: 27-28) pa 'se:, g'do: pa 've:! (Bol: 31) »p'ro:k'le:ta 'kö:rba xu'dicova! D ša ma 'pa:ršla u'kupe!« (Bo2: 25-26) t'a:k sn se me s'mie:jo! (Bo2: 27) »ja 't9: 'ža 'nie:!« (Bo2: 46-47) 'ka:ršane 'duš! Q a 'puo: ja pa 'una 'mane! (Bo2: 54) p'ro:k'le:ta, se .., a 'de: se me pa 'ti nas'ra:Ia! (Bo2: 67) »a 'ni š'kč>:da x'la:č, [..] 'ka:ke uš pa 'jam'o!?« (Bo2: 81-82) »'tale jax 'mä:š, prak'le:ta 'ba:ba, 'de: jax pa 'nie:s'!« (Bo2: 83-84) srna se pa 'tut' 'ta:k sme'jä:le 'puo:l! (Bo2: 105) se 'fa:jn ka'di, ča 'v9:gu 'kuxaš. □ '9:'je:j! (Kol: 167) PRIREDJE Priredne dele stavka povezujejo vezniki pa (ta tudi dele prav pogostih mnogovezij), na, na pa, n, in, in pa, 'se:, le, a — a, in 't9:, za'to:, sama « 'sam, pa tudi prislovi 'puo:l «* 'puo: 'potem', 'tie:č « 'tie:čas » 'tie:de » 'tie:des 'tedaj'. Pogosta so tudi brezvezja. Vezalno priredje sa š'le pa s....., sa s've:tie se z 'luča, ka .., 'na 'ja:, k sa š'le za'ca:jta 'tak, se jam ja pa prd'ružu ne 'v9:k in jax ja s' k9: s sp' re: 111I9, ' natar da ' ande, ka sa š' le ' de: lat. □ in 'duo:kler .. ja .., 'duo:kler jax 'ni upra..... u..... 'pust'u, 'niša 'luča u'gä:snle. (Kri: 39-44) in 'turkine sa 'sa:ma p're:dle s'vita, pa st'rikale pa cte 'čilme sa 'de:lale, pa 'ta:ka, 'maske s pa na 'p9:le 'de:lale. (Kri: 57-59) SKLADNJA: Priredje 172 [..] 'puo: sa pa k'rizam 'nuo:ge 'da:le pa u'kcKlna'korl tiste 'se:čija se u'se:dle pa 'e:dle. (Krl: 83—85) na 'va:kne sa 'kuo:ce 'die:le, za'to: da .. da b' 'ja: na 'cule jax 'ta:k, ka sa 'tulle pa'nuo:ča, na pa 'ba:le sa se, da be ka'kak 'tut* 're:s u'lo:mle 'natar. (Krl: 127-130) 1 a:te sa b'If pa na pla'nine, ka sa b' le pa 'ce:Ima 'te:dna 'guo:r, a, in sa 'me:le 'guo: kan'zum, da sa 'pje:kle k'rux 'guo:r [..] (Krl: 160-162) 'mica nas ja 'puo: gaspa'dinla pa 'kuxala 'nam [..] (Krl: 178-179) 'puo: pa s've:da u'ze:mem 'ja:s 'nuo:š 'van, z 'va:ržata, pa ma ja z're:žam. (Kr2: 53—54) 'ce:la 're:č ja b'la, pa 'tam 'pa:ršle, a'n|e:, pa 'na:z g'le:dale, 'ja:ne ta u 'na:s p'luvale, 'ja:nem sa se 'ka: g'la:ve pa've:sle pa sa 'ka: s'le ust'rä:n, a'nie:, 'puo:l .. 'na, 'pvjo:l ... (Kr2: 92-95) s'likale sa 'na:s, 'puo:l, 'puo: s pa 'na:s pa na'16:žle pa natar, natar u 'a:uta, 'tä:k, pak'rit 'a:uta, a'nie:. (Kr2: 96-98) [..] srna 'ma:gle g'rä:bet pa 'mie:tat 'duo:, 'ja:, da be 'ra:jš 'me:1a, da be 'nie:. (Kr3: 140—141) se pa 'ka: s'po:nem pa 'xitr 'tä:le u 'da:rvanca pa da'bim na 'ta:ka 'd9:ga .. p're:kla, pa ta 'guo:le u tiste kr'pive, k ja 'be:u tiste š'to:r. (Bo2: 9-11) za't9: ja näj pa 'ze:bla, a'nie:, ca srna le'ža:la, srna pa us'ta:1a, sma pa s'la: pa sma se .. pa srna se 'kurla. (Kol: 342-343) Veznik pa v tem priredju je daleč najpogostejši, medtem ko je veznik in (tudi v zvezi in pa) redkejši. Zanimivo je, da je sorazmerno pogost pri pripovedovalki AL (v besedilu Krl), srečamo ga tudi pri pripovedovalki MR (v besedilu Kol), medtem ko ga FI v svojem obsežnem besedilu (Kr2) sploh ne uporabi (in prav tako tudi ne njegova sestra Al v besedilu Kr3). Veznik in pod vplivom knjižnega jezika čedalje več govorijo mlajši. Stopnjevalno priredje 'be:u ja 'nie: 'sä:ma 'xut, p'ro: s'ro:u ja 'be:u da 'nega. (Bo) SKLAEHJA: Priredje 173 Veznik je 'nie: 'sä:ma 'ne samo' v prvem delu, medtem ko v drugem delu manjka. Odločevalno priredje ja pa 're:ku tiste kaman'dä:nt, ja 're:ku — »'de: pa na 've:m,« ja 're:ku, »a sa 'na:ša 'guo:r, al .. al sa .. al sa .. a sa 'be:učke.« (Kr2: 16-18) [..] 'ca:s' s 'ta:kle 'rie:kle, da g're:ma - »ta'guo:le na t'rig'ia:u bama š'le,« ka'sit a pa ub'ra:čvat a pa 'ka:r 'ko:le, a'nie:. (Kr3: 41-43) Veznik je a — a 'ali — ali' (tudi al namesto enega od teh dveh), katerega prvi del je lahko tudi izpuščen, drugi del pa je lahko a pa «s al pa. Izključevalno priredje na 'mö:ram nie s1ta:t nie 'sie:det nie 'lie:žat. [] 'ka: 'ne: nar'dim? D - (u'be:se se.) (Kr) Veznik je nie — nie 'ne — ne'. Protivno priredje 'ma:ma sa b'le p'I o:noske, p'lo:noska 'mica, 'a:te pa š'ta:uto 'tina z ra..., s s'p9:dne ra'cice. (Kri: 2—3) ta 'duo:1 srna š'le 'pe:ška, na'za:j srna se pa s 'cuga prpe'la:le [..] (Kri: 141-142) ta be jax pa 'zixar na'mie:to na 'tista pla'nina, 'ja:, na 1ta:yžnte, pa b' na sa'sula. (Kr2: 169—171) 'puo: sa ja pa u'ze:le, sama 'ni 'do:ga ži've:la, 'na, 'puo: ja pa x'mä:la u'ma:rla 'tut'. (Kri: 232-233) Vezniki so pa 'pa', sama » (nov.) sam 'samo', toda » (star.) tode « pač pa 'toda'. SKLADNJA: Priredje 174 Sklepalno priredje na 'varkne sa 'kuo:ce 'die:le, za'to: da .. da b' 'ja: na 'cule jax 'ta:k, ka sa 'tulle pa'nuo:ča, na pa 'ba:le sa se, da be ka'kak 'tut' 're:s u'3:6:mle 'natar. (Kri: 127-130) tizd'ga k'ruca 'van pa'te:gnema, pa ja 'be:u 'čizd zm'lincan. (Bo2: 102-103) za'to: sma pa 'puo:1, a'nie:, ka sa se 'ta:k sas'tä:rale, 'puo: sma pa 'vo:gu 'kuxala. (Kol: 72-73) Veznika sta pa 'pa', za'to: 'zato'. Vzročno priredje se'gurna ja b'la: 'una, 'se: ja paz'nä:m. (Bo.) 'xitar 'ma:raš 'jat, dr'ga:č baž za'mud'u. (Kr) Veznika sta 'se: « 'se: 'saj', dr'ga:č 'drugače'. Pojasnjevalno priredje 'na, 'puo: 'tam s pa naz 'da:le u 'rie:st, u leb'la:ne. (Kr2: 100) 'puo: sa pa 'na:s na'Io:žle, sma se pa u 'a:ustrija z'na:šle, u 'sa:le'burga, u 'sa:le'burga. (Kr2: 115-116) 'puo: 'rie:čama, da ja tista 'niva 'guo:rle pr 'miklne pa, 'na 'ja:, 'to: ja 'ce:sta, tista 'ce:sta ja 'ta:k 'na:ša 'ša:, ka g're: 'tam ta 'natar. (Kr3: 48-50) [..] 'ma:ma sa b'le pa pad'je:znekave, 'to: ja pa u š'ma:rt-ne. (Kol: 8-9) Veznik je 'to: ja 'to je', ki je velikokrat sploh izpuščen. PODREDJE V več vlogah je vezni ka « k 'ki, ker, ko, kot', ki ga je marsikdaj težko določiti, kot npr. v temle primeru: SKLADNJA: Podredje 175 1 na, 'pyo:1, p'uo: sa pa 'na:j, 'ja:, pa .. pe'la:le ta 'duo: u tista 've:s, ka srna p're: md'va: š'la: s'k9:z 'guo:r, 'duo: ja pa 'ža b'la, 'ja:, 'puo:l 'ne:ke parti'za:nu pa nex 'pä:r parti-'za:nk 'tude. (Kr2: 68-71) Osebkov odvisnik pa s're:ča 'buo:ža, da 'niša .. za'de:le pa'nuo:č, a'nie:. (Kr2: 77-78) 1še:snt'ridestega 'le:ta sma se u'že:nta, 'vasnt'ridestega 'le:ta sma pa 'kupta .. 'tale vad 'ja:ne, ka ja 'me:la pa 'puo:la 'sie:stra ja 'me:la pa v a'mie:rke. (Kol: 39-41) [..] 'puo: sma pa 'tista, kar ja b'la 'tä:ga, a'nie:, sma prpe'lä:la se 'tud' na k'line, a'nie:, sma 'vaz..... sma u'le:kla 'duo:l. (Kol: 176-178) Veznik je da 'da', v tej vlogi pa tudi vprasalni členek a 'ali' in vprasalni zaimki in oziralni zaimek ka 'kateri -a -o'. Predmetni odvisnik [..] ja pa 're:ku — »'ma:rtine,« ja 're:ku, »'de:j te pa pa've:m,« ja 're:ku, »da j 'žie:na u'ma:rla.« (Kri: 169-170) in 'ta:k 'po:nem, 'rie:ča, a 'mo:ra 'to: 'bet, 'kak 'ja:s 'to: 'po:nem, 'kak 'po:nem 'ja:s u'sa, 'kak se ja u 'buo:stne u k'luca 'rie:kla ka'ke:ra 'xiša [..] (Kri: 189-191) 'rie:ča, da se 'va:trak 'ta:ka 're:č za..... za'po:ne na pa za'me:rka, 'kak ja b'la. (Kri: 209-210) pa srn .. pa srn pab'ra:u, a'nie:, u'sa, kar srn 'jam'o 'guo:, pa srn 'so:. (Kr2: 250-251) ja pa .. sa pa sprašk'va:le tizd'ga k'me:ta, ča 'mä: 'ke: käkex 'rä:dniko. (Kr2: 260-261) Vezniki so da 'da', ča 'če', a m al 'ali', v tej vlogi pa so še vprasalni in oziralni zaimki. SKLADNJA: Podredje 176 Prilastkov odvisnik 'to: sm 'ja:s u'sa 'ču, ka sm 'inde 'kuo:sa k'lie:po, sm 'be:u 'ta:g b'liza, a'nie:. (Kr2: 261-263) Vezniki so da 'da', ča 'če', a « al 'ali', vezniška beseda ka 'kot', v tej vlogi pa se govorijo še vprasalni in oziralni zaimki. Prislovni odvisniki 1. Krajevni odvisnik 'jä:nes, 'tist' ja 'be:u pa s'ko:s u p'lo:nove, 'ta, k sa b'le 'ma:ma 'duo:me, 'ta: da 'tist' 'ni 'be:u p're: 'neč u 'buo:stne, 'ja:, 'tist' ja 'ka: 'ta us'ta:u, ka sa š'le 'ta:j. (Kri: 19-22) [..] 'na 'ja:, k sa š'le za'ca:jta 'tak, se jam ja pa prd'ruzu ne 'vo:k in jax ja s'ko:s sp're:mlo, 'natar da 'ande, ka sa š'le 'de:lat. (Kri: 40-42) u 'sä:nice, k srna pa b'le, 'duo:l, ka sn se ra'dila, 'duo: ja b'la pa 'puo:l 'ka:r 'čista b'liza 'turška 'sie:la. (Kri: 54-55) Vezniške besede so ka » k 'kjer, kamor', 'kä:mar «* 'ko:mar 'kamor' in ostali vprasalni in oziralni zaimki. 2. Časovni odvisnik 've:š, 'pe:ro, 'muo:ja s'ta:rša, k sta se para'čila, sta se 'tale 'xisa nar'dila. (Kri: 1-2) 'ja:nes, 'tist' ja 'be:u pa s'ko:s u p'lo:n9ve, 'ta, k sa b'le 'ma:ma 'duo:me, 'ta: da 'tist' 'ni 'be:u p're: 'neč u 'buo:stne, 'ja:, 'tist' ja 'ka: 'ta us'taru, ka sa s'le 'ta:j. (Krl: 19-22) in 'duo:kler .. ja .., 'duo:kler jax 'ni upra..... u..... 'pust'u, 'niša 'luča u'ga:snle. (Krl: 42-44) u 'sä:nice, k srna pa b'le, 'duo:l, ka sn se ra'dila, 'duo: ja b'la pa 'puo:l 'ka:r 'čista b'liza 'turška 'sie:la. (Krl: 54-55) SKLADNJA: Podredje 177 ' tp: ja b' la ne' vä: ma. D ' ta: da ut k' rä: ja, ' duo: kler se 'ma:ma .., {Z} 'nise ble na'va:jane jax, 've:š, p're: — u ' samice — jax pa 'ni b'la. (Krl: 125—127) 'kumi p'ride na'ma:£a ud 'vie:se, ma ja pa 'kyo:n' 'ta:k sk'rulu, da 'ni 'mo:gu 'neč 'die:le, da ja 'ma:gu na'za:j 'jat ž 'ne:ma. (Kr2: 268-271) sama 'natar, a'nie:, p're:dna, a'nie:, sa pa z'I6:žle tista 'kuo:pa s'kap, sa 'ma:gle 'bet pa š'te:rja 'kuo:le, a'nie: [..] (Kol: 109-111) Vezniške besede so ka * k 'ko', 'duo:kler 'dokler', p'redn ta p're:dna 'preden', kadar 'kadar', 'kume « 'kumi 'komaj'. 3. Načinovni odvisniki a) Pravi načinovni odvisnik ja 'šo:, b'ra:z da be se pas'Io:v'u. (Kr) Vezniški besedi sta b'ra:z da 'ne da', 'kakar 'kakor'. b) Primerjalni odvisnik pa'ma:go me 'ja:, 'kö:kar ja 'mö:gu. (Ko) Vezniki sta 'kö:kar 'kolikor', ka 'ko(t)'. c) Posledični odvisnik 'ja:nes, 'tist' ja 'be:u pa s'kpis u p'lo:nove, 'ta, k sa b'le 'ma:ma 'duo:me, 'ta: da 'tist' 'ni 'be:u p're: 'neč u 'buo:stne, 'ja:, 'tist' ja 'ka: 'ta us'ta:u, ka sa š'le 'ta:j. (Kri: 19-22) 'puo: pa g're:ma ta 'duo:l, pa ne 'šume ta 'duo:l, da srna 'pa:ršta na 'po:le. (Kr2: 28-29) 'na, 'puo: pa, s've:da, 'puo: srn pa 'šo: na u'£a:k pa srn se 'pie:lo pa 'pie:lo, a'nie:, 'ta:g da sn 'pa:ršu da 'tiste s'le:dne pas'tä:ja, a'nie:, da sn ga zag'le:d9. (Kr2: 193-195) 'de: 'une ja pa p'Ia:čvat 'ma:gu, da ja 'ma:gu 'duo:ste 'zie:mle p'rie:dat, a'nie:. (Kr2: 532-533) SKLADNJA: Podredje 178 Veznik je 'ta:g («* (redko) 'ta:) da 'tako da', pa tudi samo da *da'. č) Dopustni odvisnik pa .. 'se: ja .. ja b'Ia 'ka: 'fa:jn, ča ja p'ro: 're:ku tiste 'ma:jstar, ja 're:ku, da bo 'ka: 'fa:jn tam 'natar. (Kr2: 202-204) Veznik je cap'ro: 'čeprav' (oz. v dveh delih ča ja p'ro: 'če je prav'). d) Pogojni odvisnik sm 'mislu, da me, ča me da'bija, 'puo: m pa zap're:t. (Kr2: 472-473) Veznika sta ča 'če', ka 'ko'. 4. Vzročnostni odvisniki a) Vzročni odvisnik [..] in da srna 'to: ubdel' vä:..., da sa ubdel'vä:le 'tista 're:č. □ 'ja:s 'nišam, k sn ša b'la: pra'mickana, 'pa:č, 'ma:ma, da sa ubdel'va:le, da srna 'me:le 'tam. (Kri: 24—27) 'šo: pa 'ni x 'ne:me, ka ja 'luč b'Ia:, 'sä:ma, a, z'ra:una, naust'rac 'nex ja 'šo:. (Kri: 44-45) 'a:'ja:, u spor'xe:rta, ka 'ni b'la pe'či, 'duo: pa 'ni b'Ia pe'ci. (Kri: 74-75) 'ja:s pa 'nišam s'me:Ia, k sm b'Ia: 'tö:ka m'Ia:jša na ka me zarade 'vo:ko 'niša spas'tile, da p' 'xč>:dla čas pla'nina. (Kri: 106-108) Veznik je ka » k 'ker'. b) Namerni odvisnik vac'lo:ške ja pa 'be:u ša m'la:t 'po:ba, a'nie:, m'la:t 'po:ba, u'ro:žja pa 'neč 'ni 'jam'9, ka ga ja .. ka ga ja 'ka: SKLADNJA: Podredje 179 pes'tiu, ka srna u za'se:da 'pa:ršle 'vie:čk'ra:t, a'nie:, ja pa 'ka: pes'tiu, da ja 'le:ža «'§9:. (Kr2: 44-48) 1puo: sa 'pa: u 'tiste .. 'puo: s pa .. 'puo: s pa pa 'mane 'misnle .., {Z} da be 'so: x 'po:rma'šine. (Kr2: 150—151) 'puo: sma pa 'ende b'le, a'nie:, ka se ja 'no:č nara'dita, praka 'nuo:ča 1šZb, ja pa u'sä:k 'be:učak 'ja:nga, 'ja:nga parti'za:na, a'nie:, 'čuvo, ka sma š'le, da j..... da ja .. da ja 'šo: zrona 'nega, da 'ni 'mö:gu u'vet. (Kr2: 71—75) 'tist' se ja pa 'ba:u 'jat da'm9:, 'ja:, da b' ga 'tita 'puo: 'da:u ust're:1t. (Kr2: 558-559) 'mane ja 'ta:k je'zila, ka sta 'na:ša ka'sila, 'puo: sm pa čas 'ce:sta 'duo: 'ma:gta .., {Z} sma 'ma:gle g'rä:bet pa 'mie:tat 'duo:, 'ja:, da be 'ra:jš 'me:1a, da be 'nie:. (Kr3: 139-141) Veznik je da 'da', da be (»p') 'da bi'. 180 BESEDILA Pred vsakim besedilom so navedeni kraj, od koder je glavni pripovedovalec, potem glavni pripovedovalec in morebitni sodelujoči pri pripovedovanju. Deli besedila, ki izvirajo od stranskih pripovedovalcev, so v oglatih oklepajih in imajo na začetku navedeno pripovedovalčevo kratico. Natančnejši podatki o vseh pripovedovalcih so v razdelku o informatorjih. — V vseh besedilih se kot stranski pripovedovalec pojavlja tudi spraševalec, označen s kratico PW (tj. Peter Weiss ml.). Podatkov o njem na začetku besedila ni. — Nato sledita datum, ko je nastal posnetek, in številka kasete iz avtorjeve zbirke posnetkov (z razdelitvijo na magnetofonskem števcu). Polkrepki knjižni naslov nakazuje vsebino. K pravopisu, prilagojenem za to priložnost, je treba povedati tole. V besedilih niso uporabljene velike začetnice, ker silijo v rabo neuveljavljenih znakov, npr. velikih a, n, 9 ali u. Ločilni znak D pomeni mejo med povedmi v odstavku in nadomešča veliko začetnico na začetku povedi, ki sledi temu znaku. Lastna imena so v besedilih pisana z malo začetnico. Odstopanja od pravopisne norme so tudi pri zapisovanju napovednega spremnega stavka pred dobesednim navedkom v premem govoru. Namesto dvopičja (ki tule pač označuje dolžino samoglasnikov in izjemoma soglasnikov) je uporabljen pomišljaj. Premi govor je označen z dvojnim srednjim narekovajem, premi govor v premem govoru pa z enojnim srednjim narekovajem. Pri ločilih so odstopanja še pri stičnih treh pikah, ki pomenijo izpust dela besede, in pri dveh pikah, ki sta nestični in pomenita krajši premor ali popravljanje v toku besedila; tu lahko gre sredi povedi tudi za kombinacijo dveh pik in vejice, na koncu povedi pa za kombinacijo dveh pik ter končne pike ali klicaja. Oznaka {1} v samostojni vrsti pomeni, da je na tistem mestu večji del besedila izpuščen oz. da ni zapisan. Podpičje v zapisih ni uporabljeno. Označeno je še kašljanje (pokašljevanje) pripovedovalca oz. sodelujočih v vsakokratnem njihovem besedilu (s {K}), medtem ko je ločeno označen smeh pripovedovalca (s {Sp}) in smeh sodelujočega (ali sodelujočih) pri pripovedovanju (s {Ss}), saj ima večjo besedilnočlenitveno vlogo (Hafner - Prunč 1980: 308-313). BESEDILA 181 Daljši premor v pripovedovanju je označen s {P}, v zavitih oklepajih pa je v enem primeru navedena še menjava magnetofonskega traku (v samostojni vrsti, z {M}). Prekinitev stavčnega vzorca je označena z {Z}; v nemščini se temu reče Versprechen, kar bi bilo še najbolje prevesti z žarek (pripovedovalcu se je namreč zareklo). Vsa besedila imajo ob desnem robu navedene številke vrstic (in sicer vsake pete), na katere se sklicujejo komentarji k posameznim besedilom. izpust dela besede krajši premor (lahko tudi v kombinaciji z vejico, končno piko ali klicajem) [ ] deli besedila, ki ne izvirajo od glavnega pripovedovalca (s kratico vsakokratnega stranskega pripovedovalca) □ meja dveh povedi (v istem odstavku) {1} izpust (nezapis) večjega dela sicer posnetega besedila {K} kašljanje (pokašljevanje) pripovedovalca {M} menjava traku (kar je dejansko {I}) {P} daljši premor {Sp} smeh pripovedovalca {Ss} smeh sodelujočega (sodelujočih) pri pripovedovanju {Z} »žarek« (n. Versprechen), tj. začetek ne do konca izpeljanega stavka ali povedi KRAŠE - Kri Prip.: Antonija LEVAR Posn.: 10. apr. 1982 (*2 A: 2-162) Spomini na otroštvo v Bosni 've:š, 'pe:ro, 'muo:ja s'ta:rša, k sta se para'čila, sta se 'tale 'xisa nar'dita. □ 'ma:ma sa b'le p'to:noske, p1to:noska 1 mica, ' a: te pa š' ta: uto ' tina z ra..., s s' po: dne ra' čice. [] ka sta se pa 'tale 'xisa zgra'dita, sta š'Ia: pa u 'buo:stne, 'puo: sta pa 'tam .., 'tam .., 'pa:č, sa 'de:tale u pta'nine, sa b'le 5 za .. , a, p' re: d: e' ta: uca. [] ' puo: sam b' ta: pa jas ' tam ra'ja:na. BESEDILA: Krase - Kri 182 [PW: u 'ke:rma k'rarjs 'to:?] u 'samice, u k'lucs ssm b'la: pa pr 'ka:rsts. [] na'to: sms š'le pa zs .. 'sä:nice, sms s'le u k'luč .., {Z} s 'sä:nice sms 10 š'le u gr'me:č, z gr'me:ča sms š'le u k'luč, s k'luča sm pa 'ja:s 'puo: 'sie:m 'pa:ršla. □ 'ma:ma ss u'ma:rle pa u .. gr' me: čs. □ ' ja: . D psks' pä: ne ss pa u k' lučs. Q ' ja:. D ' ta: da 'ja:s sm b'la: s'tä:ra 'še:st 'le:t, ka sa 'ma:ma u'ma:rle, 'ja:na 'sie:stra ja b'la: m'ta:jša 'ša: ... 15 [PW: 't9: ja b'la: f'rä:nca.] f'rä:nca, 'a:nčka ja b'la: ns'mä:ls sta're:jša, 'mica ša pa s'pe:t sta're:jša, pa 'tinča, b'ra:t. □ franc, te sta're:jša, ja 'be:u žs pa tak'ra:t pr vo'jä:kex. D 'ja:. D 'jä:nes, 'tist' ja 'be:u pa s'ko:s u p'l9:n9ve, 'ts, k sa b'le 'ma:ma 'duo:me, 20 'ta: da 'tist' 'ni 'be:u p're: 'neč u 'buo:stne, 'ja:, 'tist' ja ' ka: ' ts us' ta: u, ks ss š' le ' ta: j. □ s, in ' tsm sms ' me: le, k sms b'le u 'sä:nice, sms 'me:le kme'tija 'ne:ke, sms 'me:le pra'sica, k'rä:vs .. in da sms 't9: ubdel' vä:..., da ss ubdel'vä:le 'tists 're:č. U 'ja:s 'nissm, k sn ša b'la: 25 pra'mičksna, 'pa:č, 'ma:ma, da ss ubdel'vä:le, da sms 'me:le 'tsm. D ß'lf .., stana'vä:le sms pa u 'fe:rmanske 'xišs. [PW: s, 'ksk ja 't9: z...? {Z} D 'kä:ka 'xiša ja b'la: 't9:?] 't9: se j.... {Z} D le'se: na, z b'run, 've:lka 'xiša, 'le: pa, s, in 'tg: se 'rie:ča 'fe:rmsnska al pa gra'sinska, 'ja:, 'ksksr 30 g'd9i. D 'duo: sms rie:kle 'fe:rmsnska. U 'ja:. Q da sms b'le 'duo:1. D 'ns, 'puo: 'pa:, k ss ut tn 'duo: š'le, zs ... {Z} b'le ss pa 'duo: 'v9:ke, 've:š, 'duo:ste 'v9:k9 ja b'ls. U 'ja:. D pa s'tie:klex p's9: 'tude. Q u'ss ja 't9: b'ls 'tsm. [PW: in 'kak ja b'la 'tists, ka sa 'a:te 'e:nkrt s'le s 35 pla'nine, ks jsx ja ne 'v9:k 'x9:ps9?] 'a:... 'a:te ja ... {Z} D 'a:te, ks ss s'le na 'sixt 'zutre, 'tie:de sms b'le u gr'me:čs, ks sa š'le čas pla'nins u s'lužbs, na 'sixt, se jsm 'ja: .., {Z} s ... □ ss š'le pa s....., {Z} ss s've:tie se z 'luča, ks .., {Z} 'ns 'ja:, k ss s'le za'ca:jta 40 'tak, se jsm ja pa prd'ružu ne 'vo:k in jsx ja s'k9:s sp're: 111I9, ' nstsr da ' snde, ks sa š' le ' de: lat U in ' duo: kler ja .., 'duo:kler jax 'ni upra..... u..... 'pust'u, 'niša 'lučs u'gä:snle. □ 'Š9: pa 'ni x 'ne:me, ks ja 'luč b'la:, 'sä:ms, s, z'ra:una, naust'rsc 'nex ja 'so:. D in ss 'me:le s'k9:s 45 1 luč. D ss pa 'rie:kle - »k sm 'pa:ršu ds št're:kne, 'de:le b9 pa 'mč>:rat 'Š9: ka'kä:m. D 'a:'ja:, sm 'pa: ršu pa čas št're:kna, BESEDILA: Kraše - Kri 183 ja 'ža .., me ja 'ža s'pe:t se prd'ruzu, ja 'so: s'pe:t nap're: z'ra:una.« D in jax ja s'ko:s sp're:mlo, da 'le:pega d'ne:va, k se ja pa 'de:n na're:d'u, 'tie:de ja pa 'puo: 'Š9:. D ka 'niša 50 'luča p're: u'ga:snle, da ja 'puo:1 'vo:k 'šo:. □ 'V9:k pa x 1 luča na g' re: . [] ' ja: . [PW: 'ja:, pa 'kak sa 'me:le 'turkine 'duo:l, k ste me ža p'ra:ule 'tut', a ..? {Z}] u 'sä:nice, k srna pa b'le, 'duo:l, ka sn se ra'dila, 'duo: ja 55 b'la pa 'puo:l 'ka:r 'čista b'liza 'turška 'sie:la. □ sa b'le: 'sä:me 'turkine, 'le:pe 'že:nske, 'ja:. □ in 'turkine sa 'sä:ma p're:dle s'vila, pa st'rikale pa cte 'čilme sa 'de:lale, pa 'tä:ka, 'maske s pa na 'p9:le 'de:lale. Q 'ta:g da ka srna, {Z} 'ja:s 'xö:dla k 'ne:me u 've:s, pa 'muo:ja 'ma:ma, srna š'le: 60 'vie:čkrat k 'ne:me. D ja k'rux 'pie:kla, ja 'me:1a 'tä:k... .. 'niska ug'nisa, 'čist 'niska. D 'puo: ja pa na'kurla na tista ug'nisa, ka ja b'la za'duo:ste u'r9:ča tista ug'nisa, k'rux ja 'me:1a 'nä:radn, ka'ruzn, 'neč u'suo:len, pa p'ra:s k'vä:sa, a, ja pa pag're:nla 'tarn, pa'mie:dla na 'tist'ma pras'to:ra, pa 65 k'rax 'da:1a 'guo:r, pa've:znla, 'puo: pa 'ta:ka uk'r9:gla 'sa:čta, ža'le:zna, 'da:1a 'guo:r .., pak'rila, 'ta:g da ja b'la 've:ča kakar k'rux, 'puo: ja pa tista 'že:rJ9ka, tista 's9:pelca, p'ra:uja, a pa 'že:rJ9ka, 'tista 'guo: nag're:nla, 'ta:g 'd9:ga, da se ja k'rux s'pe:ku. D in 'kak ja 'be:u 70 'dö:bar, s'ta:dek, 're:s. Q 'ja:. [PW: 'kak ste pa 'vi ... {Z} 'kä:k k'rax ste 'jadle, ka ste b'le 'duo:l? D na'vä:dan, u 'pie:Ca 'pie:čan?] 'a:'ja:, u šp9r'xe:rta, ka 'ni b'la pe'či, 'duo: pa 'ni b'la pe'ci. D 'ni b'la. 75 [PW: 've:teda, ča ja b'la: le'se:na 'xiša.] ja pa 'tut* 'ta:k 'ni b'la pe'ci 'duo:l, k'rusnex pe'ci pa 'niša 'me:le. [PW: 9'Ra, 'ni b'la: na'vä:da, da be jax 'de:lale.] 'a'a, kar ja b'la 'ta:k, d'rugex 'xiš, sa 'me:le šp9r'xe:rte, 80 a .., 'turke sa pa 'merle tiste ug'nisa, 'ja:, da sa ... {Z} D 'e:dle sa 'pa:, da sa se u'se:dle 'na:wtle, pa 'se:čija na t'lerxe 'me:le (namist 'mize ja b'la: 'se:čija), 'puo: sa pa k'rizam 'nuo:ge 'da:le pa u'k9:lna^9:1 tiste 'se:čija se u'se:die pa 'e:dle. 85 [PW: in 'kö:k ja pa b'la: tista 'mizeka ve'suo:ka?] 'ja:, 't9: ja b'la 'kume na 'tärkale, n 'ta:g, da ka s' 'sie:d'9 na t'le:xe, da se 'ka: 'ta:k na'rarunast 'se:gu. BESEDILA: Kraše - Kri 184 [PW: če'ta:rt me:tra.] 'ja:, 'ja:. 90 [PW: a'ha. Q 9, 'ja:, 'puo:l, 'ko:k 'ca:jta ste b'le 'duo:l, u 'buo:sne?] 'vasam 'le:t. [PW: ltg: ja b'la da .. ses'na:jstega 'le:ta.] 'ja:, 'ja:, 'vasam 'le:t. U 'puo: sm 'pa:ršla pa 'guo:r, sam 95 pa 'ta pa na ga'rica u 'Š9:la za'če:la 'xuo:det. □ 'sä: m..... [PW: a se ša s'po:nete ka'čie:se z 'buo:sne?] a z 'buo:sne? [PW: 'ja:.] '9:, s'p9:nem, ka sm 'dyo: 'xö:dla .., {Z} ka 'ja:s 'nišam 100 'duo: s'me:la u 'Š9:la 'xuo:det, ka ja b'la 'vo:k9 'tö:lka, pa 'nišam .., {Z} me pa 'niša spas'tile čas pta'nina. [PW: a 'ta:g da ste 'duo:l .. ste 'duo:l ' tud* u 'Š9:la 'xo:dle, a be 'ma:gle 'xuo:det?] o* o 3 o *» o •* 'ja:s 'nie:, k sm b'la: pram'la:da. U 'a:nčka ja 'xö:dla, pa 105 'tinča. □ sta pa 'xo:dla čas pla'nina. U 'ja:s pa 'nišam s'me:la, k sm b'la: 'tö:ka m'la:jša na ka me zarade 'vo:ko 'niša spas'tile, da p' 'xč>:dla čas pla'nina. D 'ja:. D 'ta:k srna pa stana'vä:le u gr'me:ča, ja b'la 'vasam ... {Z} Q sa b'le: 'ta:ke le'se:ne ba'rä:ke, 'ta:k, 'le:pa na're:te, da ja bla 'kuxne, 110 1puo: pa 'suo:ba 'ja:na z'ra:una. Q in 't9: jax ja b'la 'vasam zapa're:dme, 'čist 'ta:kle bliža št're:kne ja b'la .., sa b'le: tiste .., a .., ba'rä:ke. □ k sa b'le u'se 'tä:ke .., {Z} stana'vä:le 'natar, k sa b'le usluž'be:nce, a, 'tete, o * o"» •0**00* 'fe:rmanske. Q 'ja:. D in .. in srna 'tam b'le. Q 'ta:kle 115 ve'če:r, ka se ja pa 'n9:č nar'dila, pa 'nisma s'me:le 'van, sa ža b'le 'v9:ke ud'zune. Q '9:, 'kak sa u'pile, 'kä:k 'jö:k ja 'Š9: k9l 'xisa! U in 'kakar se be ut'ruo:ce 'jö:kale! Q pa 'nise, 'nise na'kakar, 'na 'ja:, s..... 'nise s'mie:u 'van. o' o ' -/ * o«-*« 'ja:na 'že:nska ja 'me:1a 'tam u m'ra:ka u'rä:te utp're:te, 120 ja pa 'lie:t'9 'v9:k 'natar 'pit, ka ja 'me:la u 'a:jmerja 'va:da 'natar, ja 'Š9: pa u 'tist' 'a:jmer 'va:da 'pit. U se've:da se ga ja 'ba:la, 'una se ja 'ka: u 'kuxne pa'me:knla na'za:j, k se ja pa na'pe:u, ja pa 'Š9: 'van. D 'ta:k sa b'le pa z'me:ram 'v9:ke. Q 't9: ja b'la ne'vä:rna. Q 'ta: da ut k'rä:ja, 125 'duo:kler se 'ma:ma .., {Z} 'nisa ble na'vä:jane jax, 've:š, p're: — u 'sä:nice — jax pa 'ni b'la. D na 'va:kne sa 'kuo:ce 'die:le, za't9: da .. da b' 'ja: na 'cule jax 'ta:k, ka sa BESEDILA: Kraše - Kri 185 'tulle pa'nuo:ča, na pa 'ba:le sa se, da be ka'kak 'tut' 're:s u'16:mle 'natar. D js* ja 'duo:ste b'la, 't9: ja b'la 'duo:ste, 130 'nje: ka n'mä:ia. D 'ja:. [PW: 'ka: pa - 'vi, ut'ruo:ce, se 'niste 'ba:le?] 'e:. [PW: ste b'le ša 'tö:k m'la:de.] sma b'le 'tö:k m'la:jsa. □ k sma 'le:gle, sma pa pas'pa:le. 135 D ' ja: . D ' ma: ma sa se pa ' ba: le. [] ' ma: me j pa b' la st' rä: x. 'puo: sma pa s'le ... {Z} D 'e:nkrt sa pa 'rie:kle - »'de: ma s'le pa z gr'me:ča pa u 'sa:nica na'za:j ta 'duo:, k sma b'le, pag'le:dat .. x tistem 'turkinem.« □ sma pa s'le u 've:s ta 'duo: x 'ne:me, 'ja:s pa frä:nca n pa 'a:nčka. 140 ta 'duo:1 sma š'le 'pe:ška, na'za:j sma se pa s 'cuga prpe'la:le, 've:š, k ja 'va:z'u čas pla'nina 'cuk. □ 'ja:. □ p'ridema pa da'mo: pa da 'pa:rve sa'se:dne 'xiša ... tiste .. 'xiša, 'ja:, p'ridema, ja pa 'ma:me 'xada g'ra:tala, ja pa 'tista 'rie:kla — »'se:t:e 'tale 'duo: na'ma:la, se pte pa 145 pa'čile, 'puo: bo pa 'bo:lša.« □ sma pa ... {Z} U 'ma:ma sa 'se:dle 'duo:, 'mi, ut'ruo:ce, pa 'ta:k, 've:žda, s... ('ka: ja 1va:trak 'tumasta!), sma pa 'le:tale u'ko:le. □ 'puo: jam pa 'neč 'ni b'la 'bo:lša, 'neč, 'mic'ka ja bla pa 'duo:me. □ a, 'puo: j pa k'licala 'mic'ka, ja 'rie:kla — »'mic'ka, 'pe:de pa 150 'ma:ma, k ja 'ma:me 'ta:k 'xada,« ja 'rie:kla, »pa ja 'pie:le da'mo:, da b9 s'la: u 'po:jst'9.« □ p'ride 'mic'ka pa 'ma:ma 'ta:j, jax pe'lä: da'm9:, u 'pö:jst'9 jax sp'ra:ve, pa'nuo:če sa pa u'ma:rle, jax ja pa 'ka:p. D 'ka: u'r9:ča jam ja 'ta:g b'la. D pa'nuo:ča jax ja pa 'ka:p, sa b'le pa 'ma:rtve. 155 'ja:s se 'zutre zba'dim - 't9: ša pa 'ta:k 'p9:nem, 'ka be 'de:le b'la, k se zba...... {P} □ se pa zba'dim, pa 'videm 'ma:ma 'lie:žat na 'pä:rax 'ža, sa ža pa 'ma:rtve le'ža:le. D 've:žda sn 'ta:k u'pila, u'se sma 'ta:k 'jö:kale! 'a:te pa 'ni b'la 'duo:me. U 'a:te sa b'le pa na pla'nine, ka 160 sa b'le pa 'ce:Ima 'te:dna 'guo:r, a, in sa 'me:le 'guo: kan'zum, da sa 'pie:kle k'rux 'guo:r, 'pe:ka sa 'me:le, na 'ce:la .., {Z} kan'zum, 'ja:, da sa u'sa 'me:le nap'r9:daj, da 'ni b'le t're:ba de'la:ucam 'neč se z da'line ta 'guo: 'nuo:set, sa u'sa 'guo: da'bile. □ 'puo: j pa 'ja:dan 'maske 'Š9: 'puoijie 165 ta 'guo:r, da sa ve'če:r šale 'puo: 'pa:ršle da'm9:, 'ta:k sa b'le 'die:leč na pta'nine. Q ve'če:r 'pa:ršle, pa jam 'tud' 'ni p're: pa've:d9 ka 'puo:l, ka sa b'liza 'xiša .., {Z} k sta BESEDILA: Kraše - Kri 186 b'la:, ja pa 're:ku - >>'ma:rtine,« ja 're:ku, »'de: j te pa pa've:m,« ja 're:ku, »da j 'žie:na u'ma:rla.« Q 'ja:. D p're: 170 jam pa 'ni pa've:do. [] ' ja: . [PW: in 'ko:k ste 'vi b'le 'tie:č s'ta:ra?] 1še:st 'le:t. [PW: 'še:st 'le:t.] 'še:st 'le:t. □ 'ja:. □ 've:žda, 'puo: sn ša pa b'la: u 175 'buo:stne, 'na 'ja:, da srn b'la: pr .., 'na 'ja:, pr 'nex, ka ja 'mica nas 'puo: gaspa'dinla. □ 'mica ja b'la: pa s'tä:ra šter'na:jst 'le:t. D 'mica nas ja 'puo: gaspa'dinla pa 'kuxala 'nam, 'a:te se've:da sa 'ma:gle g'lix 'ta:k .. 'puo: 'xuo:det. 'puo: srna pa 'ma:ma 'tie:de pa s 'cuga, 've:š, pe'lä:le pa u 180 z gr'me:ča pa u .. u k'luč. □ na 'cug, da sa 'da:le t'ruga, in srna 'mi b'le u 'tist'ma va'gö:na 'natar — p'ra:uma va'gö:na, 'nie: zi'vinskema, p'ra:uma va'gö:na —, k ja b'la: t'ruga in srna 'mi b'le u'se 'natar, 'na 'ja:, da ta 'duo:1, 'puo:1 ka srna jax pe'lä:le u k'luc pa'kuo:pat. 185 [PW: pa za'kä: ste jax u k'luc pe'lä:le, ka 'ni b'la ..? {z}] ka 'ni b'la d'rage .., 'ni b'la d'rage pakapa'lišča, k ja 'kluč 'be:u 'pa:č za .. za tata .. u'sa tata u'ko:lica. [] 'ja:. in 'ta:k 'po:nem, 'rie:ča, a 'm6:ra 'to: 'bet, 'kak 'ja:s 'to: 'po:nem, 'kak 'po:nem 'ja:s u'sa, 'kak se ja u 'buo:stne u 190 k'luca 'rje:kla ka'ke:ra 'xiša .., [PW: 'kak se ja pa 'rie:kla?] .. 'kak ja b'la dek'le:tam i'me:. [PW: 'na, 'kak se ja 'rie:kla pr 'xisax?] se ja 'rie:kla pr 'la:zinex, pr 'cice, 'puo:l 'tam pr 195 ka'vä:rne, ka sa 'kä:va 'kuxale, 'ja:, da .. da sa b'le:. {P} □ a, 'lä:zine sa 'me:le mesa'rija, 'puo: sa b'le: pa dek'le:te, ja b'la: 'mä:ra, 'puo: ja b'la:, a, {P} 'ča:ke, 'a:nuša, {P} 'puo: pa .., 'puo: pa 'se:ka. □ 'ja:. Q 'rje:ča, da jax .. da jax 'mö:ram 'po:n.... D 'puo:l 'ta pr 'cicinex ja b'la: pa 'cica .. 200 'ja:na, 'puo: 'ja:na ja b'la: 'mä:rija .., pr d'ruge 'xisa [PW: a 'to: sa b'le: dek'le:te?] dek'le:te, 'ja:, pa ža 've:ča. [PW: in 'kö:k sa b'le: s...?] 205 've:ča kakar 'mi. D 've:ča 'ža kakar 'mi, 'ja:. D 'ja:. in srna ta 'guo: x tistem 'la: zinem z'me:ram 'xč>:dle q'le:dat ta 'guo:r, 'guo: sa 'me:le mese'rija. [] ša u'sa 've:m, 'kak ja BESEDILA: Kraše - Kri 187 b'ta na're:ta, 'le:. D 'ja-» 're:s. D 'rie:ča, da se 'va:trak 1ta:ka 're:č za..... za'po:ne na pa za'me:rka, 'kak ja b'la. U 210 ja:. u k'luca, 'ja:, k srna pa b'le, u k'luca ja pa b'la ... {Z} □ a, 'ta pa 'nisma 'me:le d'ruge ka na 'va:rta za zele'n'ä:va, 'ta:k pa 'ni..... 'nisma 'vie:č 'me:le d'ruge n'če:srca. [] se've:da, 'a:te s na 'šixt š'le, 'ta:k 'nisma 'muo:gle. Q 'mi 215 srna .., {Z} ut'ruo:ce, 'kak ma pa 'mi udei'va:le! D 'neč, 'ja:. [PW: 'na, in 'kak ste 'puo:l 'pa:ršle da'mo:?] 'ja:, 'puo: sa pa p'to:noska 'tie:ta — ud 'muo:ja 'ma:me 'sie:stra — pa 'muo:ja s'ta:ra 'ma:ma .., sa pa 'va:tle, da sa 'a:te 'ma:gle pr'pie:let 'na:j 'guo:r, 'mane na pa 'a:nčka. Q 220 d've: dek'le:te, z 'buo:stne 'guo:r. U in 'puo: s naj pa 'guo:r prpe'la:le, 'puo: srn pa 'ja:s ta us'ta:ta, {P} 'puo:l 'a:nčka j pa 'tut' b'ta:, 'ä:nčka, 'ja:l ... {Z} □ sama ka sa se 'pa: .., {Z} ka se ja pa 'mica u'že:nla, 'mic'ka, sa pa 'a:te pa 'a:nčka 'pa:ršle, da jax ja s'ta: 'a:nčka gaspa'dinet. Q 'puo: ja s'ta: 225 pa 'a:nčka ta 'duo:1, srn pa 'ja:s 'sä:ma us'ta:ta u p'to:nove. {P} 'puo:l ja pa .., {Z} sa se pa 'a:te u'že:nie, k ja s'ta: 'tale na g're:gova s pad'guo:ra, 'zie:fa, ta 'duo:l, 'puo: s se pa 'ma:gle u'žie:nt', sa 'rie:kle - »ka 'ni b'ta dr'ga:č, ka ja 230 j..., ta 'duo: 'pa:ršta. □ 'puo:wne be na 'pa:ršu na'kö:l.« [] ja pa 'sä:ma ta 'duo: 'pa:ršta. U 'puo: sa ja pa u'ze:le, sama 'ni 'do:ga ži've:ta, 'na, 'puo: ja pa x'mä:ta u'ma:rta 'tut'. □ ' ja: . KRAŠE - Kr2 Prip. : Franc IPJ4ANČNIK Sod.: Antonija IRMANČNIK Posn.: 28. jan. 1988 (4 A: 004-416; 4 B: 002-084) V partizanih in na prisilnem delu v Avstriji [PW: 'kak ja 'puo:l b'ta?] a ka srn 'be:u u 'a:ustrija? [PW: 'ja:, 'ja:.] a te be s'kp:s pa've:dp, ka srn 'be:u u parti'za:nex, 'kak ja b'ta .. 'puo:? Q 'ce:ta 'muo:ja žiu'lie:ne? 5 BESEDILA: Krase - Kr2 188 [PW: 'ja:, 'ja:. Q me za'nima.] 'puo: te m pa pa've:do, 'na, 'to:. [] bas pa 'vid'9, 'kak ja b'la. 'ja:s, ka ... {Z} D 'ja:, 'se: ja 'tö:na 'tud', 'mö:j b'ra:t, ja 'tude 'be:u u parti'zä:nex, y'bä: sma b'la:. Q 'se: ja b'la: 10 'xuda ' re:č tip 'nater, st'ra:šna 'xuda ja b'la. □ 'puo:l, {K} 'puo: sma pa b'le 'natar, 'natar u ne .. u ne vr'tä:ča, 'nat, 'bal na da'lina ja b'la:, sma b'le 'natar, pa kaman'dä:nt zron 'na:s. 'ta:kle 'guo: u x'riba, 'bal 'guo: 'više 'na:s, se ja pa 15 z'go:var 'ču. Q sa gva'rile sla've:nska. [] ja pa 're:ku tiste kaman'dä:nt, ja 're:ku - »'de: pa na 've:m,« ja 're:ku, »a sa 'nä:sa 'guo:r al .. al sa .. al sa .. a sa 'be:učke.« U 'na, 'puo:1 .. pa z'bie:ra 'mane pa nega .. pa nega 'vo:dnika pa 'tale ja z 'ro:ta 'tude 'be:u ne vac'lo:ške. [] ('se: 'tist' ja 20 ža u'ma:ru 'de:.) 'puo:l, 'puo: pa g're:ma, 'ja:, ta 'guo:r. Q 'nisma .. 'nisma {Z} 'ni b'la 'd9:ga, a'nie:, p'ridema 'ka: b'liza, sa 'ža zaus'ta:ulele. [] »s't9:j!« Q se've:da, 'mi pa 'ka: u 'be:k! D 'ja:s 've:m, da sm 'ka: .., {Z} sri 'natar čaz ne pe'ci s'kuo:ču, 25 tiste vac'l9:ške za 'mane, 'kak ja z 'V9:dnika b'la - 't9: pa na 've:m, 'kak ja b'la. 'puo: pa g're:ma ta 'duo:1, pa ne 'šume ta 'duo:1, da sma 'pa:ršla na 'p9:le. Q 'tam, 'na, 'tam sma, {z} 'tam ja b'la: pa na 've:s, 'puo: sma .., {Z} 'puo: sm pa 'ja:s 're:ku — »'die:leč 30 pa 'niša 'na:ša 'de:.« Q sma š'la: pa n'mickana nap're: ta 'duo: 'ša:, 'puo: pa s'pe:t ta 'guo: sma š'la:, s'pe:t ta 'guo: u 1g9:ša, a'nie:. Q g're:ma pa g're:ma, 'a:jde, sa b'le 'ža ' be: učke s' pe: t. [] sa za' če: le pa s' pe: t st' re: let pa ' na: me, md'va: pa 'ka: u 'be:k s'pe:t. Q 'ka:r uš'la: s'ma:, pa sma čas 35 'tista 've:s š'la:, pa .. pa sa b'le .. pa sa b'le natar .., 'ja:, pa sa natar b'le 'ne:mce u tiste 'vie:se, pa 'neč, sma 'ka:r s're:čna s'k9:s 'pa:ršla, a'nie:, pa sma š'la: u d'ruge x'rip, ta 'guo:r sma ... {Z} □ ja b'la pa n'ma t'ra:unika za 'jat ta 'guo: naub're:k. □ g're:ma ta 'guo:, g're:ma, na'za:j se 40 'nisma 'neč u'ze:rata, 'ja:nkrt se pa za'die:ra — »s't9:j!« □ 'puo: pa, se've:da, 'puo: sma pa pas'ta:la, a'nie:, 'kä: 'če:š, 'niše se 'mö:gu 'ne:č pa'ma:gat, 'kakar 'b9:, pa 'b9:. Q pa p'rideja da 'na:j, pa 'na:rp're: ... {Z} U vac'l9:ške ja pa 'be:u ša m'la:t 'pö:ba, a'nie:, m'la:t 'po:ba, u'r9:žja pa 'neč 45 BESEDILA: Kraše - Kr2 189 'ni 'jam'o, ka ga ja .. ka ga ja 'ka: pes'tiu, ka sma u za'se:da 'pa:ršle 'vie:čk'ra:t, a'nie:, ja pa 'ka: pes'tiu, da ja 'le:ža u'šo:. D 'se: be ga 'ta:k ustra'lile, a, 'na:ša, ka be ga .., { Z } ka be p're: na 'be:u u'jat. 'na, 'puo:l .. 'puo:l ja pa z've:zda 'jam'9, a'nie:. [] ja pa 50 ' re: ku ' mane — »pag' le: deta ga, š... s' ve: ne š ' tä: jarska! Q 'ka:plar 'ja:! [] ta'kö:j da ma ja z're:žaš 'duo:,« ja 're:ku 1 mane. D »ta'kö:j da ma ja z're:žaš 'duo:1.« □ 'puo: pa s've:da u'ze:mem 'ja:s 'nuo:š 'van, z 'va:ržata, pa ma ja z're:žam. □ 'puo: sa ša pa 'mane, 'puo: sa ša pa 'mane. [] 'rug'zuo:k srn 55 'jam'o, 'natar. □ 'ja:s srn pa 'be:u z'ta ub'ro:žan, st'ra:šna z'la. D g've:r srn 'jam'o, pa 'natar u 'rug'zuo:ka mu'ničija pa nex 'še:st tel'jä:nskex 'bo:mp, pa 'ja:na ang'le:ška 'ta:kle na 1 pa:sa .. srn 'nuo:s'u. U »pag'le:dete ga, s'vena š'tä:jarska, 'kak ja ub'r9:žan! Q ka'da:j s' pa 'vid'9 'suo:ja 'ma:ter?« [] 60 'puo: srn pa pa've:d9, ka'da:j, a'nie:, sn '§9: u'd: 9:111a. □ 'ta:kle, 'ta:kle ja na're:d'u — »se 'ža, ker 'se!« 'ja:s sn pa 't9: 'ka:r 've:d'9, da .. da .. da bam ust're:len, 'na. Q 'se:, 'te:ga se 'ta:k 'nisn 'neč 'ba:y, 'tate s'ma:rte se 'nisn 'neč 'ba:u. □ srn 'mislu — 'tata s'ma:rt 'ta:k 65 'ni 'xuda. D d'ruge me pa 'ta:k na 'ča:ka ka .. ka s'ma:rt. D 1 ja:, 'sä:ma da be na 'mučle 'nie:! 'na, 'puo:1, p'uo: sa pa 'na:j, 'ja:, pa .. pe'la:le ta 'duo: u tista 've:s, ka sma p're: md'vä: s'la: s'k9:z 'guo:r, 'duo: ja pa 'ža b'la, 'ja:, 'puo:1 'ne:ke parti'zä:nu pa nex 'pä:r 70 parti' zä:nk 'tude. D 'p\Jo: s pa ' inde näj prik'lucle. D 'puo: sma pa 'ende b'le, a'nie:, ka se ja 'n9:č nara'dila, praka 'nuo:ča 'šla, ja pa u'sä:k 'be:učak 'ja:nga, 'ja:nga parti'zä:na, a'nie:, 'ČUV9, ka srna š'le, da j..... da ja .. da ja 'Š9: zr9na 'nega, da 'ni 'mö:gu u'vet. D 'ja:. Q 'puo: sma s'le 75 pa'nuo:č, pa'nuo:č ja 'cä:se 'p9:kala, 'ta:g da sma 'misle, da ma .. da ma .. {Z} da bda 'na:s 'čist pa'bile. □ pa s're:ča 'buo:ža, da 'nisa .. za'de:le pa'nuo:č, a'nie:. Q 'na, 'puo: pa p'ridema .. 'ta:j 'ne:kam, 'kak se ja 'rie:kla, na 've:m ('t9: ja b'la g'lix u 'se:n'svetex ja b'la), pa p'ridema 80 ta 'natar {K} da ne s'ta:ube, 'tarn .. 'tarn sma pa pas'ta:le, 'puo: 'tarn sa pa 'na:s 'natar .. 'natar u .. ('de: na 've:m, a ja b'la 'šo:Ia al 'kä: ja b'la:), sa nas 'natar .. 'natar 'puo:l sp'ra:ule. Q ja b'la naz 'duo:ste ža 'puo: tistex parti'zä:n9 pa tistex parti'zä:nk ja b'la 'ne:ke 'tude, da sma 'puo: 'natar .. 85 BESEDILA: Krase - Kr2 190 'natar le'ža:le - 'natar ja b'la: s'tä:ma, 'nat u tiste s'lärme srna le'ža:le, {K} da srna se 'ta: k u'ši na..., na'le: zle, pras'ne:t, da ja, {Z} da sa nas 'ka: 'nö:sle. □ 'na, 'puo:l .. 'puo: sa pa 'na:s pa ta 'duo:l prada tista s'ta:uba pe'la:le pa 'na:s 'tam pastra'ji..., 'ja:, past'ro:jle, 'puo: s pa nas 90 s'likale. [] 'puo:l .. le'di ja b'la pa 'duo:ste, 've:š, k ja b'la g'lix na 'se:n'svete, ka sa u 'ce:rku š'le. D 'ce:la 're:č ja b'la, pa 'tam 'pa:ršle, a'nie:, pa 'na:z g'le:dale, 'ja:ne ta u 'na:s p'luvale, 'ja:nem sa se 'ka: g'la:ve pa've:sle pa sa 'ka: š'le ust'rä:n, a'nie:, 'puo:l .. 'na, 'puo:l ... {Z} U 'mi 95 pa 'nisma 'neč 've:die. U s'likale sa 'na:s, 'puo:l, 'puo: s pa 'na:s pa na'lo:žle pa natar, natar u 'a:uta, 'tä:k, pak'rit 'a:uta, a'nie:. U 'ka:m bama š'le - 'neč 'nisma 've:die. f\ pe' lä: ma se, pe'lä:ma, pa p' r idema u leb' lä: na. [] u leb' lä: na. Q 'na, 'puo: 'tam s pa naz 'da:le u 'rie:st, u leb'la:ne. 100 [PW: 'ke: ja pa 'una b'la, ka sa vas 'lede p'luvale pa 'to:, ka ste 'rie:kle?] na 've:m, a ja se 'ende 'rie:kla s'ticna al 'kä:. [PW: a'ha, a'Ka.] 'ja:, 'ta:k se me z'di, u s'ticne, 'ja:. 105 [PW: 'ja:, 'ja:.] 'na, 'puo:l, 'puo: srna pa 'tam u 'rie:sta b'le. D 'puo: sm pa ' tarn ' be: u u ' r ie: sta ne . . ne t' r i ' te: dne, ' ja: . □ ' se: ' tam ja pa 'xada b'la s'pe:t 'puo:1, 'tam srna pa 'ta:kale, 've:š. □ 'e:zas, 'mä:la 'jaste da'bile, srna b'le 'tä:ke 're:učke. 110 'na, 'puo:1, 'puo: 'ja:nkrt, 'ja:nkrt, 'ja:, sa pa 'na:s s'pe:t na'16:žle 'ne:ke, 'ne:ke sa jax .. 'duo:st' sa jax pastra'lile tm 'natar, a'nie:, pa 'kä: ša 've:m, 'kä: sa ša u'sa nara'dile, 'puo: 'ne:ke ja pa 'na:s pa us'ta:la .. 'tude ša, 'ja:, 'puo:l. U 'puo: sa pa 'na:s na'16:žle, srna se pa u 115 'a:ustrija z'na: šle, u ' sa: le'burga, y ' sa: le'burga. 0 pa'nyto:č srna 'pa:ršle. D 'kakr ja b'la, ja b'la, 'die:š ja 'šo:, pa srna s'ta:le 'puo: tm 'vane, 'vane, 'ja:, 'dje:š ja 'šo:, 'ja:, pact're:xe srna 'pa: b'le. D da ja 'šo: 'tiste, 'ja:, k ja 'na:s .. k ja 'na:s 'va:d'u, da ja 'šo:, 'kä:m bam .., {Z} 'kä:m 120 be naz 'da:le. o o 'na, 'puo: sa pa nas 'natar u ne ba'rä:ke .. ne ba'ra:ke sp'ra:ule, z'mucane srna b'le ... {Z} [] 'puo:l .. 'ja:nkrt pa a'lä:rm, da sa .. da sa š'le .. 'ja:, da sa š1le čaz 'mie:ja .. 'ne:mce, {Z} ameri'kä:nce. Q 'puo:l pa 'une 'po:be, ka sa ža 125 BESEDILA: Krase - Kr2 191 p're: 'die:1 'ca:jta 'natar b'le, 'ka:r 'xitr pa'puo:kale, y'sa sp're:mna, a'nie:, pa 'be:Žale. U 'ja:s sm pa 'ka: 'lie:Ž9 .. 'ka: 'lie:Ž9. Q »'ka: pa 'ti?« D sn 're:ku - »'tale 'ža 'na:vda b9mban'de:rale.« □ »'na, baž 'ža 'vid'9.« □ pa 'za:čne 'p9:kat. D 'ka: ma'l9:ra, 'ja:s 'ka: 'de:kna čaz g'Ia:va, sn 'mislu - 130 'de: sn pa 'fe:rtek. □ t're:šla 'ta:g, da g'lix 'to:g, da me s 'pö:jstele 'ni 'va:rgla. Q 'vič, pa g'lix 'tam ja pa 'nisa 'va:rgle. Q s're:ča, 'ja:, da .. da sn 'žiu 'va:sto. Q ka ja pa s'pe:t ud'rugic 'be:u 'puo:l .. d'rug 'de:n .. a:..., tiste a'lä:rm, sn pa .. sn pa g'lix 'ta:k 'Š9: ž 'ne:me ka 'neč. [] 135 'nism 'n9:t'9 'neč 'vie:č 'natar 'bet. D 'ja:. Q ta nat u 'g9:ša srna 'xo:dle. {K} D pa 'vie:čk'ra:t sn 'Š9: .. 'Š9: 'tam z 'ne:me, ka 'nism 'ja:z za d'ruga kl9..... zakl9'nišča 've:d'9. 'puo:l ... □ s're:ča, 'ja:nkrt pa 'nism 'Š9:, za'kä: 'nism 'šo:, a'nie:, 'to: na 've:m, da sn .. da .. da .. da 'nisn 'šo:, 140 'ja:, ž 'ne:me. □ sa pa 'tam ka'dile, sa pa 'vidle, da sa ka'dile, se ja 'vidla tista 'luč, a'nje:, 'kä: 'misleš 'ti, da sa ta 'guo: 'ta:ka 'de:le u 'laft 'vidle, sa pa 'va:rgle 'duo: nex 'pa:r 'bo:mp. Q u'sa ja b'la 'ma:rtva 'inde, u'sa 'ma:rtva, 'ja:s pa 'žiu ša 'va:st9. 145 'na, 'puo: srna pa .. 'puo: srna pa u'se:x 'so:rt 'de:lale tam ' natar. [] ' puo: s me ' da: le pa .. ' puo: s me ' da: le pa nat u zakl9'nišča, da sn 'natar 'de:l9. 0 'nat u zakt9'nišča, a'nie:, ka'pä:le pa st're:lele 'natar, a'nie:, da sa 'de:tale 'ša: 've:ča p'la:c. □ 'puo: sa 'pa: u 'tiste .. 'puo: s pa .. 'puo: s 150 pa pa 'mane 'misnle .., {Z} da be 'Š9: x 'po:rma'šine. [} sn pa 're:ku, da 'nisn zd'ra:u, da 'ja:s se na 'upam. □ 'ja:, 'puo: s me pa 'ka: pes'tile, a'nie:. 'puo: sn pa 'be:u pr tistex 'guntex, 'ta:rja srna b'le, da srna na tistex 'guntex 'vazle 'van tiste 'šudr, a'nie:, tista 155 ka'maja. [PW: 'kak ja pa b'la 'tx):? D 'ka:ka 're:č ja b'la: .. 't9:?] ' t9: ja b' la ' nat u pla' nine. [PW: ka ste 'rie:kle 'gunte.] 'ta:k ka be 'tale ... {Z} Q a'ja:, 'tiste .. 'ja:, 'tist 160 p'ra:uja 'ja:ne 'gunte, 'ja:, pa 'ja:s na 've:m, 'kak se .. kak sa 'tam p'ra:yle, k sn 'ja:s 'be:u, 'ja:, pr tiste 'rie:ča. Q 'ta:rja sma b'le, da sma 'vazle 'van. [PW: a ja 't9: 'vo:s na š'te:rax ka'le:sex a 'kak?] BESEDILA: Kraše - Kr2 192 na š'te:rax ka'le:sex, 'ja:, na š'te:rax ka'le:sex, da sma 165 'van 'vazle, da sma 'inde 'van 'vazle, 'ja:. D 'kadar ja 'be:u pa a'la:rm, pa 'nisma s..., s'me: le 'vie:č 'va:zet 'van. D 'ja:. 'neč 'vie:č. Q 'inde .. 'inde ja b'la za 'ja:n'ma u'ze:ra, 've:š, 'ka: 'fa:jn, sm 'be:u bras:'ka:rbe zara't:e:ga. Q t9 be jax pa 'zixar na'mie:to na 'tista pla'nina, 'ja:, na 'ta:užnte, 170 pa b' na sa'sula. □ 'ja:. D 'tam sma .. {Z} 'tam ja b'la 'ka: 'fa:jn, 'ja:. D sip 'be:u 'tam 'puo: .. 'do:ga 'ca:jta, 'ja:. □ 'se:, ke p'rida 'ni b'la, a'nie:, tista 'de:la, pa m'ra:s ja 'be:u, 've:š, 'ko:ker 'to:k ja b'la 'fa:jn, ka ja b'la 'ma:rzla, da .. se n'ca:jt 'be:u 'vene, 'tö:g da sa sa'sule, 'puo: pa 175 na'za:j 'natar, a'nie:, pa s'pe:t na'sule pa pe'la:le 'van. □ 'na, sm 'inde .. 'inde sm 'be:u 'puo:l 'd9:ga, 'ja:, tista 'zima sm 'inde pra'živ'9 'natar, 'ja:, u tist'ma zakl9'nišča. 'na, 'puo:1, 'puo: sa me 'da:le pa .. 'puo: s me 'da:le pa ne..... x ze'da:rjam, da sm ze'da:rjam st're:gu. □ 'ja:, 180 x ze'da:rjam. □ 'puo:1 .. 'inde .. 'inde ja b'la 'tut' 'ka:r, 'ja:, ja 'tut' 'ka: š'la 'ne:kaka, se've:da. D 'puo:l, 'puo: ja pa tiste .. tiste 'ma:jstar, 'ja:, k ja 'na:s 'jam'9, ja pa 1 mane zb'ra:u pa nega 'ne:mca, pa sma š'la: ut 'sa:le'burga ... D n 'tä:kale del'a:va ja b'la: ka 'tale u 'cie:le. □ sma š'la:. 185 D ja ša 're:ku 'mane .. ja 're:ku, tiste 'ma:jstar .. ja 're:ku, da, {Z} 'na, 'se:, 't9: me 'ja:, {Z} 'to: ja xra'vä:ta pa've:d9, 'tiste x'ra:'va:t ja pa z'na:u 'ne:mška, a'nje:, da ja 'pyo: 'tiste x'ra:vat 'mane pa've:d9, da .. da 'ka:m bam 'Š9: pa 'ke: b9 'mane tiste 'ne:me 'ča:k9 'tam, pa 'ko:k pas'ta:j 'ja:, 190 a'nie:, 'kö:ka pas'ta:j, 'tam b9 'pa: ... {Z} Q »'tam te b9 pa 'ča:k9, 'ka: na pas'tä:ja. Q 'tista .. 'tista 'čuve, da ga baš 1 na:šu.« Q 'na, 'puo: pa, s've:da, 'puo: sm pa 'Š9: na u'la:k pa sm se 'pie:l9 pa 'pie:l9, a'nie:, 'ta:g da sn 'pa:ršu da 'tiste s'le:dne pas'tä:ja, a'nie:, da sn ga zag'le:d9. D da sn '§9: 195 1puo: 'duo:1, a'nie:. 'na, 'puo:l, 'puo: sma pa s 'tist'ma 'de:lala 'tam .., ja pa 'tam, sa z ma't9:....., {z} u 'me:sta s nema .. nema inŽ9'ne:rja zb9mban'de:rale, 'puo: ja pa 'tam .. 'tam 'kup'u ud nega k'me:ta ne s've:t, da s' ja 'tam 'cimpr9. □ 'puo: sma pa 'tam, {Z} 'puo: 200 sma pa 'tam ka'pä:la .., sma 'tam ka'pä:ta za .. za .. za tista 'ba:jta, a'nie:, u g'rant. Q pa .. 'se: ja .. ja b'la 'ka: 'fa:jn, ča ja p'r9: 're:ku tiste 'ma:jstar, ja 're:ku, da b9 'ka: 'fa:jn tam 'natar. U ja 're:ku - »'tam 'na:wbda, 'tam 'neč BESEDILA: Krase - Kr2 193 na bcmiban' de: ra ja,« 'ja:, pa 're: s 'niša 'neč, a'nie:, da ja .. 205 da ja b'la . . da ja b' la ' ka: r. D ja ' ka: š' la ' puo: 1. 'puo: sip pa .. 'puo: sn pa up'ra:šo 'ma:jstra - »'ja:,« sn 're:ku, »'ke: bm pa 'puo: s'pa:u?« Q Ja Pa 're:ku tiste 'ma:jstar, ja 're:ku, a, da .. da m 'ma:gu na'za:j u 'sa:le'burk 'xuo:det. □ 'J9:fi, 'de: pa 'ta:kle 'dje:leč, a1nie:! □ 'puo: ja 210 pa 'mane 'tista inžo'ne:rka, ka srna ja 'de:lale 'inde, me ja pa up'rä:šala, 'ke: bm s'pa:u. D 'ja:, sn 're:ku - »'re:ku me ja 'ma:jstar, da 'ma:ram na'za:j u 'sa:le'burk 'xuo:det .., 'jat.« D ja pa 'rie:kia — »'ja:, 'puo: pa 'ta:k 'na:_baš 'neč 'de:io, bas pa 'ka:r 'sam pa 'ta:j se 'va:z'u.« U 'puo: me ja pa 'tista 215 z'rixtala stana'vä:ne 'tam 'natar. D 'ja:. D tista inžo'ne:rka, a'nie:. D pa x'ra:na 'tude, x'rä:na 'tude, na gas'tilne. U dr'ga:č srn 'tam, 'ja:, 'puo:l, pr tiste 'žie:ne, ka srn 'be:u na stana'va:ne .., {Z} me ja 'da:la ve'če:rja pa 'zutre f'ro:štek. D a, x 'južne srn 'xuo:d'u pa na gas'tilna. D 'ni b'la ud 'inde, 220 ka srna 'de:lale, 'ni b'la z'la 'die:leč na gas'tilna za 'jat. [] pa ja 'tista u'sa tista inžo'ne:rka p'la:čala. □ 'ja:, tista x'rä:na sm 'jam'9 'tam. 'na, 'puo: srna pa 'tam b'le, 'tam, 'ja:, srna b'le 'puo:l 'ta:g 'd9:ga, 'ta:g 'do:ga, da ja b'la pa 'va:jske 'kuo:nc. □ 225 'puo: sm pa 'be:u g'lix 'ta:k ka na zgab'lie:na '9:ca, 'ja:. □ 'puo:zn9 sm se pa 'tam z 'vie:črne, 'ja:. Q 'tam, ka sm 'be:u na stana'vä:ne, ja 'be:u ne k'me:t 'tude, ja 'jam'9 d've: 'xiša, ja 'jam'9 'natar š'ta:ntmane 'tude .., u te d'ruge 'xiša. □ 'puo:l .., 'puo:1 .., 'puo:, 'ja:, sam pa 'inde 'be:u n'ca:jt, 'puo: 230 me ja pa ... 'puo: me ja pa tista .., tista .. tista ud .. tista ud Ž9'ne:rja 'žie:na pa 'guo: z'rixtala pr 'tist'ma k'me:ta, ka sm p're: 'be:u, da sn .. da sn 'inde .. da sn 'inde 'va:sto, 'puo: pa 'va:jske, da srna 'inde ka'pä:le 'ma, 'tä:ke g'ra:bne, 've:š, pa t'ra:unikex, k ja b'la mac've:rja. 235 'na, 'puo:l .., 'puo: sa've:da 'de:la..., 'de:lat sm 'ma:gu 'ka: 'fe:st, a'nie:, se me 'ni da'pa:dta. D 'se: x'rä:na ja ša 'ka: b'la:. □ 'lie:Ž9 sn guo na 'mä:rafa u 'pö:stele, ja 'tut' 'ka: das'tö:jna 'pö:st'9 b'ta:, a'nie:, 'pa:č, a, 'zutre se me 'ni da'pa:dla, ka sm 'ma:gu za'ca:jta .. {Z} me ja 'pa:ršla 240 k'licat, 'ja:. D 'py°:l. 'py°^ Pa 'inde se me 'ni da'pa:dla, 'puo: sm pa na ne'de:le - ka 'nisma 'de:lale u ne'de:le, a'nie:, srna pa 'de:lale 'tam - pa g're:m da tizd'ga k'me:ta, ka sm p're: 'be:u tn 'duo:1, a'nie:, 'puo: sn ga pa .., sn 're:ku — pa me pa ša ne .. ne 'sa:rp me ja naš'te:I9 'tut', k ja 'be:u 'duo:1, 245 BESEDILA: Kraše - Kr2 194 a, ja 're:ku - »'ka: 'pe:t', 'tale p'ride.« □ 'puo: sn ga pa up'ra:Š9, ča be, sn 're:ku — »'se: 'ja:s sn .., {Z} 'sa:ma za x'rä:na be 'de:to,« sn 're:ku. Q 'puo:zno me ja pa p're:, 'ja:, 'mane 'ža, k sn 'inde, 'inde 'xuo:d'u, 'ja:, na x'rä:na, a'nie:. □ ja pa 'ka:r 'be:u za 'to:, 'ja:. Q pa sm .. pa sm pab'ra:u, 250 a'nie:, u'sa, kar sm 'jam'9 'guo:, pa sm 'Š9:. Q 'se: ja b'la: ša 'jazna na 'mane inŽ9'ne:rka, 've:š, n'ca:jt 'neč 'ni gva'rila, ka sm ja pa'te:gn'u ud 'unga k'meta pa 'te:ma. Q 'na, 'puo: sm pa pr ' te: ma ' be: u da ' kuo: nca. D ' ja: • D ' de: I9 sm ma ' re: s 'ka: p'ridna. D da'pa:du sm se ma 'ta:k, da 'un' me 'ni 'mislu 255 da'11)9: s'pustet. □ 'ja:. 'un' be 'mane 'ra:t pa'da:rŽ9 tam 'natar, ka sm .. u'sa sm z'na:u 'de:lat, u'sa 'čista, pa 'be:u 'puo:sten, a'nie:, pa .. me ja z'la 'ra:t 'jam'9. 'na, 'puo:l, 'ja:s sm pa 'tam pa na 'kuo:sa k'lie:p9, 'ja:nkrt pa p'ride .. p'ride 'ne:ke ne pali'cija. Q ja pa .. sa 260 pa sprašk'va:le tizd'ga k'me:ta, ča 'mä: 'ke: käkex 'rä:dnik9. D »'ja:,« ja 're:ku, »'mä:m 'ja:nga, 'ja:nga sla've:niš pa 'ja:nga, 'ja:nga xra'vä:ta.« U 'puo:l ... {Z} □ ('t9: sm 'ja:s u'sa 'ču, ka sm 'inde 'kuo:sa k'lie:po, sm 'be:u 'ta:g b'liza, a'nie:.) [] »da se 'jutar, da se 'jutar 'ja:uta u, u se'ke:rxn.« 265 D 'ta:j, 'ta:j ja b'la pa jana 'ura 'die:leč za 'jat. 'na, 'puo:l, 'puo: ja pa 'kuo:ne nap're:gu, da ja naj 'pie:l9. U 'kurni p'ride na'mä:la ud 'vie:se, ma ja pa 'kuo:n' 'ta:k sk'rulu, da 'ni 'mo:gu 'neč 'die:le, da ja 'ma:gu na'za:j 'jat ž 'ne:ma. D ja pa 're:ku, da 'ka: 'ne: pa'ča:kama 'inde, da 270 b9 'pa:ršu s t'ra:kterja. U 'ja:s sm pa 're:ku - »'ni t're:ba, 'se: 'ni t're:ba« — z'na:u sn 'ta:k ta 'natar, a'nie: — »'ni t're:ba.« □ 'ja:, 'va:t'9 'ja:, da srna ga pa'ča:kata, da ja 'puo: naj s t'ra:kterja 'pie:l9. 'na, 'puo: sma pa š'le, ka srna "pa:ršle ta 'nat u se'ke:rxn, 275 'tam, 'tam, 'ja:, sa 'puo: me zas'lisale, 'puo: ja 'Š9: pa 'tiste ta 'guo:r, da ja .. da ja za 'mane p'ruo:s'u, ča be 'mane pes'tile, tam 'natar. [] sa pa 'rie:kle, da .. da 'tista .. da 'tista na 'mö:rja 'pustet, da 'ma:ra .. da 'ma:ra u'sä:k 'jat u 'suo:ja d9ma'vina. □ 'ja:. 280 'na, 'puo: s pa 'inde nas pa zb'ra:le, sma 'inde b'le ne 'de:n al 'kag 'd9:ga, 'puo: s pa 'na:s .. 'puo: s pa 'na:s, {Z} 'ja:, 'tam, 'puo: .. 'puo: sa 'na:s 'tam, 'ja:, 'da:le, u 'sa:le'burga, u 'sa:lc'burga sa nas 'puo: 'da:le, {Z} sa 'ta:j nas pe'la:le, 'puo: s pa 'tam naz 'da:le 'nat u ne ba'ra:ke, 285 BESEDILA: Kraše - Kr2 195 a'nie:, da sma b'le .., da srna 'ča:kale na tiste t'ra:ns'po:rt, a'nie:, ka'da:j b9 'so: ta .. za 'jugas'lä:vija. 'puo:l pa te .. na te 'pa:rvega 'nism 'mo:gu p'rit, ja b'la 'ža p'rie:več. Q me ja b'la 'ta:k 'xada, 'do:k'ca:jt me ja b'la, 'tam sm se na've:IČ9. □ se 'xada 'ni b'la, 'jaste sma 'me:le 290 za'duo:ste 'inde y tist'ma 'luo:gerja, sma 'me:le za'duo:ste 1jaste. Q 'pa:č da'mo: be 'ra:t 'so:. □ 'na, 'puo: z d'rugma sm pa 'so:. 'puo: sma se pa 'le:pa, a'nie:, prpe'lä:le 'tale na jese'nice, 'ta sa pa 'pa:rsle, a'nie:, 'nä:sa, da sa 'puo: nas 295 'tam na'16:žle. [] 'ta:j sa pa nas pa ameri'kä:nce prpe'lä:le, s t'ra:ns'p9:rta, a'nie:, da jese'nic, da 'mie:ja. 'na, 'puo: se pa, 'puo: se .. {Z} 'puo: s pa 'na:s na'lč>:žle, 'ja:, tam 'natar, 'na:ša, 'puo: pa s'P9:tarna .. s'P9:tarna sa jax 'ne:ke 'ka: za'pa:rle, 'kä: 'misleš 'ti, 'ka: za'pa:rle. □ 300 'ta:k sma .. 'ta:k sma b'le 'ne:kaka u'pä:rjane, a'nje:, u'pä:rjane. D 'na, pa sa nas prpe'lä:le na b'le:t, 'tam .. 'tam sma se 'ma:gle pa s'k9:pat u'se, u'sa ja b'la na'me:Sana -'že:nske, ut'ruo:ce — u'sa ja b'la na'me:šana, 've:š, u'sa 'čist. D 'PU°: 'ja:s se pa 'nism .. 'ja:s se pa 'nism 'n9:t'9, 305 ka 'nism 'tä:kex k9'pa:lk, a'nie:, pa 't9:, pa se 'nism 'n9:t'9 'jat, a'nie:, me ja b'la s'rä:m, 'ja:. U 'ja:ne .. 'ja:ne sa 'me:le, 'ja:ne 'neč, da sa se 'ka: 'ta:k ^9:pale. D 'pyo:l ja pa ' re: ku — »' na: Jbaš ' Š9: p' re: da' 1119:, da se bas s' k9: p9.« □ 'ja:, 'neč, 'puo: sm se pa ud'l9:ču, sm pa 'Š9:, da sm se 310 s'ko:p9. D 'ja:. (Sp} 'ja:, 'ta:k ja b'la. 'na, 'puo: s pa 'na:s pa 'tam zaslis'vä:le, a'nie:, na b'le:da .. na b'le:da. Q 'puo:l .. g're:m na zaslis'vä:ne. U 'natar ja b'la: na 'punca, m'la:da, 'fe:st, a'nie:, 'ta:kle j se'de:la, a'nie:, ka 'de: md'vä: se'dima, 'ja:s sn pa na 'tate 315 st'ra:ne 'sie:d'9, 'una pa 'tam, da sm u 'n'9: g'le:d9. Q pa me ja u'sa sprask'vä:la — »s 'kä:kma na'me:na se 'Š9: .. u .. u 'ne:mčija?« Q 'puo: sm pa pa've:d9, 'ka: pa pra'vic', a'nie:, 'kak ja b'la. D sn 're:ku — »'ja:, 'be:u sn .. u parti'zä:nex sn 'be:u. D 'puo: s me .. 'puo: s me .. 'puo: sm 'be:u pa u'jat, ka 320 sn 'Š9: u pat'ro:le, s me pa 'tam da'bile.« □ pa s'pe:t nap're:, a'nie:, 'puo: pa — 'kä:m sa 'na:s. Q sn pa've:do, 'kä:m sa 'na:s, da u .. 'a:ustrija. D 'kä: sn 'tam 'de:l9, sn u'sa pa pra'vic' pa've:d9, 'kä: sn 'de:l9, a'nie:, 'nism 'neč 'lie:go. □ 'puo:l .. ja u'sa pa'pisala 'tist, 'ka:r sn ga'v9:ru, a'nie:. [] 325 BESEDILA: Kraše - Kr2 196 'na, 'puo:1 sma b'la: pa 'fe:rtek, ja pa r ie:kla — »'de:le 'de:le čaz na'mä:la 'ca:jta pa g're:te ta 'guo:r na 'tata n 'tata ste'vilka, g're:te ta 'guo:r .. x nema ufi'ce:rja .. na zasliš'va:ne.« D 'ja:s sn pa 'mislu — »'je:'be:mo, 'to: pa 'na: Jbo u 're:da.« Q pa 'nisn 'no:t'o 'neč 'jat za'ja:nkrt, 'neč. 330 □ 'puo: ja b'la pa 'na:s pa 'vie:č 'tä:kex, da sma 'rie:kle, da sma b'le u parti'za:nex pa da sma b'le 'tam u'jate, a'nie:, 'vie:č ja b'la 'ta:kex. D 'puo:l, 'ta:g 'do:ga, da ja k'lico jax 'puo: tist' ufi'ce:r, u'se: 'tate, 'na:s 'natar, da sma 'puo:l 'ma:gle 'jat, a'nie:. □ 'na, 'puo: sm pa 'tam g'lix ta:k p'rä:- 335 v'u 'tut' ka pa tist'ma dek'le:ta, a'nie. Q 'jam'9 ja pa u'se: 'tiste daka'mie:nte ža 'un' 'guo:r, ka se ja p're: zaslis'vä:la, a' nie: . [] sri u' sa pa pra' vie' pa' ve: do, a' nie: , da sn . . da sn 'be:u, 'ja:, y parti'zä:nex pa da sn 'be:u u'jat .., pa 'kä: sn 'tarn 'de:lo 'tude pa 'ja:na pa d'ruga. □ 'na, 'puo: se s'le, sa 340 pa 'tiste, ka sma 'rje:kle, da sma b'le u parti'zä:nex, pa u'se: mobli'ze:rale. Q u'se: mobli'ze:rale. D je'be:mti, sa me 'ka: 'la:se pa'kuo:nce pas'tä:jale, 'ta:k me ja b'la 'xada. 0 ja 're:ku 'ja:dn, ja 're:ku, ja 'pa:ršu praka 'man', ja 're:ku — »'de: sma pa na'je:bale, 'de: sma pa na'je:bale, ka se 'nisma 345 p'ro: žaga'vä:rjale.« D 'ja:. {Sp} D pa 'ja:s se pa 'nism 'neč 'tö:ka, a'nie:, 'me:n'u. D 'na, 'puo: s pa 'na..., {Z} 'une sa spes'tile da'm9:, 'ja:, 'ke:ra sa 'ta:g b'le prag'nä:ne pa 'ja:na pa d'ruga, 'ke:ra sma 'rie:kle, da sma b'le u parti'zä:nex, 'tiste pa u'se mobli'ze:rale. 350 'puo: s pa 'na:s pa u'le:kle u š'kč>:f ja 'lo:ka. Q 'p\?o: sma pa 'duo: b'le, a'nie:. □ se 'ni b'la 'xada 'duo:, se 'jaste sma 'me:le za'duo:ste, 'ta:k sma 'ža 'ke: 'ma:jge st'rä:ža 'da:rŽale 'tude, a'nie:, pa ša na'ma:la t..... 'duo:ste tiste te'o:rija 'me:le, a'nie:, pa 'ja:na pa d'ruga. 355 'na, {K} 'puo:l, 'puo: sn da'be:u pa da'pust. □ za ne 'me:sne d'ni sn da'be:u da'pusta, a'nie:, da sm 'pa:ršu da'mo:, 'puo:, predn sn 'šo: na'za:j, sm pa p'ruo:šne na're:d'u, a'nie:, da sn 'ne:su 'ka: nat u .. nat u š'ta:p .. 'jam. 0 pra'bie:ra, ja 're:ku — »t9'v4:riš,« ja 're:ku, »'ka: pa'ča:ke,« ja 're:ku, »u 360 krä:tkem,« ja 're:ku, »tate 'le:tnike .. u k'ra:tkem g're:te,« ja 're:ku, »da'm9:. □ 'ja:,« ja 're:ku, »bate x'mä:la spa'šie:ne.« Q 'ja:, 'na, pa ja 're:z b'la 'ta:k, da sma b'le x'ma:la spa'šie:ne. D 'na, 'puo: sm pa 'Š9:, 'ja:, da'm9:, 'puo: sm 'be:u pa 'duo:me. □ 'ta:kle, a'nie:, se usa žaga'vä:rja, 365 BESHDIIA: Kraše - Kr2 197 'ce:la .. u' sa tata .. tate 'ce:rkus, s'kg:s n s'ko:s. D 'ja:. D 'to: ja zanim'liva. [PW: 'ja:, 'se: ja, 'se: ja, 're:s ja.] 'ja:, 'na, 'pyo: ja bla pa u 're:da. D 'ja:, 'ja:, 'se: 'xuda 'ni b'la, 'se: 'ni b'le 'nam 'tam 'xada u š'ko:fja 'lo:ke 'pa:č. 370 □ ' pa: č .., 'ba:le sma se ' pa:, 've:š, ka sa ... {Z} Q ' tie: čas sa 'pa:, ka ja 'tita p're: 'be:u u 'rusija, a'nie:, se ja z 'rusam 've:zo, {K} 'puo:l j ja pa 'sie:m pa'te:gn'u, a'nie:, da ja u parti'zä:nex 'tude 'be:u, da ja .. da ja na 'tatale .. 'jugas'lä:vija pa 'ciko. D 'ruse sa b'le .., 'ruse sa b'le pa 375 'sile 'fo:liš. D 'ta:g da sma 'cule 'tam 'natar, 'ja:, ka sa se zga'va:rjale, da 'ruse .. 'ruse 'na:ša pag'ra:ničarja upstra'lujaja, 'ja:. [] 'vič, ke be 'puo:l ... {Z} Q 'na, 'puo: se ja pa 'xitar pa 'tita pa z a'mie:rike pa've:z9, 'ja:, ka se ja 'ba:u, da be .. da be ga 'ruse na'pä:die, se ja 'ba:u. □ z 380 a'mie:rike ('se: .. 'se: ja 'be:u pr'mö:ran), z a'mie:rike pa've:zale, da .. da sa 'puo: ne'xa:le 'ruse .. 'to:le. □ 'ja:, 've:š, meri'kä:nco sa se pa 'ba:le. D 'ruse sa b'le z'la š'ča:rpane. □ st'ra:šna sa b'le š'ča:rpane. Q 'kä: pa 'misleš, ča sa ža 'ne:mce b'le 'natar .. bliža 'muo:skve, da sa ža 385 'muo:skva ypstral'va:le, 'ja:. □ 'to: ja b'la 'tie:čas ne'vä:rna, 'ja:, ne'vä:rna, 'na, 'puo: pa, k se ja 'to: pa'me:rla, da sa se z meri'kä:nce, 'ja:, pa've:zale, 'puo:l, 'puo: ja .. 'puo: se ja pa z'bo:lšala. D 'pyo: s pa 'na:z da'mo: spes'tile. D 'ja:. 390 pa 've:m, ša ja 'tale, ka sma na se..... na tiste ses'tä:nke 1xö:die, da ša ja 'tam, 'ja:, ga'vo:ru .. 'tude 'nam, da .. da da .. da .. da .. da sma b'le pri'mö:rane, da sma se 'ma:gle z meri'kä:nce pa've:zat, 'ja:. {P} [] 'ja:s sm .. 'ja:s sm pa 'ta:k 've:d'o, za'kä:, a'nie:, ka p're: se ja z 'ruse 've:zo, 'na, 395 'puo: ga ja pa 'rus, a'nie:, pa za'va:rn'u, {Sp} da ja 'ta:kle ga s'pizd'u. [PW: 'ja:, 'ja:.] 'ja:. □ da ja b'la 'to: ne'vä:rna za u'se: .. s'kupe. □ 'ja:. 'a:j'dux, 'a: ja b'la žiu'lie:ne! U 'kä:ka žiu'lie:ne ja 400 ' re: z b' la, ' kak sma b' le ' bö: ge! [] je' be: mo, je' be: m9! [AI: 'de: se pa 'jam'9 'd9:ga p'rid'ga, a'nie:? {Sp}] [PW: 'ja:, 'se: ja 'fa:jn, 'se: ja 'fa:jn. — □ 'ja:, g'da:j 'puo: pa 'va:jske .. pa 'kuo:nca 'va:jske ste pa da'm9: 'pa:ršle? Q 'kö:k 'ca:jta ja 'tista .. ša t'ra:jala 'puo:l?] 405 BESEDILA: Kraše - Kr2 198 ka'da:j srn 'parršu? D 'ta:kle us're:d 'le:ta 'ja:nkrt. D ša 'do:ga 'nism 'nie: 'mö:gu 'sie:m s 'sa:le'burga, ka ja b'la, 've:š, u'sa s'to:čana ja b'la, 'niša 'neč 'vazle, a .., 'cuge pa 1 nie: ' neč, da sina ' puo: ' tam b' le, ' ja:, ' tude ša ' dp: ga ' puo: 1 tm 'natar, a'nie:, nat u tistema 'luo:gerja. D 'se: 'ni b'la nam 410 'xada, sama da'1119: be 'rä:de š'le. Q 'na, 'puo: s pa 'ja:nkrt na'mä:la pa'rixtale, 'puo: sma pa za'če:le 'jat, 'ja:, 'puo: sma pa za'če:le 'jat. Q 've:ž, 'de: pa da sa da käjga 'ta:jga 've:die, da ja 'be:u kak izda'ja:uc, da j ja 'ta:j pa'te:gn'u. [] 'vič, pa 'tp: ja 'ne:ke 'čudnega, da sa 'ma:gle 'jamet 'ta:ka 415 've:za, da sa .. da 'ka:r, ka sa pa .. pa 'eugex š'le, pa sa jax pa sa jax p're:le pa za'pa:rle. Q 'a: sma 'se: .. 'a: sma b'le u st'rä:xa, 've:š! D 'ja:. [PW: 've:te da.] 'je:zas, 'puo: pa nas 'ta:g zasliš'va:le pa zasliš'va:le, 420 je'be:m9, ' tp: g'lix 'ta:k, ka srn pr tist'ma dek'le:ta 'be:u, 'ka be 'be:u pr s'p9:vede. □ me ja sprašk'vä:la, 'ja:, 'ta:k pa 'ta:k, a'nie:, pa 'kä: srn 'de:l9 pa 'ja:na pa d'ruga. Q 'ja:. Q se've:da, 'ka:r sn 've:d'9, sn 'ta:k pa've:d9 pa pra'vic'. □ 'ja:. D 'vič, ka be pa 'ja:z za 'ta:ka 've:d'9, be pa na 're:ku, 425 da srn 'be:u u parti'zä:nex, 'ta:g be me 'puo: nuDbli'ze:rale, dr' ga: č be ' Š9: pa da' 1119:. U ' ja: . D je' be: mti, sma ga pas' ra: le 'tiste. D pa. 'na 'ja: .. pa 'se: ja 'ta:k ... {Z} [PW: 'ja:, 'neč .. 'neč na 've:te.] 1 neč .. ' neč se na ' mč>: ra ' ve: det, ' ja:. 430 1kä: pa, ča be 'une 'me:le pa'da:tke ..] 'ja:, 'tude ... Q .. pa da ste b'le u parti'zä:nex, pa da 'vi 'de: 'n9:čte pa've:dat?] 'ja:, 'ja:, 'ja:, 'ka: 'lie:xka 't9: be b'la. U 'ja:, 'ka:r 435 p'r9: ja b'la 'tp:, 'ja:s sn 'ka: pa pra'vic', 'ja:, 'nism 'be:u 'neč xi'na:uske pa .. pa 'ta:k nap're:, 'ta:k k sa 'ja:ne b'le, 1 ja: .. 'ja:. U 'ja:s sn .. 'ja:s srn 'ka:r 'pa:metna, pa sn ja 'ka:r 'le:pa s'k9:z z'va:z'u, s're:čna. 'ja:, 'mö:j b'ra:t ... {Z} U z b'ra:ta sma pa b'la: u'kupi, 440 'ja:, 'tam 'natar .. 'tud' na da'le:nskem ... D u'kupi sma, s'kupi sma b'la: u'bä: u ne bri'gä:de. Q sn 'ja:z 'be:u p're: u'jat, a'nie:, 'puo: 'un' ja 'be:u pa 'ra:nen u g'la:va, ja pa 'tude 'be:u u'jat, da ja .., {Z} da sa ga 'puo: 'da:le pa 'nat u 'ja [PW Da [PW BESEDILA: Kraše - Kr2 199 'dä:xava, da ja 'puo: 'ta .., sra'mä:k, 'tarn u'ma:ru, 'ja:, ka 445 ja 'tifas da'be:u. [PW: in 'ke:ra bri'gä:da ja b'Ia: 'tp:, a ja 'me:1a käka pa'se:bna i'me:?] a 'tam, na da'le:nskem? [PW: na da'le:nskem, 'ja:.] 450 'ja:, ' lustekpva sa p'ra:ule. [] ' lustekpva bri'ga:da. U 'ja:, 'lustekova. □ 'se: 'tiste pa'da:tke sn 'ta:k 'tale 'tude p'uo:l 'ma:gu 'da:t 'natar, a'nie:, u 'ke:ra bri'gä:de sm 'be:u [PW: 'ja:, 'ja:, 'ja:.] .. u 'ke:ra bri'gä:de sm 'be:u. {P} 455 'ja:, 'tiste .. 'tiste k'me:t, 'tiste be me 'pa:, st'ra:šna 'ra:d be 'me, 'tiste k'me:t. D st'ra:šna 'ra:t. {P} U st'ra:šna ' ra: t be ' me: . [PW: pa 'kak, ča .. ča 'tam 'na:jDe 'rie:kle, da 'ma:rte da'm9: 'jat, a be 'vi g'runtale, a be 'guo:r us'ta:le a be 460 da'm9: 'pa:ršle?] 'ja:, 'tie:č .. 'tie:č 'ni..... 'nism 'neč g'runto ... □ 'ka: da'mo: .. 'ka: da'nu?:. {Sp, Ss} [PW: 'tie:č 'ka: da'mp:, 'kakar 'ko:le be b'la, ča sa .., {z} ča be se 'un' 'ka: u'be:s'u?] 465 'ja:, 'ja:. Q 'tie:č pa 'nie:, 'tie:č pa n'kakar 'nie:. U ' ka: da' nu?: me ja u' le: kla, sama ' puo: me ja ' pa: g' rivala, k sm 'pa:ršu, ka ja b' la 'ta:k 'xada, 've:š, n'ca:jt ut k'rä:ja, 'ja:, ja b'la 'ta:k 'xada, ka .. ja ... {Z} {Sp, Ss} [PW: ka se ja b'la t're:ba na b'le:da 'k9:pat.] 470 'puo: 1 .. 'puo: 1, 'puo: me ja pa g'rivala. [] 'na ' ja: , pa se 'nism 'up9 'jat na'za:j, 've:š, se 'nism 'up9. D sm 'mislu, da me, {Z} ča me da'bija, 'puo: m pa zap're:t. [] ja pa s'pe:t na 'figa. D 'puo: pa s'ta:rša sa se me s'mille, 've:š, 'tude, 'tiste sa se me s'mille. 0 'na, 'puo: se ja pa 'ža z'b9:lšala, 475 'ja:, da .. da 'puo:l .. 'puo: sm pa 'ka: 'be:u .. zada'valen. □ dr'ga:č se ja 'mane, 've:š, 't9: 'ka:r da'pa:dta. □ jas sm 'mislu, da se na 'da: pa s've:te 'živet. Q pa se 'ka: 'da:, 've:š, 'fa:jn, 'ne:ke 'fa:jn le'di, 'ta:k ka pa 'tale 'tude, 'ja:. [PW: g'lix 'ta:k.] 480 g'lix 'ta:k ja 't9:, 'ja:. Q 'duo:bra 'lede, a'nie:, prp'ra:une. Q ja b'la u u'se:m 'fa:jn ja b'la. [PW: 'puo:l ka te 'čujaja, da se 'tuje, ša 'ča:s' 'le:psa s te'bö:j 'de:laja, u'se:x 'so:rt.] BESEDILA: Kraše - Kr2 200 'ja:, 'tude, 'tude, a'nie:, 'tude. [] 'ja: 'ja. {P} 485 [PW: 'ta:k. - U 'ja:, 'duo:bra, 'duo:ste ste pa've:die, s'kuo: za 'po: 'ura.] 'ja:. {Sp} D 'ja:, 've:š, 'lie:xka srn 'ja:s 'ka: p'ra:v'u 'ta:k ka 'ro:žnk'ra:nc, ka .. ka 'nisn ša n'kö:l pa'za:b'u, ša z'me:rm 'tiste 'ca:jte g'runtam, 'ja:. Q 'kak ja b'la, u'sa z 490 za'če: tka. D 'se: ša ' ja:nkrt ' tamle u š'mä:rtne . . ' tude . .. {Z} D srna 'natar 'pile, a'nie:, 'puo: srn pa 'tude dapa'vie:dvo, a'nie:, 'ta:k ka 'de:le 'tie:be, a'nie — 'to: sa me 'ta:k pas'lusale, 've:š. U ja ša 're:ku 'tamle x'rie:n, ja 're:ku (ja 'ta:g 'da:jo za pi'ja:ča, pa 'ja:s 'nišam 'mo:gu 'duo:ste 'pit), 495 ja 're:ku — »'lušna te ja b'la pas'lušat.« Q 'ja:. [PW: 'ja:. — U 'kä: ja ša pa b'la 'ta:ga s 'te:ga žiu'lie:ne 'guo:r u 'a:ustrija .. 'ke: 'ta:ga, pa'se:bnega, da b'..... da se .. da ste se pa'se:be za'po:nele?] 'ja:, 'neč .. 'neč dr'ga:č ka pa 'tale 'duo:me. Q na kme'tija 500 sn 'de:lo, a'nie:, 'ja:. D 't9: ja - x'rä:na ja b'la: u 're:da .., u 're:da x'rä:na, a'nie:. [PW: 'kak pa — 'ne:mščine ste se nay'čile 'tö:g, da ste se z'me:nie 'puo: 'ke:?] 'ja:, 'tude, '9: 'ja:, '9: 'ja:, sn se 'ka: z'me:n'u 'puo:l, 505 'ja:. □ 'a:, 'tist ja pa b'la. □ ka srn pa .. {Z} sma s tist'ma 'ne:mca u'kupe 'de:lala 'tö:ka 'ca:jta 'guo: za tista 'ba:jta, 'tist', 'tist' ja pa z'me:rm nap're: ga'v9:ru, z'me:rm nap're:, pa 'ne:mška, a'nie:, da sn se 'ta:k na'ucu, a'nie:. □ 'de: pa, s've:da, 'se: 'nism 'neč sta've:nskega 'ču. □ 'ka: 'ne:mška. 510 'a:, 'ja:s, ka be .., 'rie:čma .., ka be 'be:u 'tam, 'ja:z be 1 duo:ns z'na:u pr9'fe:ktna 'ne:mška. □ ka sma se pa u 'Š9:la 'tale 'xo:dle 'učat, sm pa 'mislu - 'mane bada 'ta:k ustra'lile, 'ja:s se na 'mö:ram na'učat. □ 'ja:. □ 'ni me š'la u g'la:va, u 'Š9:le. D 'na, 'tam ja pa dr'ga:č, 'ja:, 'puo:l, ka .. na 'čujaž 515 d'ruge, a'nie:, ka 'ne:mška. [ PW: ka ja ' mus. ] 1 ja:, k ja 'mus, 'ja:. - D 'ja:» sa 'ka: 'fa:jn 'lede b'le trn 1 natar, sma se ' ka: r . . ' ka: r u... ' le: pa, ' ja: , ' ta: kle pagva'rile 'tude, u'sa 'čista. [] 'de: pa, ka me ja 'ta:k 'ra:t 520 'jam'9, tiste, tiste k'me:t. [] 'tam se, 'tam sa .. 'tam .., {Z} p're: ja b'la 'fa:jn 'za:wnga, a'nie:, ja 'jam'9 .., {z} sm 'be:u 'ja:s, 'puo: ja 'be:u ne po'lä:k, 'na, 'puo: ja 'pa:ršu pa ne x'ra:vat 'ša:. U 'puo: pel..... pe'lä:k ja .. 'tist' ja pa 'Š9: BESEDILA: Kraše - Kr2 201 'puo:l. D 'puo: ja pa x'ra:vat, 'ja:, x'ra:vat 'pa:ršu. D 'na, 525 1puo: sta b'le: d've: 'ruskine .. d've: dek'le:te 'ruskine, a'nie:, 'tud' na tist'ma k'me:ta, a, da ja .. da ja 'jam'9 de'la:uco, 've:ž, 'duo:st', 'ja:. U pa na .. na 'ne:mška 'die:kle ja 'tude b'la, ša 'tä:ka, m'la:da. {M} .. 'če:dna 'že:nska ja b'la: pa ša m'ia:da, da ja 'puo:l 530 pr 'tiste 'živ'9, a'nie:, da ja 'puo: 'tista 'jam'9 za 'suo:ja 'žie:na. D 'de: 'une ja pa p'la:čvat 'ma:gu, da ja 'ma:gu 'duo:ste 'zie:mle p'rie:dat, a'nie:. D 'je:'be:mti, sa se 'tam 'čudle 'ja:ne 'ma, da 'kak ja ne'uman. □ sa 'rie:kle — »'una ja b'la: p'ridna, ja z'na :1a m'lie: st', ja z'na :1a u'sa,« ja 'rie:... 535 ja 're:ku 'ja:dn, »'tata pa 'neč na z'nä:.« Q 'ja:, 'neč na z'nä: 'de: u.. .., {Z} tista d'vä: ut'ruo:ka sta pa 'pa:ršla 'ča:se x 'nema, 'ja:, ša pagle:dat, sta 'pa:ršla. D 'se: jax ja 'jam'9 'ra:t, jam ja 'da:u, a'nie:, k'ruxa na u'sega. [] 'ja:. □ 'žie:ne 540 pa 'nism 'tiste 'neč, 'neč 'vi..., 'neč 'vid'9, 'ja:, 'neč 'vid'9. D ša ja 'puo:l, ka 'puo:l, k sa tiste 'ruskine š'le:, a, sa š'le: tiste d've: 'ruskine, sta 'tude š'le:, 'ja:, u 'suo:ja dama'vina, 'puo: .. 'puo: ja 'be:u pa 'ta:k u..... 'ža:lastn. [] 'puo: ja 'ma:gu pa 'sä:m m'lie:st. Q 'ja:, 'de: pa ne'g6:va 545 'žie:na, 'tata 'ni z'na:la m'lie:st. [] 'puo: ja pa 'mane up'ra:Š9, ča z'nä:m m'lie:st. □ srn pa 're:ku, da .. da na z'nä:m. D sn 're:ku - »a 'vi pa z'nä:te?« Q ja 're:ku — »'ja:z z'nä:m u'sa,« ja 're:ku, »p'le:sat 'pa: na z'nä:m.« □ 'ja:, 'ta:kle ja 're:ku. {Sp, Ss} D 'ta:k ja be:u 'ža:lastn, 'ja:, 550 za't9: be pa 'mane 'ta:k 'ra:t. tiste x'ra:vat .. tiste x'ra:vat, 'ja:, pa 'ni 'n9:t'9 'jat da' 1119: . Q ja ' re: ku — »' ja: s na g' re: m da' 1119: ,« ja ' re: ku, »'tita b9 me 'da:u ust're:lt .., ka sm 'ne:mška 'va:jska s'lu-žu.« D 'ja:. D pa ja 'tude ... {Z} U na 've:m, 'kak ja b'la 'ke: 555 'puo: ž 'nema ... {Z} □ ja 'va:st9 'tam 'natar, da ja 'ma:gu 'jat, 'ja:, da 'ni 'mö:gu 'va:stat 'ta pr .. pr k'me:ta, ja 'ma:gu 'jat. □ 'tist' se ja pa 'ba:u 'jat da'm9:, 'ja:, da b' ga 'tita 'puo: 'da:y ust're:lt. □ '9:, 'ti pras'ne:ta 're:č 'ti. {P} 560 'ja:, ša ... {Z} D 'se:, 'tam sa se pa 'ruskine pa se sk'rivale, 've:š, 'tud' 'ja:ne, da 'nis 'n9:tle 'jat u 'suo:ja dama'vina. Q sa .. srna pa š'le .., na 've:m, 'kä:m srna ža š'le, sn 'Š9: ž 'ne:me, ka 'ja:s 'nism z'na:u, 'puo:l .. 'puo: srna pa BESEDILA: Krase - Kr2 202 u'se:x 'so:rt se paga'vä:rjale, a'nie:, ka z 'ruse sm se 'ka:r 565 'lie:xka, 'rie:čma, ča se 'ti z'na:u, a'nie:, 'sa:rpska 'duo:bra, ka z'la 'ta:k 'ruse gva'rija 'tude 'ja:ne ka .. kakar 'sa:rbe. D 'puo« srna pa š'le s'kupe, sina pa .., {Z} sm pa 're:ku 'ja:ne, sn 're:ku — »'za:sto ne p9Ji'xa:te do 'do:mu?« □ »ne .. ne p9Ji'xa:m d9 d..... 'd9:mu, ne 'da:va d9'v9:l ku'ša:t.« □ da 570 na... na 'da: za'duo: ste 'jaste. U 've:š, 't9: se ja pa 'ta: k 'cula, da 'Ia:kaja 'tam. U »ne 'da:va d9'v9:l ku'ša:t.« □ da na 'da: za'duo:ste 'jaste. □ 'ja:. □ pa 'ruse, 'ruse, 'ja:, sa 'ma:gle, 'tiste sa 'ma:gle 'da:t z 'a:u..., z 'a:ustrija u .. u 'rusija, 't9: ja 'ruz zax'te:v9, 'ja:, st'r9:ga zax'te:v9, da sa 575 'ma:gle ... {Z} D pa 'niša 'n9:tle .., 'na, 'ra:de 'me:le 'ta, u 'a:ustrija, 'ja:, 'ruša. □ 'se: 'niša b'le: ne'rö:dne tiste dek'le:te, 'se: sa b'le: 'ka: p'ridne, 'mi sma se 'ka: .., 'na, z 'ne:me sma se 'ka: zas't9:ple 'fa:jn. □ 'ja:. □ {K} {P} 'ja:, 'ja:. D p're: ma ja pa š'la 'fa:jn, 'ja:, 'de: pa pa 'to:k jax 580 ja 'jam'9 de'la:uc9 pa .. pa 'ta:kle zas't9:n' 'de:lale. D 'ja:. 1 ja: • D ' ja '•» ' kak .. ' kak ja . . ' kak ja ' be: u ' nä: r9t ve'se:u, 'ja:ne, 'ja:ne, 'ne:mce pa 'niša b'le ve'se:le, ka s 'ta:kle pra'pä:dle. [] 'ta:k 'ča:se 'ruskine pra'pe:vale, da .., {Z} ka sa b'le: 'puo: f'ra:j pa da sa 'lie:xka š'le: na 'suo:ja 585 da'mo:ve. D 'ce:le 'nuo:ča pra'pe:vale 'ba:be 'ta:k! '9: ti xu'dik ti 're:s 'ti! {P} 'ja:, d..... 'ja:s sn 'be:u ve'se:u, ka sn 'Š9:, 'un' pa 'ža:lastn, g'lix 'to:g, da se 'ni 'jo:k9, 'ta:k ja .. 'ta:k ma ja b'la 'xada, ka sn 'ja:s 'Š9:. Q na 'mane ja 'be:u 'ta:k 590 na' ve: zan. □ ' mane be ' ta: k u' da: ržg, ka be ' t9: . . ' rie: črna 'na:_bla 'mus, da se ja 'ma..., da .. da sa 'ma:gle s'pustet u'se:, 'ja:. {P} 'de: pa 'tam sa 'nam, ka sa 'me:le za'se:dena meri'kä:nce, {K} 'sa:le'burk, {K} 'tam sma 'me:le 'jaste za'duo:ste, 'fa:jn 595 sma 'živele 'nat u tist'ma 'luo:gerja, sama ka 'niše 'neč 'de:l9, 'ka: g'runt9 'se, ja b'la pa 'ka:r 'd9:k'ca:jt. U 'de: pa u'sa ja b'la na'me:Sana u tist'ma 'luo:gerja, u'sa — 'že:nske, ut'ruo:ce na u'sa ja b'la na'me:Sana, 'ja:. {K} 'ja:, sma b'le ve'se:le na pa 'nie:. Q g'lix 'ta:k ... {Z} 600 [PW: a 'tat' 'la:ger ..? {Z} □ 't9: ja b'la u 'sa:lc'burga, a, a 'ke: .. 'ke: ja 'be:u 'lä:ger?] 'ta u 'sa:1c'burga, 'ja:. Q p'r9: .. p'^9: 'ta, u 'sa:lc'burga. D 'sä:ma te g'la:une 'luo:ger ja 'be:y pa 'nat u BESEDILA: Kraše - Kr 2 203 'dä:xoma. D 'ja:. D 'inde 'van ja pa 'tie:ška 'pa:ršu 'puo:l. U 605 'ja:s sn ša pa 'ta 'va:sto. Q sn se 'ka: 'fa:jn, 've:š, z..., zga'va:rjo .. žaga'vä:rjo, 'fe:st. D 'de: 'jam'9 sn ša .., s sa'bö:j sn ša 'ne:su tista .. tista .. tista legati'mä:cija 'ne:mška, a'nie:, da srn 'jam'o 'tam u parti'zä:nex 'ja, ka sa 'puo:l naj da'bile 'inde tiste 'be:učke, sa u'sa pab'ra:le 610 'nä:me. Q 'nuo:..., 'nuo:š na u'sa. D 'ja: s pat'no: star sm 'jam'9 u 'va:ržata, 'tizd'ga sa m* 'pa: ps'tile .., 'tizd'ga sa me 'pa: pes'tile. □ 'tist' se me ja pa s'ko:s puo 'da:rŽ9, 'ja:. [] d'ruga sa pa u'sa pab'ra:le. 'vič, 'pyo: s pa 'na:šle, 'de: 'be:u sm 'ta:k 'vargne u 615 ci'bil, a'nie:, 'puo: sa pa 'na:šle ut 'xa:jmat'bunda 'tude, da sm, da sm 'jam'9 'natar u prif'tuo:šalna, a'nie:, tista .. tista is'ka:znca, 'puo: sa pa .. 'puo: s pa 'ka: 'misle - »'tat' .. 'tate 'ža 'ni 'Š9: pr9sta'valna, 'ja:, ka ja 't9:le u'sa s se'bo:j, {Z} da ja 'be:u nrobli'ze:ran, ka ...« {Z} U s ••• {P} 620 'se: 'na:s 'ne:mce 'ta:k 'niša 've:lka zasliš'va:le .., 'se: 'niša nas 've:lka zasliš'vä:le. Q 'puo: 'ta, ka srna 'sie:m 'pa:ršle, 'puo: sa nas 'bal na 'tie:nka u'sa. □ 'puo:l. {P} 'se: 'man' se ja 'to: y'ss ra'cunala, 'ja:s 'mä:m .. u'se: 'tate pa'da:tke 'mä:m u leb'lä:ne, zarad 'mane, 'kak ja b'la, 625 a'nie:. D da sa 'na:z 'duo: zasliš'vä:le. U 'mane .. 'ma..... U 'ja:s 'ma:m priz'na:nega jana 'le:ta pa 'P9: parti'zä:nstva, ka 'ja:s sm 'be:u 'kumi u parti'zä:nex 'duo:bra t'ri 'me:see. D 'ja:. D 'puo: sm 'be:u pa u'jat. □ 'de: ja .. 'de: me se pa 't9: u'sa ra'cunala. Q ka sm 'be:y .. ka sm 'be:u u 'rie:sta, a'nje:, 630 u 'rie:sta 'to:k n 'to:k 'ca:jta, n'ca:jt u leb'la:ne, 'puo: pa 'puo: pa u be'gunex, 'tam 'nisma b'le 'd9:ga, 'tam sa jax 'ne:ke 'puo: pastra'lile 'tude, u be'gunex. 'na, 'puo:1, 'puo:, ka sam 'puo:1 'tude, ka sam 'be:u .. ka sam 'be:u u 'a:ustrija, 'to: se me u'sa ra..... ja u'sa š'te:1a 635 za .. za parte'zä:ne, parti'zä:nstva, 'ja:. D pa me 'duo:ns se 'neč na upaš'te:va 't9:. □ 'de: pa .. 'de: pa tista sta'r9:stna, 've:š, u'le:čam, tista p9k9J'nina sta'r9:stna y'le:čam. D ša me ja 'ja:nkrt 'rie:kla na S9ci'ja:lne, ja 'rie:kla — »'tata ja pa 'ta:k 'na:jtas'lä:ble,« ja 'rie:kla, a, »sta'r9:stna.« □ sn 640 're:ku - »pa 'čudna 'ja:,« sn 're:ku, »'neč .. 'neč,« sn 're:ku, »ka 'mä:m jana 'le:ta pa 'P9: parti'zä:nstva, pa me 'ni n'ke:r 'neč priz'nä:na.« □ ja 'rie:kla - »'ja:, 't9: .. 'to: pa .. 't9*. 't9: pa 'ni,« ja 'rie:kla, »pr sta'r9:stne, da be b'la BESEDILA: Kraše - Kr2 204 parti'zä:nstva priz'na:na.« U sama 'tistale dab'lä:vam, 'ja:, 645 tistale .. tistale .. tistale .. 'bo:rčeuska, tista invalid'nina ... {Z} [PW: tizd' da'da:tak.] 'ja:, 'tizd'ga dab'lä:vam. D pa 'kä: 'tista! Q 'ča:se .. 'ča:se, ča ja kaka dapla'cila, da'bim pa ne t'ri mel'jö:ne, 650 na'vä:dna ja pa .. ja pa .. ja pa ne mel'jö:n pa de've:c'to:. U 'ja:. D 'ta:k. 'ti..... ka ... {Z} D 'tiste pa, ka 'ne:mja kme'ti, 'tiste pa 'vie:č u'le:čaja. U 'ja:. Q 'ja:s pa .. 'mi pa 'mä:ma 've:lka kme'tija, 've:lka us'no:va, 've:š, pa .. pa nam na g're: 'ta:k. 655 □ ša 'ta sa me ud'bile, 'puo: sn se na leb'la:na pr'to:žu, z leb'lä:ne ja pa 'ka: 'pa:ršta, da me g're:. [] 'ja:. {Sp} {P} 'ja:, 'to: ja 're:s, 't9: ja 're:s 'ta:k. U 'ja:ne 'pa:, ka 'niša 'me:le, ka 'niša 'me:le priz'na:nega .. 'tö:ka, sa pa .. sa pa 'da: le s... u'pisat, da ja . . da ja . . da sa š'le prad 660 de've:t'ma de've:t'ma. U 'tiste pa 'na:j'visi pokoj'nina u1le:čaja. □ 'na:j'visi 'tiste. U n'bie:dn 'nie: 'tö:ka. {P} 'vič, 'ta:k ja z gal'fija. [] 'ja:s sn pa pa pra'vice u'sa ga'vo:ru, 'nisn 'neč 'lie:go, pa srn 'tut' 'ka: 'duo:bra s'k9:s 'pa:ršu. Q 'se: ča se 'la:žaš 'tam, 'tam 'ta:k 'ča:se u... 'pa:deš 665 u š'muo:ran. {Ss} Q 'ja:. KRAŠE - Kr3 Prip.: Antonija IRMANČNIK Posn.: 12. apr. 1987 (2 A: 069-132) Ledinska imena na Vrtačah in sporni mejnik [PW: 'ja:, 'to:le ša pte 'tud' 'lie:xka pa've:die, 'kak se 'rie:ča 'tale kakem 'nivam pa t'ra:unikam pa, a, 'kak se u 'g9:ša 'rie:ča .., ka 'ma:ja tate i'me:ne, a .., raz'lične 'de:le.] a 'tale .. 'pa:mas? 5 [PW: 'tale .. 'pa:rvas, 'ja:.] 'ja:, 'tale 'duo: p'ra:uma pat 'xiša, 'tatele 'nive, 'tale ja 'duo: .., {Z} 'tale p'ra:uma, da ja tate g'rac, na g'rica p'ra:uma, 'tale, ka sa'širna, 'tale na g'rica bama ka'sile, BESEDILA: Kraše - Kr3 205 'puo:l 'duo:le .. ja b're:k, ka sa tiste b'rie:ge 'natar, 10 p'ra:uma, da sa b'rie:ge. [PW: 'kä: pa 'tam, ka sa 'tiste 'lukne, a, 'mislem, ka se 'zie:mle u'die:rja 'natar?] 'tiste sa pa 'lukne. □ 'se: ja 'be:u 'tale 'e:nkrt .. {Z} D 'te:ršak ja 'pa:ršu, ka ja ... {Z} □ sina 'ne:ke, ka ... {Z} D ja 'ja:v'u, 'ja:, da .. 'ta:kle, 'da:uk pla'cujama pa 'to:, da ... {Z} D ja 'pa:ršu, 'ja:, g'le:dat. D pa 'tie:de ša jax 'ni bla 'to:ka, 'de: se ča'da:le 'bal u'die:rja 'natar. □ 'tist pa 'ni 'neč, 'tist s pa 'ka:r ... {Z} D 'lukne sa. [PW: 'lukne.] 'ja 'tale ja:, 'ta:k pa {Z} D 'puo: pa 'rie:čama {Z} 'tamle na a'nie:, ka sa 'nive, pa [PW: in 'tam se 'r ie:ča .. u š'tuka?] tiste 'nive, z'ra:una. pa le'dine 'tud' ' ja: [PW: 'na, [PW: 'ja: [PW: a 'pat š'tuka, ' tam u š ' tuka, u š'tuka.] B'hB. D 'kä: 'ce:sta prox 'miklnam . 'tista pa, 'tista 'kak?] 'ja:. pa 'guo:r , 'po:t?] na 'va:rxe, a, ka ja 'tista pa p'ra:u..., pa p'ra:uma, 'tamle 'guo:r uk'ro:gla 'niva ja 'guo:r, 'mi p'ra:uma {Z} 'ča:s' s 'ta:kle 'rie:kle, da g're:ma - »ta 'guo:le na t'rig'la:u bama š'le,< ka'sit a pa ub'ra:čvat a pa 'ka:r 'k9:le, a'nie:. [PW: a 'ta:k 'ja:?] D 'Da: [PW: 'ja: 'puo: ja: 'na, 'vite!] , dr'ga:č, dr'ga:č, 'ja:, ja pa ... {z} Q tist pa ... {Z} 'rie:čama, da ja tista 'niva 'guo:rle pr 'miklne pa, 'na to: ja 'ce:sta, tista 'ce:sta ja 'ta:k 'na:ša 'ša:, ka 15 20 1une st'ra:ne pa p'ra:uma 'ra:una, 'ja:, 'puo: 'tamle pat 'ko:ča p'ra:uma pat 'ko:ča, 'puo: ja tist' k'riznik 'tale 'guo:r. [PW: 'kak? D k'riznik?] k'riznik, 'ja:, na 'va:rxa. U 'na, 'puo:l, a, tale 'rie:čama 25 trn pat š'tuka 'duo:1, trn za 'go:ša. [PW: 'ke: ja 'to: - 'na:t 'ce:ste *guo:r?] 'tale ud 'mikln9 'duo:l, s'ko:z 'duo:l, ud 'miklno 'duo:l, 30 35 tiste t'rig'la:u, ka ja 'ta:ka 'niva, a'nie:, ka ja uk'ro:gla, 40 45 BESEDILA: Kraše - Kr3 206 g1re: 'tam ta 'natar. D pa ša 'tiste 'ro:p, kakar ja 'guo:r, ja 50 ša 'tut' 'na:š, za spra'bit'kave n... 'nive, 'ja:. Q 'se: sa nam, a, 'va:rgle 'van tiste ka'nä:... tiste .. u'ne:, ka srna 'me: le 'natar .., {Z} tiste ... [PW: me *nike.] me'nike, 'ja: ... 'ne:ke 'jax. U 'puo: sa se 'pa:, {Z} 'puo: 55 sa pa za'če:le tn 'guo:le pa ... {Z} D ne s....., {Z} u'ne:gat, 'nat 'de:vat, k ja 'na:š 'rudi, {Z} sa b'le, 'ta:k ne 'va:se, ja pa 'šo: 'e:nkrt, ja pa tiste 'va:se 'van s'kuo:p9, sa pa p..... tiste me'nik pa pras'ta:ule duo 'niže, a'nie:, da sa ... {Z} [] 'puo:l .. 'puo: srna se pa ... {Z} 60 'na:ša ta 'zie:fasta ja b'la pa 'tut' 'tä:ka, da ja 'rä:da k'lubvala, a'nie:, pa z'me:ram 'xö:dla pa tiste me'nike .., {Z} a, ka'čie:se us'pilet pa 'to:. □ 'e:nkrt se ša ja 'manda us'ra:la 'guo: a 'kä: ja nar'dila. {Sp} 'puo:l srna pa ... {Z} U ja pa ... {Z} □ sm b'la: pa 'ja:s 65 'e:nkrt pr 'miklne, 'tie:des, ka ja 'miklnova p'rä:lne st'ro:j da'bila, sm pa s'la: ma pa'kä:zat, a'nie:, ka ša ga 'ni 'me:la p're: 'una, ja pa 'be:u spra'bitnik pa 'pö:p 'guo:le na 'va:rxa, sta k'sila, na 'nive, 'ja:. Q 'puo: ja pa 're:..... 're:ku spra' bitnik - »' ti,« ja ' re: ku - »ka' da: j ja . . ka' da: j se za... 70 ... {Z} ka'da:j se pa .. 'mie:ja pra'de:ule.« D sm pa 'rie:kla -»bam te 'da:la x'mä:la 'mie:ja!« sn 'rie:kla. □ »a na 've:š, 'ke: ja 'mie:ja?« sn 'rie:kla. □ »'ti se nam 'va:rgu 'mie:..... mej'nike 'van,« sn 'rie:kla. □ ja 're:ku - »'ja:z 'ža 'nie:.« U sn 'rie:kla - »ča jax 'niše 'ti, ja pa 'tist', k ja 75 'va:ro,« sn 'rie:kla. U »pač pa 'to: 'ja, 'ti se last'nik,« sn 'rie:kla, da 'to: se na ... {Z} D »'to: se na 'de:la,<< sn 'rie:kla. 'puo: srna se pa 'guo:le p'ra:udale, ja pa 're:ku 'pö:p - »ča 'na:^uš 'tix, te m 'ta:k u'dä:ru, da uš ta 'duo:le zle'te:la.« □ 80 'ja:s pa s'to:pem pr9x 'nema. Q »'ti 'ka: 'de:j,« sn 'rie:kla, »'ka: 'de: 'me:.« 'puo: ja pa ža 'na:j'ba:rž 'de:da ma pa'me:Ž9 a 'kä:, da ja .. da ja 'puo: 'ka: u'tixn'u pa ja 'ka: 'tixa 'be:u. □ 'puo:l srna se ša pa p'ra:udale, 'ja:s sn pa š'la: 'ta:j, sm pa 85 'rie:kla - »'ba:ba sm,« sm 'rie:kla, »pa 'videm na 'va:ka, 'ke: ja 'mie:ja,« sn 'rie:kla, »'ti se pa na z'ra:jtaš, 'ke: ja 'mie:ja,« sn 'rie:kla, »da 'silte u 'na:ša,« sn 'rie:kla. Q »'se: 'mane 'ni za tiste me'nik,« sn 'rie:kla, »ampak 'da:ržat BESEDILA: Kraše - Kr3 207 se pa 'ma:ra č'tuo:vek zarad d'rugex 'puo:l, ča d'ruge p'rideja, 90 bda 'rie:kle - >'kä: sa za ne 'lede b'le,<« sn 'rie:..... sn 'rierkla, »>da sa 'ta:kle mala'mä:rne b'le, da sa 'to:le pes'tile, da sa d'ruge 'nat ka'sile,<« sn 'rie:kla. Q 'tist pa 'ta:k ... {Z} 'se: 'de:, 'une sa ... {Z} D ka'sija 'guo:, 'se: up'ra:šaja u'särka 'le:ta. 95 [PW: a *ta:k?!] 'ja:, jam pes'tirna, da paka'sija, ka 'mi 'marma 'ta:g za'duo:ste. [] 'na, 'puo: srna se b'le, ' ja:, n'ca:jt u 'xudem, 'ja: .., da 'niša ... {Z} □ 'puo: se ja pa 'ža 'e:nkrt pa n'märla ... {Z} □ 'se: se jam ja z'de:la, da 'to: 'ni bla p'ro:, 100 a'nie:, da sa 'puo: za'če:le ga'va:rt. [] 'pyo* z b'le pa 'duo:bra, 'ja:, 'de: pa ka'si 'guo:r, pa ša 'tale 'duo: ja ka'siu. [PW: säm 'kak ... {Z} U me'nik ja pa 'de: pa tema s'tärrma. U 'mierja g're: ... {Z}] 105 'ja:, 'puo: sm 'pa: ... [PW: a pa 'nuo:uma, 'ta:k kakar ..?] 'ta:k kakar ja b'la ... {Z} Q 'ja: ... {Z}[] 'tist ja 're:ku te 're:ne šam'la:k, k sn 'ja:s 'puo: 'xo:dla tiste .. tiste me'nik 'van 'miertat, ka ja ga 'natar 'dervo, 'puo: sm pa 110 'ja:s 'tärke 'ko:lčke .. u u'särk me'nik .., 'tärke 'kčrlčke 'darla 'sierm, na 'narša, 'nie: 'ta:j, 'sie:m, na 'tat' k'ra:j. D pa ka ja ša 'na:š...... {Z} D 'po: 'me:tra, ja 're:ku šam'la:k, da ja ša 'ma:ja .. 'na:ša zu'rä:na. □ 'ja:, 'ja:. D ja 're:ku — »'ja:s 've:m, ka sm 'be:u 'tie:des 'tale.« D sa 'rie:kle - ka be 115 'to: 'pa:ršla na 'tuo:žba, be 'lie:x šam'la:ka 'da:le za • i. rt * o a o p'rica, be pa ga'tuo:va 'va:n ša 'vie:č 'nive z'gub'u. □ 'ja:. 'na, 'se: 'puo: sa se 'ka: pa'janele, 'se: 'puo: 'niša 'vie:č u'ne:gale 'puo:1. 'puo: ja pa .., {Z} srna pa š'le, 'ja:, ta 'natar pa me'nika, 120 p'ridema da tizd'ga 'kä:mna, 'ja:z ga ž'le:pem ta, ta pat .., {Z} da ja na 'ce:sta pr'lie:t'o 'de:da da'ma:jge na 'nuo:ge, {Sp} pa kä....., {Z} 'tat spame'nik, 'ja:. □ sn 'rie:kla — »'tp: 'ni n'ka:kršan me'nik,« sn 'rierkla. □ »'to ja 'tukne ud .. ud 'va:s,<< {Sp} sn 'rie:kla, »'nie: pa me'nik,« sn 'rie:kla. 125 [PW: 'lukne ud .. ud 'va:s?] 'jar, ka ja .. 'rudi tiste 'varse 'kuorpo 'van, ja pa 'lukne pes'tiu, da ja 'ni za'de:lo, a'nie r, 'puo r sa pa 'tate pa pra'mer knie. [] 'puo: sa pa .., 'puo: sa pa tiste 'kö:le, ka BESEDILA: Kraše - Kr3 208 sn 'ja:z 'da:la 'natar .., {Z} tiste 'ko:lčke .., {Z} 'ja:, sa 130 pa s'le, pa u'sa 'van pa'pulle. D 'ja:. 'puo: sa pa .., {Z} 'puo: ja ža pa 'tatle, 'ja:, 'be:u 'duo:le 'ža 'puo:l, ka ja šta'de:ro, 'ja:, za 'tad'ga .. sad'nik..... a'nie:, sad'nika, 'puo: sa se pa n'mä:la 'ša:jxale, 've:ž, da be .. 'ke: .., 'ja: ... {Z} 135 [PW: a'ja:, a'ja:.] 'puo: sa se pa .. 'puo: sa se pa pa'janele. pa 're:s. D 'se: sn 'rie:kta - 'tiste me'nik .. 'nam 'sa:ma ... {Z} □ 'mane ja 'ta:k je'žila, ka sta 'na:ša ka'sila, 'puo: srn pa čas 'ce:sta 'duo: 'ma:gla .., {Z} srna 'ma:gle g'rä:bet pa 140 'mie:tat 'duo:, 'ja:, da be 'ra:jš 'me:la, da be 'nje:. □ pač pa .., na s'me: se pa č'luo:vek 'ta:kle 'pustet, a'nie:, pa be 'lie:xka 'puo: nap're: pa nap're: pa be ša 'vie:č š'ta, 'ja:, pa ša d'rage. BOČNA - Bol Prip.: Ana REMIC Posn.: 31. jan. 1988 (10 A: 106-127) Dva brata, padla v prvi svetovni vojni [PW: ka ne 'va:ž b'ra:t ja 'pä:du.] d'vä:. [PW: d'vä:?] ' ja:. [PW: 'ke:ra d'vä: sta b'la: *to:?] f'lie:rjan pa france. □ f'lie:rjan ja 'be:u d'vä:nde've:-dezd'ga 'le:ta, f'rance pa 'vasnde've:destega. [PW: pa 'jadn ja 'bal na za'če:tka a 'kak 'pä:du?] 'ja:, a ... {P} □ pet'na:jzd'ga 'le:ta. [PW: 'ke:r 'to:?] t're:...... □ f'lie:rjan. □ t're:..., a .., 'cä:ke, 'kö:kega ap'rila 'ke: ..? □ 'to: sam pa ... {Z} □ 'le:, 'de: sam pa 'to: pa'zä:bla. □ a pet'na:jstega ap'rila al .. 'ta:k 'ne:kaka ja 'puo: 'pä:du, pet'na:jzd'ga 'le:ta. [PW: 'ja:, 'ja:.] f'rance ja pa 'kume ne 'me:sne p're:, a, a, 'rä:nen 'be:u u 'le:va 'ruo:ka, 'puo: ja 'be:u pa ve'se:u, ja pa 're:ku - »'se: BESEDILA: Bočna - Bol 209 bo x'ma:la 'kuo:nc,<< da ja 'duo: le ne u'nuko ma pa've: dp, a pa've:dp 'puo:1. D ja 're:ku — »'kä:m pa g're:š, f'rane?« □ ja 're:ku — »g're:m u 'bo:lnica, sm 'rä:nen,« ja 're:ku. □ 20 »'videš,« ja 're:ku, »'se: bp 'ta:k x'ma:la 'kuo:nc 'va:jske.« □ pa 'to:. D ja pa u 'lie:uca 'be:u .. — 'a:, 'nie: u 'lie:uca, u .. 'guo:r u 'budim'pe:šta u 'bo:lnice. U ja pa 'ka:rta ša 'pisp, 'ta:kle da 'po: 'kä:rte na'piso, ja pa 'pä:du. □ ja b'la pa zast'ruplena. 25 [PW: a 'ta:k ja b'la?] 1 ja:. D 'ja:zas, pa 'kume na'mä:la p're: ja 'be:u na da'pusta, da ga ... {Z} Q ka be ga 'tie:de sk'rile, be b'la pa .., {Z} be pa 'živ'9. [PW: 'ja:, 're:s.] 30 pa ' se: , g'do: pa 've:! [PW: 're:s, 'ja:.] pa ša ja 'Š9: čaz u'rä:te, ja pa 're:ku - »'ma:te, 'muo:dlte za 'mane.« □ 'ja:, 'tp: pa 'na:jn n'k6:l pa'zä:bla. {P} □ 'ta:k sma se 'jo:kale u'se, ka ja 'Š9:. Q g'lix u 'xisce srna 'pe:č 35 'nuo:va 'de:lale — al u 'xisa, 'ta:k 'vačam 'rie:čt, ka sma u 'xisce 'puo: b'le. [PW: 'ja:.] ja 'pa:č 'ta:k, 'na, 'ta:k ja b'la. BOČNA - Bo2 Prip.: Jože LOČIČNIK Sod.: Vera LOČIČNIK (in Franc ČEPLAK) Posn.: 1. apr. 1990 (22 B: 029-063, 090-112) Venček prvoaprilskih [VL: ša 'tist pa've:, 'kak se .. cab'li..., cab'linoga 'jä:ka, da t' ja 'vidra 'ČUV9!] 1 ja:, 'ja:ka sm 'tut'. [VL: 't9: ja pa 'guo:le 'ja:dn, ka se ... {Z}] g'lix 'pa:rve ap'ril ja 'be:u, 'ta:k ka 'duo:ns. □ pa p'ridem 'tale 'tud' 'van, 'ta ša ja b'la pa 'tud' za'rä:sana, 'guo:le ne 've:lke š'to:r, ša 'ni bla 'neč za'suta. □ 'ja:ka ja pa 't9:die 'duo:l. Q 'mislem — 'ka: se be ma pa 'ja: s 'de: le na'lie:g9? \} se pa 'ka: s'P9:nem pa 'xitr 'tä:le u 'da:rvanca pa da'bim na BESEDILA: Bočna - Bočna 2 210 'tä:ka 'do:ga .. p're:kla, pa ta 'guo:le u tiste kr'pive, k ja 10 'be:u tiste š'to:r. D sm pa 'ta:k 't9:ku, 'ka b' 'be:u p're:prast, pa tistme kr'pive, pa 'le:to 'guo: pa 'duo:l. U p'ride pa 'ja:ka - »j 'kä: ja 'pa:?« U sn 're:ku - »'duo:le sm 'be:u,<< sn 're:ku, »sn pa 'vid'9 'vidra, ka ja 'tale 'pa:ršla z 'va:de pa 't9:dle 'duo:,« sn 're:ku, »'de:le ja š'Ia: pa u 'tat- 15 le š'to:r. □ 'de: pa ka be 'ja:dn 'tale 'be:u, da be 'ja:s 'lie:t'9 da'm9: pa .. k'ramp pa pa ^9:unča, da be ut'kuo:p9, da be ja da'bila." Q j 're:ku - »'de: 'man' 'pa:lca, bm pa 'ja:s 'ČUV9.« {Ss} 'ja:s pa da'1119:, {Sp} pa 'ta:le u 'da:rvanca, sm pa g'le:d9 20 'van, čas šp'ra:ne, 'kä: ja 'de:l9. [] 'ma:'d9:na, 'ka: 'ta:kle ja 'ČUV9, da be ma na uš'la:, p'rac' 'd9:ga. □ sm se pa na've:lČ9, g're:m pa 'tä:le na b're:k, sm pa 're:ku — »'ja:ka, a 'čuvaš 'pa:rvega ap'rila?« {Ss} ja 're:ku - »p1r9:k'le:ta 'ko:rba xu'diČ9va! D ša ma 'pa:ršla 25 u'kupe!« {Sp, Ss} t'a:k sn se ma s'mie:J9! □ pa g'lix 'pa:rvega ap'rila ja b'la. 'e:nkrt sm pa 'tut' ... {Z} [] pag'le:dnik .. pa 'ja:s srna pa 'guo:le k'sila, 'tale ta 'guo: ut ka'z9:ca, b're:k. Q le'picka 30 'a:nčka pa tete 'ivan, 'na, ka ja 'de: .., {z} [VL: za u'ma:ru. ] 'ja:, sta š'ta: pa u 'ce:rku, ja pa 're:ku — »'pö:p ..,« {Z} a .. 'a:nčka j 'rie:kla — »'duo:ns ja pa ..« (ne'de:le ja b'la:), ja 'rie:kla — »'duo:ns ja pa 'na:wpta pak'sila.« [] sn 35 're:ku — »ka pta š'la: ud'vä: da'm9:, b9 .. paka'šie:na u'sa.« Q ' na, ' puo: pa ' re: s — g' re: ta da' 1119:, md' vä: srna pa n ' P9: .. , {Z} pa sn 'ta:k 've:d'9, da 'na:jna, 'ja:ssn 't9: 'ta:k 've:d'9. sn pa 've:d'9, 'kä: b9 'rie:kla. D p'rideta 'tan ta "guo:r, ja pa 'rie:kla — »'ja:,« ja 'rie:kla, »a te 'nism p'ra:ula, da 40 'na:wpta?« □ sn 're:ku — »a 've:ž za 'ta:ka s'muo:la! □ pa g'lix 'duo:ns ..!« sn 're:ku. 0 »ka'da:j be ža b'la: 'fe:rtek,« sn 're:ku, »p'ride pa jer'še:t9va 'die:kle,<< sn 're:ku, »pa 'nä: ja. □ ja pa na k'rä:va us'la: van s x'le:va pa 'ja:pka da'bila,« sn 're:ku, »'de: se pa 'guo:r ... {Z} D 'jä:pka 'me:la 'nat, da srna 45 š'la: ta 'guo:, da srna tista k'rä:va reš'va:le.« □ »ja 't9: 'ža 'nie:!« D sn 're:ku — »se've:da,« sn 're:ku, »ča 'nie:, be ža b'la 'fe:rtek.« D »ja 'kak ja pa 'de:?« Q »'ja:,« sn 're:ku, »'nisma ja u..., 'muo:gle, 'de: sa ja pa zak'la:le.« U ja 'rie:kla BESEDILA: Bočna - Bo2 211 - »a bda 'mie:sa prada'ja:le?« U sn ' re: ku — »'se: .. ga 50 'lie:xka da'biš.« □ ja š'la: pa pa 'mie:sa. {Sp, Ss} [VL: 'ja:zas, se ta gra'do:č z'la:ža, da 'le: ka'kuo:ga da'bi, 'na!3 'ka:r šane 'duš! Da1pyo: ja pa 'una 'mane! Q ja b'la: pa na ne'de:le, g're:ta pa u'bä: z 'die:c:a .. s 'ce:rkve. [] 'ja:s sm 55 'be:u 'tale pa g'le:do 'tale, g're:ta pa 'tale pa 'ce:ste. □ ja pa 'rje:kla — »'tale s'tis,« ja 'rie:kla, »u 'ba:kace ja pa .., {Z} u'sa g'ri,« ja 'rie:kla, »'tä:k ... {z} □ s 'po:le se 'vide, 'kä:ka ja 'guo:r,<< ja 'rie:k£a, »namezd:a p' 'Š9: ta 'guo:r.« [] 1 de:da ja 'šo: 'ka: nap're:. □ 't9: me ja pa've:dla pa 'tut' 60 'ka:r ... {Z} 0 sn ša n'mä:la spraš'ko:v9, se 'neč 'a:m u'ze:la, sta 'ka: š'la:. n'ca:jt g'runtam, xu'dic, sm 'mislu, 'tp: be pa u'sa b'la 'm9:žna. □ se pa naš'te:lern pa g're:m. □ pa sm 'Š9: uc'puo:de, da me 'ni n'bie:dn 'vid'9, 'natar pat 'xiša, 'duo: uc'puo:de. □ 65 p'ridem u 'ba:k9ca, ne'ke:r na'bie:nga 'dema, 'niš'ta:. D sm 'mislu — p'r9:k'le:ta, se .., {Z} a 'de: se me pa 'ti nas'ra:ia! {Sp, Ss} [VL: 'va:ranla! □ se 'tude ve..., ve're:u.] 'puo: sm 'Š9: pa na pagle'dija, da 'ni 'neč 've:dla, da sm 70 'ja:z 'be:u 'guo:r, da se me 'na:^u sme'ja:la. {Sp, Ss} {1} a pa 'e:nkrt srna š'le pa z 'valage. □ ja b'la: pa 'tatale, ka 1 duo:le se'di .., [VL: g'rä:bnerca.3 75 . . g' rä: bnerca, pa ' ja: ka, ' nu?: š, tete b' re: ger J9, ' ja: ka, pa 'ja:s pa 'tamle .. na 'mic'ka. D srna b'le na 'valage, 'na, 'puo: srna n'mä:la 'pile, ka ja b'la: 'tam u'ča:s' usta'rija, g're:ma pa 'duo:l, 'puo: pa g're:ma 'sie:m čaz 'valaga, ja pa 're:z b'la b'lä:ta pa 'ta:ka, ja pa {Sp, Ss} {P} 'jä:ka ka 'tä: pa 'sie:m 80 pa u u'sä:ka m'lä:ka ja s't9:p'u. □ ja 'rie:kla — »a 'ni š'ko:da x'lä:č,« j 'rie:kla, »'kä:ke uš pa 'jam'9!?« D 'ja:, 'ja:ka pa 'guo:r, x'la:ča 'va:pne pa jax ja s'le:ku. U »'tale jax 'ma:š, prak'le:ta 'bä:ba, 'de: jax pa 'nie:s'!« {Sp, Ss} 'ka:ršane 'duš, 'puo: sme ga 'kume naš'te:lele, da jax ja 85 na'za:j ub'le:ku! 'puo: pa g're:ma, p'ridema pa 'tale u š'ma:rtna, ča 've:š, 1ke: ja b'la: 'ča:s' 'bä:k9va 'ža:ga. [PW: 'ja:.] BESEDILA: Bočna - Bo2 212 'više 'guo:r ja b'la: pa 'tam na 've:lka m'lä:ka, pa 'tam na 90 u'sä:kma k'rä:ja pa 'ta:k n'mä:Ia nega 'p9:ta. [] 'na, 'mi srna ja .. pa 'po:ta, 'ja:ka ja ja pa 'ka: čas 'tista. [] s'to:pe 'natar, ja pa 'šo:len z'gub'u, 'ja:dri. {Sp} □ 'puo: j 'ja:dn 'šo:len 'nat 'pust'u, z 'ja:n'ma ja 'pa:ršu 'van. Q 'puo: srna pa 'ža da'bile tiste 'Š9:len 'van, da se ja u'bu, 'na, 'puo: sma 95 š'le pa 't9:dle 'guo: s š'ma:rtne 'guo: pr9x 'bo:čne. {Ss} □ s'k9:s 'ta:k k'lie:u, 'ta:k, pa 'žule pa 'žule pa 'žule, 'ka: 't9: ja p'rä:v'u, pa ' kume ja 'Š9: 'guo:r. □ 'na, p'ridema pa 'guo:r, {Sp} sma pa š'le pa 'nat, se pa sa'zuja, ja 'jam'9 pa k'ruca {Sp, Ss} 'čizd zm'lincanga guor u 'pa:rstex, ja pa 'tist' 100 'ca:jt, ka ja se .. {Z} 'Š9:len 'be:u 'nat, ne k'ruc 'natar z'le:zu. {Sp, Ss} 0 tizd'ga k'ruca 'van pa'te:gnema, pa ja 'be:u 'čizd zm'lincan. {K} [VL: 'ja:zas, 'ja:zas 'ti!] sma se pa 'tut' 'ta:k sme'ja:le 'puo:l! {K} {Ss} [] 'ka: 105 'žulla ga j s'k9:z 'guo:. {K} {P} 'ja:, 'ča:s' ja b'la 'lušne, k ja 'de:. KOKARJE - Kol Prip.: Marija RIGA Sod.: Jernej RIGA (ker je skoraj ves čas govoril šepetaje, v temle zapisu ni upoštevan) Posn.: 3. mar. 1990 (21 A: 368-538, 551-559; 21 B: 245-299, 323-398) Spomini na otroštvo in oglarjenje [PW: 'a:te, ste 'rie:kle, da sa b'le ra'ja:ne 'ke:?] sa b'le ra'ja:ne u u'tö:kern pr .., {Z} 'rie:kta se ja 'ča:se pr 'x9:stnike, s, a .., 'to: pa na 'mö:ram 'rie:čt g'lix ... {Z} {P} □ 't9: 've:m, a'nie:, da sa 'me:le .., {Z} da sa 'rie:kle, da sa 'me:le 'va:ča pa 'ma:tera pa 'vačima pa ma'čo:xa. [PW: 'ja:, u'sa u'kupe.] 'ja:, u'sa u'kupe. U a, 'na, 'ma:..., 'ma:..., 'ma:ma sa b' le pa ra'ja:..., {Z} 'ma:ma sa b'le pa pad' je:znekave, 't9: ja pa u š'ma:rtne. D Pf •• Pf pad'je:zneke se ja 'rie:kla. □ 'puo: sa se pa u'že:nie. Q ('kö:kega 'le:ta j 'ke: b'la? {P} 0 'se: 'le:ta BESEDILA: Kokarje - Kol 213 'ni .. 'ni 'vä:žna!) D 'PW°: sa se pa u'že:nie, a'nie:, 'puo: sa 'pa:ršle pa 'tale ... {Z} U se 'men' z'di, da sa 'me:le ta u'če:ta, 'tale u 'ko:karjax, {P} 'puo: ja 'be:u pa 'va:ča u'že:nen. D 'ka da ja 'puo: b'Ia:, a'nie, ma'čo:xa 'na:..... 'na:šma .. 'fo:tra. D ma'čo:xa ja 'puo: b'Ia:, 'tista, a'nie:, 15 ka ja 'tale b'Ia: 'puo:l u 'ko:karjax. [PW: 'ja:, p'ro: 'tale?] 'ja:, 'nie:, 'tale, na šter'na:jste ste'vilke, 'se: 'de: ja 'ni, tiste ste'vilke, sma pa'da:rle 'puo:l .. tista 're:č. [PW: 'više 'guo:r.] 20 'ja:, 'ja:, 'više 'guo:r ja b'Ia. U 'puo:l ... D 'više 'guo:r ja b'Ia 'tist. [PW: pa 'tam se 'ni 'neč 'e:kstra pa da'ma:ča 'rie:kla?] pr 'jurčke. [PW: pr 'jurčke?] 25 pr 'jurčke. [PW: a 'de: se pa 'tale 'rie:ča pr 'jurčke?] 'de: se 'rie:ča pa 'ta pr ta'na:ča. 30 [PW: 'tale?] ja: . [PW: 'pa:rwvas?] ' ja: . [PW: 'ja:, sama 'rie:kle « o ... {Z}] 1 * o ia:, 'se:, 'to srn up'rä:šo, 'ke: ja pr 'jurčke, sa pa pa . . ' to: pa ' ta: k, a' nie: , te s ' tä: ra, 35 a'nie:, te p're:jšne, me p'ra:uja za 'jurčkava, 'ta:k, a'nie:, ja pa 'de:le b'la pr ta'na:ča, ka ja b'la .., {Z} ka sma 'tale 'kupla, k sma se u'že:nla, z 'mg:ža. 0 'to: ja b'la pa ... {Z} □ 'še:snt'ridestega 'le:ta sma se u'že:nla, 'vasnt'ridestega 'le:ta sma pa 'kupla .. 'tale vad 'ja:ne, ka ja 'me:la pa 40 'puo:Ia 'sie:stra ja 'me:Ia pa v a'mie:rke. □ p're: ja ... {Z} □ 'ta sta b'le:, 'živele, 'puo:l .. 'puo: ja š'la: pa v a'mie:rka, 'sie:stra. □ 'puo: ja pa 'mo:š 'tiste 're:ku, da se na sp'Ia:ča, ja 're:ku, de'lit, ja 're:ku. □ »'mi 'ta:k 'ma:ma za'duo:ste,« ja 're:ku, »'ti pa g'le: j,« ja 're:ku, »da 'na:^baš na 'ce:ste,<< 45 j 're:ku, »pa da na 'baš na s'ta:rast bras k'ruxa.« 'puo: sa pa se zgva'rile, a'nie:, da sma 'puo:l, a .., da sma ' puo: ' kup..., ' kupla, ' na. Q ' ta: k, a' nie:, na ub' ro: ke sma 'kupla, da sma u'sä:ka 'le:ta 'ne:ke 'ma:gla 'pa:č 'da:t. Q 'to: sa b'le 'me:snce .., {Z} g'lix ka'da:j, 'na, se me z'di, da ja 50 BESEDILA: Kokarje - Kol 214 b'ta 'ta:kle 'ma:jnika 'me:srica, da ja b'la ste'čje:na, da sma u'sa:ka 'le:ta jam 'puo: 'de:vata. [] da sma jam da'ja:ta. [PW: in 'vi ste b'le ra'ja:ne 'puo:1 ...] 'ja:s sn b'la: pa ra'ja:na pr 'jurčke, 'guo:rle na šter'na:jste ste'vilke. 55 o -J o # e [PW: 'a:'ha:, 'guo:r.] 'ja:, na ster'na:jste. [PW: 'ko:kega 'le:ta 't9:?] a 'ko:kega 'le:ta sm b1la: 'ja:s rs'ja:na? □ 'ja...... {Ss}Q en 'tis9Č de've:ct9 'vasam, 'ja:, en 'tis9Č de've:ct9 'vasam. □ 60 'ta:g bm 'de:le 'se:dnd,va:jstega 'mä:rca s'ta:ra d'vä:na'vasndest' 'le:t. D 'ja:, 'se:dnd'va:jstega d'vä:n'vasndest' . 1ma:ma s pa .., 'ma:ma pa ... {Z} Q na 'mo:ram 'tud' 'nie: 'rje:čt g'lix, 'kö:kega 'le:ta ... {z} D 't9: 've:m 'ša:, 65 a'nie:, da sa ša .., da sa ša b'le 'ta:g za'nec, a'nie:, da sm 'puo: 'ma:gta ža 'Š9:ta 'nie:xat, 'tata, na'vä:dna, 'na, 'Š9:la, 'nie:xat, da sam 'puo: 'duo:me b'la:, da sam st're:gla 'jam, 'ma:me, ka 'nisa 'mö:gle 'a:te pla'Č9:vat, dapla'Č9:vat, ka 'ni b'la da'x9:tk9- D sa 'me:....., b'le 'ka: 'ta:k, a'nie:, 'g9:zdne 70 de'la:uc, 'puo: pa 'nisa 'muo:gle, a'nie:, dapta'Č9:vat, sa 'xo:dle pa ... {z} sa ... {Z} □ za't9: sma pa 'puo:l, a'nie:, ka sa se 'ta:k sas'tä:rale, 'puo: sma pa 'v9:gu 'kuxala. [PW: 'na, 'kak ja b'la pa 't9:? D 'kak .. 'kak se ja p'r9:zap'r9: sp'l9:x za'če:ta?] 75 'V9:... 'v9:gu se ja pa za'če:u 'kuxat ... {Z} D 'na:rta'pa:r-va, a'nie:, sma .. sa .. sa nam 'da:le 'ta:k, a'nie:, 'nie: gra'sina, 'ta:k, pr'vä:tne de'ta:uce ... {Z} Q 'kag be 'ke: 'rie:kta, 'kag be 'ke: pa've:dta ..? {P} D k'me:t, a'nie:, k'me:t ja 'be:u, a'nie:, da ja 'da:u, a'nie:, da ja 're:ku — 80 >>'č6:j,« ja 're:ku, »'de: pa 'tale 'van pa'se:ke 't9:le,« ja ' re: ku. [] ' un' ja sm' re: ke pa' se: k9, a' nje:, med' vä: sma ' pa: , a'nie:, pa 'da:rve 'tiste 'se:kala. U 'puo: sma pa ... {Z} [PW: 'ja:. D 'kä:k 'le:s ja 'ma:gu 'bet?] 'le:s ja pa 'ma:gu 'bet ... {Z} D 'na:j'b9:lša ja 'be:u 85 'jä:var. U x'ra:st 'ni 'be:u. [] d'ruga ja b'ta u'sa 'zixar -ta'po:ta, 'buku, 'jä:var, a, 'gä:bar, 'le:ska, 't9: ja .., {Z} 'na 'ja:, 'tude ja 'be:u, a'nie:, 'tiste 'ga:rme sa b'le, a'nie:, vada ... {Z} U 'kä: ža 'ta:k eve'ti ..? U na s'p9:nem ... D ud 'bie:zga 'tut', 'zixar ... D 'ta:g da ja b'ta 'zixar 90 BESEDILA: Kokarje - Kol 215 'kume 'ta: k 'me:jxna, da sina 'puo: pa'se:kala, a'nie:, 'puo: pa, ka srna pa'se:kala, a'nie:, 'puo: sma 'ma:gla pa .. 'puo: sma pa 'ma:gla pa raz'ža:gat, a'nie:, 'se, 'ne:ke na 'me:tar, a'nie:, 'zixar n' 'me:tar pa 'po:, 'kakar ja b'la, 'ne:ke pa 'čist 'me:jxnex, 'kume pala'vica 'me:tra, a'nie:, da sma 'puo: 95 z'lo:žla tista 'kuo:pa s'kap. [] 'puo: se ja pa tista 'kuo:pa, a'nie:, z'lo:žta, 'puo: pa, ka s.... {z} Q 'puo: se ja pa . . , {Z} 'ta:kle s'puo:de .., {Z} 'ta:kle 'natar sa b'le: pa 'lukne, 'ta:k ka ne daš'nike. □ na 'va:rx ja b'la pa s 'pa:rste .. p're:, a'nie:, s1kap na're:ta 'tista, 'puo: ja b'la pa sm're:čja na 100 'tiste .., {Z} na 'tista 're:č na're:ta, 'puo: ja b'la pa s 'pa:rste 'guo: za'suta. 'puo: sa b'le pa na 'va:rxe, a'nie:, 'ta:k u'ko:lnau'ko:le sa b'le pa 'ta:k ka ne das'nike, sa 'rie:kle. [] 'puo: ja pa tiste, a'nie:, na tistex das'nikex, a'nie:, 'puo:l .. tiste 'dem 105 'šo: 'van. □ na 'va:rxe 'guo:r, a'nie:, ja b'la pa .., {Z} 'ša na 'va:rxe 'ta:k, z'16:žane 'da:rve, 'na, 'ta ja b'la 'ta:k, 'ta ja b'la pa 'ta:k. □ 'puo: ja b'la: pa 'lukne u'ko:le, a'nie:, 'puo: ja pa čas 'tista 'natar, {Z} se ja 'ma:gla na'kurt. □ sama 'natar, a'nie:, p're:dna, a'nie:, sa pa z'16:žle tista 'kuo:pa 110 s'kap, sa ' ma:gle 'bet pa š'te:rja 'kuo:le, a'nie:, 'puo: pa pa've:zane s'kap, da sa 'puo:l, a'nie:, 'tiste 'kuo:le 'ta:k s'kap 'da:ržale, a'nie:, da 'ni se s'tisanla 'tista s'kap, a'nie:, da ja 'be:u 'laft, da ja 'puo: 'lie:xka ga're:la. [PW: 'ja:, da 'ni u'kupe 'pä:dla.] 115 ' ja: , da 'ni u'kupe 'pä:dla. [] 'puo: pa, ka ja pa u'kap 'pä:dla, a'nie:, da ja b'la 'kuxana, a'nie:, 'puo: sma pa raz'da:rla, a'nie:, se ja pa tista u'sa, a'nie:, tista 'pa:rst ta 'pa:rva, a'nie:, ust'rä:n, 'puo: se ja pa tiste, a'nie:, tista dr'vo:ja, ka ja b'la už'ga:na, se ja pa tista dr'vo:ja pa 120 pa 'ta:k, a'nie:, sa'sula p'ruo:č, a'nie:, k se .. {Z} ja b'la 'kuxana, 'puo:1, 'puo: sma pa z g'rä:blem 'de:vala, a'nie:, 'van, pa 'ta:k, a'nie:, kakar da be 'jam'9 'tam .. u'ne: .., 'sie:na, a'nie:, 'tä:ke 'riža sma naš'te:leta. □ 'puo: pa, ka se ja uxla'diia 'tista (uxla'dit se ja 'ma:gla, 'to: ja tr'pe:la, 125 be 'rie:kla, 'ča:se ne t'ri d'ni, a'nie:, š'te:r d'ni, da sma 'zixar pas'tila p're:), 'puo: se ja šale, a'nie:, 'zixar 'tista razde'rä:la. 'na, 'puo: pa, ka sma pa raz'da:rla, a'nie:, 'puo: sma pa sp'ra:yla s'kap. 130 BESEDILA: Kokarje - Kol 216 pa sm 'norsta 'duo:l .. na 'ura .., 'bal ka na 'ura ja 'ža ud 'lo:mšako, 'natar pad rabar'nike 'natar, pad rabar'nike 'natar. □ sm pr'nie:sla, 'to: ša s'p9:nem, 'e:nkrat. D '"to: sa b'le 'tä:ke 'ža:kle, da sma na'sula, pa 'pe:tnd'va:jst' 'kil, pa t'rideset 'kil, 'kakar ja b'la. D 'puo: srna pa na .., {Z} u 135 'kuo:š .. sn se na'lo:žta .. 'ža:kal u 'kuo:š, pa sn š'la:. 1e:nkrat ša s'po:nem, a'nie:, da sam ne pa'po:dne 'nö:s....., 'ce:u 'de:n 'nö:sla, da sn de've:tkrat pr'nie:sla 'duo:l, te de've:tek'ra:t' sm pa š'la: u 'suo:ba, sm pa 'ka: 'pä:dla na 'po:jst'o pa 'nism 'muo:gla 'vje:č, 'ta:g z'mä:rtrana sm b'la:. 140 'a:te pa 'niša 'mo:gle, ka sa ža 'puo: une'muo:gle 'tö:ka, pa 'niša 'md:gle 'ta:k. □ 't9: ja ... {Z} [PW: 'nuo:set.] 'ja:. 0 p're:, 'duo:kler sa ša pa 'mo:gle, sa ša pa .. sa ša pa 'a:te 'tut'. D ka 'ni b'la .. ka 'ni b'la 'ta:k, a'nie:, da 145 be ' ke: r 'šo:, a'nie:, pa 'ta:kle pr'pie:lo, kakar 'duo:ns pr'pe'lä:ja .. 'se. □ se 'ma:gu 'iskat 'vande g'nä:r, 'ja:, se 'ma:gu g'na:r 'iskat, a'nie:, ča se 'va:t'9, a'nie:, da se Iv- « Z1V o. [PW: pa 'kak ja 'puo:l, ka ja ga're:ta 'natar, a vam ja 'ke: 150 na'gä:jala 'tut'?] ja 'neč 'ke: 'ni na'gä:..., ka ja 'be:u s'puo:de, a'nie: , sa b'le tiste das'nike. o o o [PW: 'ja:, pa da be se vam kag'da:j už'ga:ta, 'rie:čma.] 'nie:, 'tist se .. 'tist se ni už'ga:ta. D 'tista se na 155 1mo:ra už'ga:t. [PW: se na 'mö:ra už'ga:t?] 'na, 'tista se na 'mö:ra, ka ja pak'rita, a'nie:, k ja 'puo: 'čist pak'rita. [PW: ka na 'mö:ra 'taft z'ra:una ...] 160 ka 'nima 'tö:ka 'lufta. D ča be pa, a1nie:, 'ta:k b'ta, a'nie:, da be 'me:nla se už'ga:t, a'nie:, se pa 'ka: 'pa:rste 'guo: na'de:v9, da ja b'la na 'iihdjč pak'rita. [PW: 'kä: pa kag'da:j .., 'buxanta 'ja: 'ke: 'van al 'ke: 'tä:ga. D a 't? ..? {Z}] 165 'ja:, 'tude, 'tude, 'tut' 'ta:k se, a'nie:, da se ka'di, pa 't9:. D se 'fa:jn ka'di, ča 'v9:gu 'kuxas. Q '9:'J?:J' [PW: in 't9: ste 'rie:kle, da ste tn 'guo:r 'de:tale. U 'sä:m - a ste 'de:tale za raz'lične k'me:te .. 'guo:r, al 'kak ja b'ta 'to: na're:ta?] 170 BESEDILA: Kokarje - Kol 217 'to: ja b'la 'ta:k kakar 'na:š k'rux. [PW: 'ja:, 'ja:, 'ja:, 'ja:. Q ^9: ja 'un' 're:ku, da 'tista, kar ga 'ni za'nimala, 'ne: ... {Z}] 'ja:, a'nie:, 'un' ja pa'se:ko 'le:s, a'nie:, a pa 'ta:k, a'nje:, ča ja b'la na frä:ta 'se:kana, a'nie:, Ca pa 'nie:, Ca 175 sma pa 'nie:, sma pa 'ka:r 'ta:k pat're:bla, a'nie:, 'puo: sma pa 'tista, kar ja b'la 'tä:ga, a'nie:, sma prpe'lä:la se 'tud' na k'line, a'nie:, sma 'vaz..... sma u'le:kla 'duo:l. Q ja b'la 'tä:ka, a'nie:, dr'vo:ja, 'ne:ke ja b'la de'be:lega, 'ne:ke se 1lie:xka 'ka: 'ta:k pat 'pä:s'ke 'die:u, 'ne:ke se na've:zo na 180 š'pä:ga, a'nie:, pa u'le:ku, a'nie:, pa 'bal se se prk'luo:n'u, 'le:ža se u'le:ku. 'ja:. {1} [PW: in 'kö:k ste b'le s'tä:ra, ka ste ša, a, 'vo:gu, a, ■de:lale?] 185 'ja:, '^9: sma ša pa ... {Z} 0 'ča:ke, 'kö:ka, 'na 'ja:. [] 't9: ja ... {Z} □ 'še:stnt'ridestega 'le:ta sn se 'že:nla, sn ša 'tie:č, a'nie:, 'x6:dla ta 'guo:r 'a:te pa'ma:gat .., [PW: a 'ta:k?] 'ja:, 'vo:gu ta 'guo:r, a, {Z} da srn pa'mä:gala, a'nie:, 190 'puo: pa 'ni 'm9:š pas'tiu 'vie:č. □ ja 're:ku, da 'ra:jša za'vi u'bä:, ja 're:ku, kakar pa da be se 'ta:kle 'mä:rtrala. [PW: ka ja b'la p'rie:več zga'rä:na.] 'ja:, da ja b'la zga'ra:na p'rie:več. {1} 195 [PW: 'ša: 'tista me za'nima, ka ste 'rie:kle p're:, 'kä:ka dr'v9:ja ja 'ma:gla 'bet, a ..,] I " ° o. _1" • » Zd * • [PW: .. za 'v9:gu.] za 'v9:gu. □ 'čist u'sä:ka dr'v9:ja ja 'lie:x b'la, 200 srn're..., 'čist u'sa:ka dr'v9:ja, 'sa:ma x'ra:st, 'tista 'niša 'me: le 'rä:de, a'nie:, ka ja 'ta: k štr..., štr'ke:cala. □ a'nie:, 've:te, k ja 'p9:kala, a'nie:, štr'ke:cala, 'de: ja 'ma:gu, a'nie:, 'ta:k, a'nie:, ka sa 'ta ... {Z} □ tiste 'v9:gu na 'va:gan' 'die:u, a'nie:, 'puo: ja pa 'tam, a'nie:, s k'le:šme 205 'tam, a'nie:, se našte'l9:vo, 'tista .. 'kä: be 'rie:kla, 'puo:t'kve, a'nie:, pa .. pa 'tä:ke stva'ri, 'puo: ja pa tiste 1vo:gu, a'nie:, pa štr'ke:09, a'nie:, da ja b'la ne'vä:rna za u'či, da sa 'ka: 'ta:k 'iskra le'te:le, 'ka: 'tie:de pa 'tie:de, BESEDILA: Kokarje - Kol 218 nie: , nie: , ša pa čista rugič 220 'nie: 'ka: nap're:. D 'tie:de 'pa:č, ča ja 'pa:ršla 'tista 210 1 da:rva na .. na .. na 'va:rsta. U 'ja:. [PW: 'ja:, pa .. a ja 'ma:gla 'bet 'tista raz're:zana .., {Z} a, ka ja b'la raz're:zana - a ja 'ma:gla 'bet 'suxa a ja 'zixar b'la 'ka:r s'ro:va?] 'ja:, 'bq:lša ja b'la, č ja b'la 'suxa. Q 'bo:lša .. 'bal ja 215 b'la, a'nie:, sa....., {Z} ča ja b'la 'suxa. [] ka ša ja, a ka 'ni 'ta:k 'tam 'čista 'mö:gla 'tarn pa'guo:rat 'natar, a 'puo: pa, ka se ja 'tista raz'da:rla, a'nie:, 'puo: sa tiste .., {Z} 'tä:ke ka'mä:de, 'ta:k, a'nie:, da 'ni zga're:la .., {Z} a'nie:, 'puo: se ja pa d'ruga .. d 'lie:xka 'die:1a 'tista s..... 'natar, u'me:s. [PW: a'Ka, a'ha, a^zl] 'ja:, da se je u'sa pa'nucata. [ PW: da ja š'la ša d'rugič ...] 'ja:, da ša ja d'rugič se .. {Z} nat u 'kuo:pa. {Z} 225 [PW: 'ja:, pa a ste 'rje:kle, da ste 'vo:gu 'kuxale al .. ž'ga:le?] ž'ga:le, ž'ga:le, ž'ga:le. □ 'ča:se sa 'r ie:kle 'kuxale, a'nie:, a'nje:, pa 'de:, a'nie:, pa 'rie:ča..., 'de: ja pa ... {Z} [PW: 'ja:s 'tp: s k'nik 'van paz'nä:m, 've:te, 'puo: pa na 230 've:m te p'rä:ve, 'puo: pa spra'šujam ne'umna. D in 'ma:gla ja 'bet 'to: uk'le:šana?] 'ja:, 'ja:, 'ja:, 'ja:, uk'le:šana. D pa ča ja b' la de'be:ta 'da:rva, a'nie:, ja 'zixar b'la 'tut' pra'se:kana, se ga ja p're: 'va:gan' p're:u. 235 [PW: 'ja:, 'ja:. D 'ja:, 'kä: pa .., a kaka 'va:da ste 'nucale z'ra:una?3 'ja:, 'ja:, 'tude, 'se: se ja 'ma:gla, a'nie:, ka se ja 'van, a'nie:, z g'rä:blem 'van pag'rä:b'u 'tiste u'ne: ... {Z} □ 'to: ja b'la: 'že:rjoka, a'nie:, ke'ke: ja b'la: 'ka: 'že:rJ9ka 240 ša z'ra:una, a'nie:, ke' ke: ja pa 'ža 'ta:k, a'nie:, da ja 'ka: 'ta:g b'la, da 'ni b'la 'že:rjoke. [] 'puo: se pa pasp'rico, a'nie:, da se 'jam'9 'tarn käka 'tä:ka 'ka:ngla a pa 'a:jmer, a'nie:, 'puo: pa, 'ke:r se ja 'va:tla ž'ga:t, se 'ma:gu pa pasp'ricat. □ 'ta:k ja 'ma:gla 'bet pa, a'nie:, da ja b'la 245 x'la:dna, ča 'nie:, se be už'ga:la 'tut', a'nie:, 'puo:1 .., ka ja 'zune b'la. Q 'to: se uz'gija 'tut'. [PW: 'kä: pa ..? {Z} □ 'na, 'ja:s 'tp:, ka s k'nik paz'na:m, p'ra:uja, da ja .. da ja, a .., na tekp'cina 'tut' 'tie:kla pa BESEDHA: Kokarje - Kol 219 da sa 'tista z'be:rale. U 'to: 'ni b'la, 'pa:r_vas ja 'ka:r u 250 t'le: š'la pa .. pa 'kuo:nc?] 'ta ja s'la 'ka: u t'le:. [PW: ja s'la 'ka: u t'le:, a'fia.] teko'čina sa pa, be pa 'rie:kta, a'nie:, sa pa z'be:rale, 'tista sa pa za zdra'vile 'me:le, 'tist ja 'be:u pa ma'ce:san. Q 255 ma'ce:snava s'muo:la. [PW: sam 'tä:ga 'vi 'niste 'de:tale?] 'mi 'nisma 'de:lale 'tizd'ga. □ 'nisma, a'nie:. 0 'tiste ... {Z} D 'to: .. 'to:, a'nie:, ja b'la 'ka: 'tarn pa 'tarn, ke'ke:r, a'nie:, da ja 'jam'o za 'suo:ja zdra'vile. □ 'tista, a'nie:, pa 260 ča ja 'va:t'o, a'nie:, ja 'ma:gu pa ma'ce:san, a'nie:, ja d'rie:va, a'nie:, ša 'ra:stta pa s'ta:la, 'puo: ja 'ma:gu pa 'natar za'va:rtat, a'nie:, 'puo: pa f'tä:sa 'die:t 'ta:k, 'puo: ja pa, a'nie:, tista .. tista f'la:ša .., {Z} tista teko'čina (ka 'to: ja b'la 'tä:ka .. 'čist .. s'muo:la), {Z} 'tista sa 265 'puo: 'me:le za 'rä:ne. 0 'ta:k. D sama 'nie: na 'ra:na, 'guo: 'ni 'die:u, 't9: ja 'die:u 'ka:r kol 'rä:ne. [ PW: u' ko: lnau' kg: 1. ] 1 ja:, 'ja:, 'ja:. [PW: a 'to: ja b'la: ma'ce:snova s'muo:1a?] 270 1 to: ja b'la: ma'ce:snava s'muo:la. {1} 'ja:s p'rä:vem, da na 'le:..., ne 'me:sne 'ta:kle .. be č'luo:vek 'ta:kle ... {Z} [PW: be nam pr'v9:šle?] 275 'ja:, 'be, 'sä:ma za pas'kust'. pa p'rä:vem, a'nie:, 'na:šma 'pö:ba p'rä:vem, da 'bam ša s'la:, ča .. ča be ša 'živela, 'le:c .. 'le:c 'ja:nkrat 'ša: ta 'guo:r g'le: dat, ka sn 'guo:rle 'x6:dta, ka sn 'te..., ka sa 'de: 'ce:le u'ne: 'ža, 'ce:le 'go:ša. Q be ša pa š'ta: g'le:dat, 280 'ke: srn le'ža:la. Q k sma 'ka:r 'guo: le'ža:la, 've:te. Q 'to: srna 'me:la 'tä:ka .., 'to: sma 'me:la 'tä:ka .. srn're:ka .. s sm're:k ..'tiste, a'nie:, ka se sm're:ka u'tupe, a'nie: .., [PW: 'ja:.] .. 'puo: sa .., {Z} sma 'die:1a ja pa 'na:^tle, a'nie:, da ja 285 b'la: 'ra:una. [PW: 'ja:.] 'puo:l sma pa 'die:1a 'ta:k, dv....., {Z} □ 'ta:k 'da:rve sma pa 'die:1a t'am, 'tö:g, da ja 'da:ržala, 'ta:kle da ja b'la na- BESEDILA: Kokarje - Kol 220 're:ta, da ja b'ta: st're:xa, 'puo: uc'puo:de 'natar, a'nie:, za 290 1lje:žat sma 'die:la pa ne 'ta:kele 'da:rve, da 'ja:nga d'ruga. D 'puo: 'tista sma pak'rila, tista st're:xa sma pak'rila, 'ka: 'ta:g 'duo:l, ja se 'duo: pak'rila .., s tiste sm're:ke, 'puo: sma 'die:ta pa tista .. tiste .. tiste u'ne:, 'puo:l sma š'la: pa ' guo: x sa' se: da, x t..... x ' to: mšakam, da sma s' ta: me 295 pr'nie:sta, 'puo: sma pa s'ta:me pr'nje:sla, 'puo: sma ja pa 'na:wtle pa'to:žta. □ 'ta:k, be 're:ku, ka za s've:ne. □ 'puo: sma pa .. 'puo: sma pa 'le:gla 'duo:l, pa 'ni b'la t're:ba 'neč p'ra:t pa .. 'ka:r na 'tista se 'le:gu. □ 'puo: s' .., {Z} 'puo: ja b'la pa ... {Z} [] 'puo: 'natar j..... sma 'me:ta tiste 300 'po:jštar. □ ja pa 'be:u 'ka: 'do:bar, 'ka:r 'ža:kle tiste, kakar sma 'vo:gu 'ka.., 'v9:gu 'no:sta, sma pa tiste 'ža:kle s'kap žgan'da:la pa sma 'die:ta 'guo:r. □ 'ta:g da ča sma 'me:ta, sma 'me:ta 'ko:tar p're:, a'nie:, s'puo:de, da sma b'ta: u'de:ta. D 'puo: ja näj pa 'ze:bta, sma ša pa, sma ša pa na 305 'va:rx 'die:ta, a'nie:, ša pa 'tiste 'ža:kle, da näja 'ni 'ze:bla. D pa sma le'ža:ta 'ka: u'buta, 'duo:st'krat 'ka: u'buta, pa ka ja za'če:la 'tam, a'nie:, ka ja 'ča:se 'ta:k, a'nie:, prag're:ta 'tam u tiste 'vo:gvance, da ja b'ta, da sa 'puo:l š'le, a'nie:, da sa 'puo:l tiste 'pa:rste za'de:vale 'guo:r 310 na'za:j pa da sa zada'šile tiste 'va:gan'. □ da se ja 'ma:gta tut' pa'nuo:ča 'a:xtat, 'ni se s'me:ta 'tista, be 're:ku — de: pa 'ka: na'kuras, 'puo: pa 'ka: pes'tis. D da se 'ma:gu 'čuvat. [PW: pa 'to: sta se 'puo: me'n'a:vala?] 'ja:. D 'ta:k sma ži..., 'žixar le'ža:la, 'ta:g, be 'rie:kta, 315 pa {Z} 'do:ge..... 'do:ga. ča näj ja pa 'ze:bta, a'nie:, da be naj 'ze:bta, a'nie:, sma pa u'ze:la st'rak pa, pa 'ta:ka s'ke:rca pa sma š'ta: ta 'guo:r u 'go:ša, pa sma pr'bila tiste .., tista 'da:rva pa .. pa sma u'le:kla 'duo:l, da sma se nau'le:kla s'kap, 'puo: sma pa na 320 ' ruto: čna ' ža: ga raz ' ža: gala. [PW: 'ja:, 'ja:, 'ja:. □ 'ko:k 'ca:jta ja pa 'puo:l 'ma:gta 'guo:rat 'tä:ka 'kö:pa?] a'ja:, 'tä:ka 'kö:pa? Q 'na:ša .. 'na:ša 'niša 'de:tale 'ta:k 've:lkex. □ be 'rie:kta .. 'tam .. ja ža 'ka: p'race b'ta: 325 'zixar 've:lka, da ja .., {Z} ka n' 'ke:dan. D 'ne:xterne sa 1 de:lale pa 've:lke 'kuo:pe. [PW: a *ta:k?] 'a:'je: j, 'o: 'ja:. □ 't9: ja b'la: 'tö: k, a'nie:, da s..., da ja p're: zga're:ta, da sma 'puo: se tist' 'ca:jt, kakar sa 'ta 330 BESEDILA: Kokarje - Kol 221 'kurle .. 'kurle, na 'ja:, 'tata 'kuo:pa ga're:la, sma se pa za d'ruga 'kuo:pa 'duo:1 pru'le:kla 'da:rve s'kap pa na'ža:gala, da sma 'me:la 'puo: s'pe:t 'ka: 'na:radne za u d'ruga. [PW: a na'e:nkrt ja b'la: .., {Z} na'e:nkrt ste 'me:le 'sä:m 'ja:na?] 335 'ja:, 'ja:, 'sä:ma 'ja:na. [PW: pa 'to: ja b'la u pa'le:ckema 'ca:jta a 'kak?] 'ja:, 'nie:, ja .. {Z} da ja 'le: s'nie: k sk... .., {Z} ka ja 'be:u ša s'ne:k, sma 'ža prp'ra:ulela s'kap. □ 'puo: pa, 'kakar, a'nie:, da ja n'mičkana, 'tö:g da .. da sma se 'upata ups'tä:t, 340 sma pa .., {Z} sa pa zaž'ga:le 'tista, 'puo: sma pa 'tista ... {Z} Q za'to: ja näj pa 'ze:bla, a'nie:, Ca sma le'zä:la, sma pa us'ta:ta, sma pa š'la: pa sma se .. pa sma se 'kurla. 'ta:k sma pa 'kuxala 'ka: 'tam, na t'le:xe, a'nie:, 'ta:k ka be 'duo:ns, a'nie:, se ut'ruo:ce na'kurle 'tam, 'tam, a'nie:, za 345 ... {Z} [PW: 'ja:, 'ja:.] pa ja b'la 'ka: 'duo:bra, 'ka:r ja b'la — u pla'te:x kam'pe:r a pa 'ze:le a pa 'ka:r .., 'ka:r sma 'pa:č 'me:1a, sma 'pa:. 350 222 KOMENTARJI K BESEDILOM Komentarji k besedilom se zgledujejo pri tistih v zbirki Sorbische Dialekttexte, ki je izhajala v letih 1963-1972, za lužiš-ka narečna besedila (prim. npr. Jentsch - Michalk 1971). Tule gre predvsem za komentar besedja (pri tem je še posebna pozornost posvečena dvojnicam in sopomenkam), manj pa so upoštevani pojavi iz oblikoslovja, glasoslovja in skladnje. — Razlage temeljijo na avtorjevem poznavanju narečja (in aktivnem obvladanju govora Kras), pa tudi na njegovih raziskavah in zapiskih ter na primerjavi besedišča Kras, Bočne in Kokarij. Kadar je navedena krajšava Kri, Kr2, Kr3, Bol, Bo2 ali Kol, se navedek nanaša na glavnega pripovedovalca, če pa je spredaj še krajšava imena in priimka sodelujočega pri pripovedovanju, navedek v določenem besedilu izvira od njega (npr. VL—Bo2), zatem pa je za dvopičjem navedena vrstica v tistem besedilu. Znak ft pomeni glej, primerjaj. — Deli besedil, ki izvirajo od PW, razen enkrat (ft kom. h Kr2: 487) niso upoštevani za iztočnice komentarjev, medtem ko pri komentarjih samih so, kjer se je zdelo potrebno in kjer manjka siceršnje gradivo. — Komentarji so urejeni tako, da so pojavi pojasnjeni tam, kjer se prvič pojavijo, zato so začetna besedila na videz komentirana bolje kot zadnja. Praviloma so navedeni prvi trije primeri v vsakokrat navedenem besedilu, od pomenov pa predvsem aktualni in tisti, ki so zanimivi za primerjavo. — Če je najprej razložena besedna zveza, so šele za njo navedene posamezne sestavine. KRAŠE - Kri 1 'inuo:ja s'ta:rša. Dvojina samostalnika s'ta:rša 'starši' je približno tako pogosta kot množina (Kr2: 474), običajne pa so tudi zveze 'ma:ma pa 'a:te, 'mä:te (» 'mä:t') pa 'va:ča (» 'fo:tar «* 'fyo:tar), (ljubk.) 'ma:mi pa 'a:ti, (ljubk.) 'ma:mica pa 'a:tek. Iz Kokarij je zapis (ss 'me:le) 'va:ča pa 'mä:tera (Kol: 5). V tem pomenu se govori tudi 'na:ša (d'vä:), 'va:ša (d'vä:) itd., pa tudi ta s'tä:ra (d'vä:) (v zadnjem času to prehaja v območje slabšalnega). • k 'ko' (Kri: 32, 55, 124, 135 itd.; PW-Krl: 53; Kr2: 387, 467, 542; Kr3: 57?, 109; Kol: 38, 121). «* ka (Kri: 14, 22, 37 itd.; PW-Krl: 35, 36; Kr2: 2, 4, 9 itd.; Kr3: 52?, 66, 113?, 115, 139?; Bol: 28, 35; Bo2: 16, 101; Kol: 116, 124, 129 itd.) » kakar (Kol: 330). ft k 'ker' (ft kom. h Kri: 25), 'kjer' (ft kom. h Kri: 20), 'ki' (ft kom. h Kri: 113), 'kot, kakor' (ft kom. h Kr2: 437), 'kamor' (ft kom. h Kri: 42). • para'čila. Vpliv knjižnega jezika. Na obravnavanem področju je običajno u'žie:net «* u'žie:nt' u'že:nem (Kr, Ko; Bo » 'mä:ma) 'mama' (Kri: 13, 14, 20 itd.; Kol: 7, 8, 64, 69). m 'ma:te (** 'mä:t') 'ma:tera <ž> (Bol: 33; Kol: 5) s» (ljubk.) 'ma:mica -e «* (ljubk.) 'ma:maka « (ljubk.) 'ma:mika «* (ljubk., klicna oblika) 'ma:mi » (slabš.) ta s'tä:ra te s'tä:ra '1. mati, 2. tašča'. 'ma:ma je lahko tudi okrajšano iz s'ta:ra 'ma:ma 'babica'. Za neobičajno obliko 'mä:ter v tož. ed. ft kom. h Kr2: 60. • p1lo:noske -a -a 'Plonovski' (*■ Plonova (v Pustem Polju)) (Kri: 218). Za hišno ime p'lo:nova 'Plonova' ft kom. h Kri: 20. 3 'a:te -e 'ata' (Kri: 37, 160, 179 itd.; Kol: 69, 141, 145, 188). «* 'va:ča -a (Kol: 5, 13) ~ u'če:ta (Kol: 13) 'oče'. «» 'fo:tar -tra (m) (Kol: 15) «* 'fuo:tar » (ljubk.) 'a:tek -a «* (ljubk.) 'a:ti -ja *s (slabš.) te s'tä:re tega s'ta:r(a)ga (m) '1. oče, 2. tast, 3. (nekdaj) predsednik države Josip Broz--Tito'. 'a:te je lahko tudi okrajšano iz s'ta:r 'a:te 'dedek'. • s s'po:dne ra'cice 'iz Spodnje Rečice'. Pridevnik s'po:dne se glasi dosledno tako samo v tem krajevnem imenu; sicer je s'pö:dne, npr. v imenu s'po:dne pab're:ža s'po:dneh pab're:š (ž mn.> 'Spodnje Pobreže' ali - kadar se sploh govori - s'pö:dne k'ra:ša s'po:dneh k'rä:s <ž mn.) 'Spodnje Kraše'. 4 zgra'dita. Vpliv knjižnega jezika. Običajno je sa'zidala s» s'cimpraia » pas'ta:ula « (star., redko) s'puvala, pomensko manj določno pa nar'dila (Kri: 2) «* (star.) nara'dila. • u 'buorst-ne. Soglasniška skupina -stn- v samostalniku 'buo:stne -e <ž) 'Bosna' je pripovedovalkina posebnost (Kri: 21, 176, 190, 221). Sicer se govori 'buo:sne -e (ž) 'Bosna' (PW-Krl: 92, 97 in od tod tudi pri govorki AL 'buo:sne (rod. ed.) (Kri: 98)) s« 'buo:sna -e «* 'bo:sna (tudi v stalni besedni zvezi pa 'me:rna KOMENTARJI K BESEDILOM: Kri 224 'bo:sna 'in brez ugovarjanja'). • 'puo: 'potem* (Kri: 6, 12 itd.; Kr2: 5, 7, 12, 22 itd.; Kr3: 21-23, 25 itd.; Bol: 14, 17, 37; Bo2: 37, 54, 70 itd.; Kol: 9, 11, 13 itd.). « 'puo:l (Kri: 51, 56,91 itd.; Kr2: 11, 19, 22 itd.; Kr3: 10, 60 itd.; Bol: 19; Bo2: 105; Kol: 16, 19, 21 itd.). 9 na'to:. Vpliv knjižnega jezika. Običajno je 'puo:l « 'puo: (ft kom. h Kri: 4). 11 u gr'meic. gr'me:č -a (m) 'Grmeč' (*- sh. Grmeč -eča (m)) (ft Kri: 11, 13, 38). V jeziku splavarjev srečamo npr. še izposojena samostalnika ta'lä:s -a 'val' (♦■ sh. taläs -a je '(fizično) delo I zaposlitev, službal', s'iuzba «* (redko) s'tazba -e (ž) pa '(pisarniško, nefizično) delo I zaposlitev, službal'. • 'zutre 'zjutraj'. 38 'tie:de 'tedaj, takrat', ft kom. h Kri: 19. 40 za'ca:jta 'zarana' (Kr2: 240). «* x'mä:Ia 'zutre. 41 sp'rezmlo (nov.) 'spremljal' (Kri: 49). » 'šo: z'ra:una («< zr9na » zr9n *» naust'rac) ('nex) (ft Kri: 45, 48—49). • ne. ne na na . V Krašah sicer še 'sie:Ia -a , (mest.) na 'sie:Ia 'Selo Iledinsko ime v Krašahl'. 57 'turkine. 'turkine -e <ž> 'muslimanka'. 58 st'rikale 'pletle'. • cte 'tiste'. Tolikšna redukcija je v govorih na obravnavanem področju redka, do nje pa pride v hitrem govorjenju. • 'čilme. 'čilem -Ima (m) (citatno) 'preproga' (*- sh. čilim). «« 'te:pix -a » 'te:pex 'te:pxa (m). KOMENTARJI K BESEDILOM: Kri 226 60 k 'ne:me 'k njim' (Kri: 61). Govorka tu (najbrž zaradi magnetofona) uporablja predlog k, prevzet iz knjižnega jezika, poleg tega pa govori tudi x 'ne:me (Kri: 44, 140); sicer je običajen le predlog x (Kri: 51, i39, 207; Kr2: 151, 180, 181, 328; Kol: 295). • 'ne:roe (os. zaim., daj. k 'une II 'une 'oni') (redko) 'njim'. *» 'nem. Za enakoglasnico v or. ft kom. h Kr2: 135. • u 've:s 'na krajši obisk, na klepet' (Kri: 139); ft v vas iti, priti 'zu Besuche gehen, kommen' (Plet. II: 749). 61 'vjeičkrat 'večkrat'. ** 'vie:čkart « 'vie:čk'ra:t (Kr2: 47, 137). Za '-krat' ft 'e:nkrat (Kol: 133, 137) » 'e:nkart (~ •e:nkrt) (Kri: 137; PW-Kri: 35; Kr3: 14, 58, 63, 99) «* (star.) 'ja:nkrat (Kol: 278) « (star.) 'ja:nkart (» 'ja:nkrt) (Kr2: 41, 123, 139 itd.), 'duo:stek'rä:t «* 'dyo:stekrat « 'duo:st'krat (Kol: 307) s* 'duo:st'kart, toda samo u'sä:kart (star.) 'vsakokrat, vsakič' s» u'sä:kič; 'pa:rvek'rä:t' 'prvikrat, prvič' » pa:rvič. ft še de've:tkrat 'devetkrat' (Kol: 138), de've:tek'rä:t' 'devetič' (Kol: 139)), x ne k'ra:te 'naenkrat'. • ja k'rux 'pie:kta. Iz sobesedila je razvidno, da muslimanka. • k'rux. k'rux -a (nov.) 'kruh' (Kri: 63, 69 itd.; Kol: 171) » k'rax k'ruxa (Kri: 66; PW-Krl: 72). V stranskih sklonih ft Kr2: 540; Kol: 46. 63 za'duo:ste 'dovolj' (Kr2: 291, 353, 571, itd.; Kr3: 98; Kol: 44). s» za'duo:st' » (posam.) po'vo:l. (Za razmerje med 'duo:ste in 'duo:st' v besedilih ft kom. h Kri: 112.) 64 'na:radn -dna -a (star.) 'pripravljen' (Kol: 333). «< prš'te:len «* prp'ra:ulen » sp're:man (ft Kr2: 127). • 'nec u'suo:len 'nič osoljen'. » 'miu 'mila -a 'neslan'. Pridevnik 'osoljen' ima obliki usa'lje:n (*» (star., redko) u'suo:len » (star., redko) u's9:len) usa'lie:na -a. • p'ra:s (star.) 'brez'. » bras «s (poud.) b'ra:s. Splošno razširjena je oblika pras(:)'ka:rbe 'brez skrbi', vendar se tudi tu že uveljavlja bras(:)'ka:rbe (ft bras:'ka:rbe (Kr2: 169)). • k'vä:sa. k'vä:s -a (m) se vse bolj uveljavlja predvsem pri mlajših, vendar je še vedno običajno je 'gie:ram -rma (m) (•*- n. Germ). 67 'sa:čla -a (citatno) 'železen ali glinast pokrov, pod katerim se peče krompir, kruh, pita in druga jedila' (♦■ sh. sač — Jurančič 1986: 1013). V obravnavanih govorih seveda ni pomenskega ustreznika, saj tudi predmeta ni. 69 *so:pelca. Ker govorka takoj zatem navaja sopomenko 'že:rjoka, bi torej to pomenilo 'žerjavica'; sicer neznano, zato lahko imamo izraz za trenutno stvorjen ali pa idiolektičen. • 'guo: 'gor' (ponekod pomeni tudi 'gori') (Kri: 161, 165; Kr2: 15, 32, 40 itd.; Kr3: 64, 94; Bo2: 12, 96, 106; Kol: 102, 163, 266 itd.), m 'guo:r (Kri: 67, 95, 161, 162, 220, 221; Kr2: 18, 22, 39 itd.; Kr3: 23, 39, 41 itd.; Bol: 23; Bo2: 39, 45, 59 itd.; Kol: 21, 106, 168 itd.). Prim, še 'guo:le 'tamle gor(i)' (Kr3: 42, 56, 68, 79; Bo2: 6, 10, 30). » 'guo:rle (Kr3: 48; Kol: 54, 279). • nag're:nla 'nagrenila'. 74 pe'či 'peči' (ft Kri: 75, 77; Kr2: 25). m 'pie:ča (PW-Krl: 73). 82 'e:dle (star., redko) 'jedli' (Kri: 85). « 'jadle (PW-Krl: 73). • 'na:wtle 'na tla' (Kol: 285, 297). ~ (nov.° redko) na t'le:. • 'serčija. 'se:čija -a <ž> (citatno) 'lesena KOMENTARJI K BESEDILOM: Kri 227 klop v muslimanski hiši' (*- sh. sečija - Jurančič 1986: 1028) (Kri: 83, 84). V obravnavanih govorih ni predmeta in torej tudi ne potrebe po poimenovanju naprave. • na t'le:xe 'na tleh' (Kri: 88; Kol: 344). » (nov.) na t'le:x. 83 namist 'namesto'. » namest II namezd *» namest II namezd (ft Bo2: 59). 84 k'rizam 'križem'. » sk'rizam. 88 na'ra:unast 'naravnost'. *» (nov.) na'ra:unost (Kr, Ko; Bo ») na'ro:nast. 96 na ga'rics. ga'rica -e <ž>, (mest.) na ga'rica 'Gorica I zaselek Lačje vasil'. » g'rica -e (ž>, (mest.) na g'rica. 101 'tö:lka (redko) 'toliko'. «* 'to:ka (Kri: 107; Kr2: 347, 507, 659; Kr3: 18; Kol: 141, 161) » 'to:k (Kri: 135; PW-Krl: 134; Kr2: 174, 580; Kol: 329). 102 spas'tile 'spustili'. Poleg 'pust'u («* pas'tiu) pas'tila -a 'pustil' (ft*Kol: 127, 191) se govori tudi pes'tiü -la -a (ft Kr2: 46, 47, 153 itd.; Kr3: 93, 97, 128; Kol: 313). 105 pram'ta:da 'premlada' (ft Kr2: 314, 529). Predvsem v zahodnem delu obravnavanega področja in starejši na celotnem obravnavanem področju govorijo m'ta:t -da -a. 107 zarade (star.) 'zaradi'. « zarad II zarat (Kr2: 169, 625). 110 na're:te (ft Kri: 209; Kol: 100, 101, 289; PW-Kol: 170). na're:t -a -a 'narejen'. 111 'suo:ba -e (ž> 'soba'. Tako se imenuje 'prostor, namenjen predvsem za spanje ljudi, kot del stanovanja' v novejših hišah (Kol: 139). V kmečki hiši je temu ustrezala 'xisca (ft kom. k Bo: 35), 'kä:mra ali — redkeje — 'xiša (ft kom. k Bo: 36). 112 zapa're:dn»e 'zaporedoma'. 113 k 'ki' (Kri: 114; Kr2: 119, 120, 183 itd.; Kr3: 75). ~ ka (Kr2: 125, 211, 341; Kr3: 40, 110, 133; Bo2: 14, 31; Kol: 40, 120). Za sopomenke ft kom. h Kri: 1. 114 ustuž'be:nce (star., redko) 'uslužbenci'. « us'tuzbence. • 'tete (zaim. v im. mn. m./s. sp.) 'ti', s» 'tate (Kr2: 64, 315, 327, 328 itd.; Kr3: 128). 116 ve'ceir (prisl.) 'zvečer' (Kri: 166, 167) «* (nov.) zve' če: r. 119 na'kakar 'nikakor'. s» ne'kakar « n'kakar (Kr2: 466). 120 utp're:te. utp're:t -a -a (prid.) 'odprt'. » 'vafnan -a -a. 121 'lie:t*o. 'lie:tet le'tim pomeni 'teči I hitro se premikati z nogamil' (ft Kri: 148; Bo2: 17), poleg tega pa tudi 'leteti' (Kol: 209). • "pit« 'pet. • u 'aijmerjs. 'a:jmer 'a:jme:rja (m) 'vedro' (Kri: 122; Kol:°243). 123 'ba:la 'bala' (ft Kri: 136; PW-Krl: 132; Kr2: 371, 383). Vendar pa je govorka AL uporabila tudi obliko 'ba:le (Kri: 129). Oblike z 'bä:- namesto 'ba:- govorijo predvsem starejši v zahodnem delu obravnavanega področja. • pa,ine:knta 'pomaknila' . 124 na'pe:u 'napil'. « (nov.) na'piu. 125 z'me:ram 'zmeraj, vedno' (ft Kri: 207; Kr2: 490, 508; Kr3: 62). « (Bo) z,me:ram » (nov.) z'me:re. • ut k'ra:ja 'od začetka'. « ud za'če:tka. KOMENTARJI K BESEDILOM: Kri 228 128 'die:le 'dali* (ft Kol: 221, 285, 288, 289). » 'da:le (ft Kri: 66, 67,° 84; Kr2: 100, 121, 147, 179; Kr3: 116; Kol: 77). • 'čulf. 'čat 'čujam 'slišati'. 129 ka'kak 'kako, na kak način Iv poljubnostni rabil'. • 'tut' 'tudi' (Kri: 223; PW-Krl: 77; Kr2: 181, 182, 238 itd.; Kr3: 51, 61; Bo2: 3, 29, 60, 105; Kol: 145, 166, 234 itd.). « 'tud' (Kri: 103, 167; Kr2: 9, 441, 562; Kr3: 29; Bo2: 6; Kol: 64, 177) ~ 'tudf (Kr2: 10, 20, 71 itd.; Kol: 88, 166, 238). • j 'je' (Kri: 150, 165, 170; Kr2: 374, 414; Bo2: 18, 34, 82, 93, 106; Kol: 19). «* ja. 130 u'2ö:mle 'vlomili'. » u'da:rle. o o 133 'e: '|izraža zavrnitevl'. 136 'malme j pa b'Ia st'rä:x. Običajno se (sploh med mladimi) govori s predmetom v tozilniku namesto v rodilniku, torej ma:ma ja pa b'la st'ra:x. Tako se sliši tudi bam 'šo: 'a:nčke up'rä:šat 'bom šel Ančko vprašat'. 140 x 'neme 'k njim'. 141 'pe:ška 'peš'. Vse bolj uveljavljajoča se dvojnica je 'pe:š. • s 'cuga. 'cuk 'cuga (m> (star.) 'vlak'. » u'ta:k. 142 prpe'läile. Pričakovali bi obliko prpe'lä:le. 143 da" mo: 'domov'. 144 'xada g'rä:tala 'postalo slabo'. » g'rä:tala s'ia:ba. • 'xada (prisl.) je sicer 'hudo'. Prim. kom. h Kr2: 11. • ja pa 'tista 'rjerkia. Najbrž soseda, česar pa natančno ne izvemo. 146 se pte pa pa'cile 'si boste pa odpočili', pa'čat se pa'cijam se 'odpočiti si' » (nov.) spa1cat se pa'cijam se 'spočiti si'. • "se:die 'duo:. Mlajši uporabljajo pretežno samo 'se:die, torej brez 'duo:(l), razen če ni prislov potreben za natančnejšo prostorsko opredelitev. 147 've:žda (Kri: 159, 175) 'seveda'. » se've:da «* s've:da. Prisl. 've:žda ima tudi množinsko obliko 've:teda (PW—Kri: 76), ki se govori predvsem pri vikanju. 148 'va:trak. 'va:trak ut'ruo:ka , (tož.) ut'ruo:ka 'otrok'. • 'tumasta 'neumno' (*- n. dumm). «* ne'umna « 'butasta. • 'le:tale. 'le:tat -am pomeni 'tekati I hitro se premikati z nogami I' (ft Bo2: 12), poleg tega pa tudi 'letati'. 150 'pe:de. «* 'pe:t'. Tule 'pridi', sicer pa tudi 'pojdi'. 152 u 'pö:jst'o 'v posteljo'. 'po:jst'o (*» (redko) 'po:jste-le) 'po:jstele <ž> (ft Kri: 153; Kol: 140; Kr2: 238) » (nov!) 'po:st'o (» (redko) 'pö:stele) 'pö:stele <ž> (ft Kr2: 238, 239). 158 na 'pä:rax. 'pa:ra 'pa:r (ž mn.> 'mrtvaški oder'. 160 na pta'nine (ft še Kri: 167). Sicer se na obravnavanem področju običajno govori u pia'nine, kar je na začetku (Kri: 5) uporabila tudi sama govorka. 161 pa 'ce:lma 'te:dna 'po cel teden'. Nenavadno. Pričakovali bi pa 'ce:u 'ke:dan « pa 'cele 'ke:dne. • 'te:dna. 'te:dan -dna (nov.) 'teden' (Kr2: i08). » 'ke:dan (Kol: 326). Pri starejših je redko mogoče slišati množino 'ke:dnate -9 II -u. 163 nap'ro:daj. Vpliv knjižnega jezika. Običajno je nap're:-de s« za 'kupet. 164 de'2a:ucam. de'la:uc -a 'delavec', (ft Kr2: 528, 581; Kol: 71). s» (nov.) 'de:Ioc. ft p're:d:e'la:uca (Kri: 6). 165 'puo:jne 'ponje'. Prim. 'puo:^ne 'ponjo' (Kri: 231). KOMENTARJI K BESEDILOM: Kri 229 169 'mairtine 'Martin'. Zvalniška oblika je citatna iz srbohrvaščine. V govorih na obravnavanem področju, kjer je zvalnik sploh neznan, bi bilo običajno 'ma:rtin. • "de:j 'zdaj'. Neobičajno. Govori se 'de: (ti Kri: 137; Kr2: 21,*31, 82 itd.; Bol: 12; Kol: 18, 29, 81 itd.) » (nov.) z'de:. 178 šter'na:jst (redko) 'štirinajst' (ti Kol: 18, 55, 57). « star'na:jst. 179 g'lix (prisl.) 'ravno' (Kr2: 80, 92, 131 itd.; Bol: 35; Bo2: 5, 27, 41; Kol: 3, 50, 65). • 'ma:gle. 'ma:gu -gla -a 'moral' (Kri: 220, 230; Kr2: 209, 236, 240 itd.; Kr3: 140; Kol: 49, 67, 85 itd.). 187 pakapa'lisca. pakapa'lisca («* pakapa'lisa) -a (nov.) 'pokopališče'. » b'ritaf «* f'ritaf -a (m>. 191 ka'kerra 'kateri Iv poljubnostni rabil'. » ke'ke:ra. Tu ne gre za glasovno spremembo, temveč za ka- 'I predpona za izražanje poljubnosti (s pridevniki, prislovi)!' + 'ke:r -a -s 'kateri'. » ke'ke:r (Kol: 259). 196 'ka:va. Vpliv knjižnega jezika. Običajno je ka'fija *» (posam.) ka'fija -a . 197 mesa'rija -a <ž> (star.) 'mesnica'. «* (star.) mese'rija -a <ž> (Kri: 208) « mes'nica -e <ž>. 201 'mäirija. Citatno iz srbohrvaščine. «» ma'rija. 208 mese'rija. ti kom. h Kri: 197. 213 d'rüge (redko) 'drugega' (Kri: 214). «* d'rug(:)a. 216 ude£'vä:le 'obdelovali'. Ista govorka je uporabila tudi ubdel'vä:le (Kri: 24-26). 229 s pad'guo:ra 'iz Podgore'. Zapisano bi lahko bilo tudi spad 'guo:ra 'izpod Gore'. Prim. Uvod, str. 11. • 'zje:fa -e (ž> '|Jožefa|'. 230 dr'ga:č 'drugače' (Kr2: 218, 427, 477 itd.; Kr3: 47). KRAŠE - Kr2 4 s'ko:s (prisl.) 'od začetka do konca'. «* s'ko:s n s'ko:s (Kr2: 366). 11 'xuda (prisl.) 'hudo' (Kr2: 369). Ta dvojnica se vse bolj uveljavlja na račun zaenkrat še običajnejše oblike 'xada (Kr2: 109, 289, 290 itd.; Kri: 144, 151). 12 'nat 'notri' (ponekod pomeni tudi 'noter') (ti Kr2: 86, 148, 158 itd.; Bo2: 45, 94, 99, 101). ** 'natar (Kr2: 11-13, 25, 56, 57 itd.; Kri: 42, 114, 121 itd.; Kr3: 10, 18, 50 itd.; Bo2: 65, 93, 101; Kol: 65, 98, 109, 110). 13 zron (predi.) 'zraven'. *» zrona (Kr2: 75) s» zrauna. 16 z'go:var 'ču 'slišal pogovor'. 19 z'bie:ra 'izbere' (lahko bi bilo tudi 'zbere'). 20 vac'lo:ške 'Viclovški |iz Viclovca v Rovtu pod Meninol' (Kr2: 26, 44). » vec'lo:ške. 23 'ka: (prisl.) ''kar' (Kr2: 24, 25, 35, 46 itd.). «* 'ka:r (Kr2: 35, 38, 63 itd.). 26 za 'mane 'za menoj'. « za me'no:j. 28 'šume (citatno) 'gozdu' (- sh.). Za 'go:ša 'gozd' ti kom. h Kr2: 33. KOMENTARJI K BESEDILOM: Kr2 230 31 n'mickana 'malo', ft kom. h Kri: 17. 33 'go:S3 'gozd'. V Bočni (predvsem na Kropi) in zahodno od nje se poleg tega govori tudi 'za:vat -da (m>. Delno sopomensko je na celotnem področju še pla'nina (Kri: 5) 35 md'vä: (redko) 'midva'. » med'vä. 41 *ja:nkrt 'enkrat', ft kom. h Kri: 61. Pripovedovalčeva sestra Al govori 'e:nkrt (ft Kr3: 14, 58, 63, 99). • s'to:j 'stoj'. Citatno iz vojaškega jezika. Sicer je 'zahteva po prenehanju gibanja' pas'to:j. 42 'ka: 'če:š 'kaj češ'. Drugi del je citaten. Govori se še zveza 'ka: se 'če:š. Citatni sta še zvezi 'ka:j (se) 'če:š in 1kä: (se) 'vačaš. 44 'na: j 'naju' (Kr2: 68). ** 'na: ja («* näja (Kol: 306)) «* 'nä:j (« näj (Kr2: 71, 274; Kri: 221)). • 'na:rp're: 'najprej'. «* 'na:jp're:. Za 'na:j- proti 'na:r- ft 'na:jtas'lä:ble (Kr2: 640), 'na:j'visi (Kr2: 661, 662) in 'na:rta'pa:rva (Kol: 76). Presežnik se tvori še s te ta ta + primernik (te sta're:jša (Kri: 18). 45 *pč:ba. «* 'pö:ba -a (redko) 'fant'. *» 'po:p -ba (star.) 'žep' (Kr2: 612). « 'žie:p -a 'nahrbtnik' (Kr2: 57). « rag'zuo:k -a . 56 ub'ro:žan (redko) 'oborožen' (Kr2: 60). «* uba'r9:žan «* (nov.) ubara'žie:n. 57 g've:r. g've:r (redko) 'orožje'. » g'vie:r -a (m>. 58 tel'jä:nskex 'italijanskih'. « (i)tal'ja:nskex. 60 ka'da:j (star.) 'kdaj' (Kr2: 61, 287, 406;°Kr3: 70, 71; Bo2: 42; Kol: 50). ~ g'da:j (PW-Kr2: 403). • 'ma:ter. Vpliv knjižnega jezika. Običajna oblika je 'mä:tera. Prim. kom. h Kri: 2. 64 ust're:len 'ustreljen'. *» ustra'lie:n. 69 s'ko: z *guo:r (prisl.). s'k9:z II s'k9:s 'izraža razporejenost vzdolž česa'. 71 'inde 'tam', ft kom. h Kri: 42. • prik'lucle (nov.) 'priključili'. » prk'lucle. Pri predponi pri- gre za vpliv knjižnega jezika (tako še pri'mo:rane (Kr2: 393), priz'nä:na ipd. (Kr2: 627, 643, 645, 659) običajna predpona v (glagolskih sestavljenkah) je pr- (pri govorcu FI prpe'lä:le (Kr2: 294, 296, 302), pr'mö:ran (Kr2: 381), pr't9:žu (Kr2: 656), pri ostalih pa prd'ružu° (Kri: 41, 48), pr'pie:let (Kri: 220), pr'me:Ž9 (Kr3: 83), pr'lie:t'9 (Kr3: 122), pr'nie:sla (Kol: 133, 138,' 296), pr'pie:i9 (Kol: 146), prpe'lä:la (Kol: 177), prk'luo:n*u (Kol: 181), pr'bila (Kol: 319)', pru'le:kla (Kol: 333), prp'ra:uleia (Kol: 339); ft še pr'va:tne (in°kom. h Kol: 78) 72 'ende 'tam', ft kom. h Kri: 42. • praka 'nuo:ča š'Ia 'nočilo se je'. Pomožni glagol je izpuščen. • praka (predi.) (redko) 'proti' (Kr2: 344). « pr9x (Kr3: 81; PW-Kr3: 38; Bo2: KOMENTARJI K BESEDILOM: Kr2 231 96). Ustrezni prislov p'ro:ke pomeni 'nasproti' (pa tudi 'sproti'), nap'ro:ke pomeni 'naproti', v pomenu, ko 'izraža nasprotovanje, odpor', pa je prevzet iz knjižnega jezika in se glasi p'ro:te. 75 y'vet 'uiti'. 76 pe'nuo:č (redko) 'ponoči' (Kr2: 78, 116. » pa'nuo:ča (Kri: 129," 153, 155; Kol: 312). • 'ča:se 'včasih' (Kr2: 538, 584, 649 itd.). « 'ča:s* (PW-Kr2: 483; Kr3: 41) « (nov.) u'ča:se » (nov.) u'ča:s' <* (nov.) u'ča:sex. • 'misle (nov.) 'mislili' (Kr2: 618). « 'misnle (Kr2: 151). 80 u 'sein'svetex 'o vseh svetih', «* na 'se:n'svete (Kr2: 92). 'se:n'svete -e (ž mn.) « 'se:n'svete 'se:n'sveto || -u (m mn.> 'vsi sveti |prvega novembral'. • u. Predlog je mogoče razumeti kot 'o' ali 'v'. 88 pras'ne:t 'presneto'. » pras'ne:ta. 89 prade (redko) 'pred'. » prad II prat. 90 pestra1ji_, 'ja:, pest*ro:jle. Običajno je pestra'jit pastra'jim 'postrojiti'; govorec se je v popravljeni obliki približal srbohrvaščini. 95 ust'rä:n 'stran' (Kol: 119). » st'ra:n » p'ruo:č. 100 ~'rie:st 'zapor' (Kr2: 107, 108, 630, 631). 109 'ta:kale 'stradali' (ti Kr2: 572). m (nov.) st'ra:dale. 110 'e:zes (medrn.) 'jezus'. m 'ja:zas (Kr2: 420; Bol:°27; VL-Bo2: 52, 104) «s 'jazas » 'jo:zas. • 'jeste. 'jaste -- 'zrak' (Kol: 114, 161; PW-Kol: 160). ~ (nov.) 'luft. 149 ka'pa:le pa st're:lele 'natar 'kopali in streljali notri'. Manjka pomožni glagol. 151 pa 'mane 'misnle. Pričakovali bi za 'mane 'misnle 'zame mislili'. • 'p^rma'sine. 'po:rma'šina -e <ž> 'vrtalnik'. *« 'p9:rma'šina «« 'bo:rma'šina. 152 'upam. Nenavadna oblika. Običajno je 'upat se 'upam se (nedov.) 'upati si'. 154 'guntex. 'gunt -a 'hunt I rudniški voziček I ' (♦■ n. Hunt, Hund 'rudniški voziček' - Wahrig 1980: 1896) (tf Kr2: 155, 161). • 'ta:rja (star.) 'trije' (Kr2: 163). » t'rija. 160 'tist. (')tist (zairn. za im./tož. ed. s. sp., kot pov. določilo) 'tisto' (Kr2: 325, 506; Kr3: 19, 47, 93, 108; Bo2: 92; VL-Bo2: 1; Kol: 22, 155, 255). «* (')tista (Kr2: 192, 222, 279, 649; Kr3: 39; Kol: 100, 109?, 113, 118, 155 itd.). 168 za 'jarn'ma u'ze:ra. Zveza je govorčeva posebnost. Običajno je u 'ja:n'ma (*» nema) u'ze:ra 'v enem pogledu'. 169 'fa:jn (prisl.) '(s širokim pomenskim obsegom) dobro, prijetno, zelo' (Kr2: 172, 174, 203 itd.; PW-Kr2: 403; Kol: 167). Prim. 'fa:jn -- -- (prid.) '(s širokim pomenskim obsegom) dober, prijeten' (Kr2: 479, 518). • bras:'ka:rte 'brez skrbi'. Prim. kom. h Kri: 64. • "ta be jax pa 'zixar na'mie:to 'tu bi jih pa lahko nametal'. 170 "zixar (povdk.) (v zvezi) 'zixar ja 'sme biti, lahko je' ipd. (Kol: 86, 90, 94, 127 itd.; PW-Kol: 213). « 'žix. 174 'ko:kar 'to:k 'kolikor toliko*. 175 'puo: pa na'za:j 'natar. V stavku manjka glagol. 188 x'ra:'va:t 'Hrvat*. Enkratno tvorjena oblika. Pričakovali bi 'xra:vat 'xra'vä:ta (Kr2: 187, 189, 263, 524, 525 itd.). 190 'kd:k 'koliko' (PW-Krl: 86, 91, 172 itd.). ~ (star.) 'k6:ka (Kr2: 191; Kol: 186). 195 s'le:dne. s'le:dne -e -e (prid.) (redko) 'zadnji'. 198 inŽ9'ne:rja. inžo'ne:r -ja (m) «* (star.) žo'ne:r 'inženir'. Vse bolj se uveljavlja novejša dvojnica inže'ne:r, izposojena iz knjižnega jezika. 202 'ba:jta 'hišo' (Kr2: 507). » 'xiša (Kri: 2, 4, 27 itd.; Kr2: 228, 229; Kr3: 7; Bo2: 65). Beseda 'ba:jta v zadnjem času v pomenu 'nova hiša' prehaja v območje slabsalnega. • u g*rant 'v tla'. t* u t' le: . 217 na gas'tilne (redko) 'v gostilni' (t Kr2: 220, 221). « u gas'tilne. Nekoč se je — po pričevanju starejših informatorjev — govorilo u usta'rija in na gas'tilne, šele po drugi svetovni vojni pa je začela prevladovati zveza u gas'tilne. Prim, še na tist'ma k'me:ta 'pri tistem kmetu, na tisti kmetiji' (Kr2: 527), na leb'la:na 'v Ljubljano' (Kr2: 656). • gas'tilna. gas'tilna -e (ž) 'gostilna'. *» usta'rija -a (ž) (Bo2: 78) «* (gostilna v družbeni lasti v Šmartnu ob Dreti) 'me:nza 'me:nze (ž). 219 f'rd:štek. fro:štek -ška (m) 'zajtrk*. KOMENTARJI K BESEDILOM: Kr2 233 220 x "južne, južna -e (ž) 'kosilo'.» ja'zina. 229 s'tärntmane 'najemnike'. 234 g'ra:hne 'jarke', g'rä:ban -bna (m> sicer pomeni tudi 'potok'. 239 das'tö:jna. Vpliv knjižnega jezika. Običajno je 'duo:bra » (p'ro, (pa)'vargne) 'fa:jn ipd. 245 ne 'sa:rp me ja naš'te:lo 'neki Srb me je spodbudil, pripravil'. • nas'te:lo. naš'te:let -em 'pripraviti* (ft Bo2: 64, 85; Kol: 124).*Za našte'lo:vat ft kom. h Kol: 206. 249 na x'ra:na. Vpliv knjižnega jezika. Tu bi bil običajen namenilnik (ki je enak nedoločniku) glagola 'jesti' — 'je:st » 'ja:st 'jesti'. 253 "teima. Pričakovali bi x 'te:ms. 256 pa'da:ržo (posam.) 'obdržal'. » ub'da:ržo « (redko) u'da:ržo (Kr2: 591). 261 sprašk'va:le 'spraševali' (ft Kr2: 317, 422). ** spraš-'va:le. • ča 'na: 'ke: käkex ,rä:dniko 'če ima kaj kakih delavcev'. • 'rä:dniko (citatno) 'delavcev' (•«- sh.). ** de'la:uc ** 'de:loc (ft kom. h*Krl: 164). 262 sla"ve:niš -- -- (prid.) (citatno) 'slovenskega' (*- n.). 266 jana (redko) 'eno' (ft Kr2: 627, 642). » na. 268 'kumi (redko) 'komaj' (Kr2: 628). «* 'kume (Kri: 87; Bol: 16, 27; Bo2: 85, 98; Kol: 91, 95) 269 sk'rulu. s'krulet -em 'začeti šepati'. • 'die:le (prisl.) 'dalje. » 'dje:l » nap're:. 270 s t'rä:kterja. t'rä:kter -erja (m> (star.) 'traktor'. « t'rä:ktor «* t'ra:kt9r -ja. 280 doma'vina. doma'vina -e <ž) (redko) 'domovina'. « dama-'vina (Kr2: 544, 563).' 283 u 'salc'burga, u 'salc'burga sa nas "puo: 'da:le. Razumeti je treba z dopolnilom u (ne) ba'ra:ke 'v (neke) barake'. Tu je samostalnik 'sa:le'burk -ga 'Salzburg' v mest. ed. Za knjižni izgovor ft Slovenski pravopis 1962, ki ima [salcburg], medtem ko Slovenski pravopis 1990 (Toporišič 1990: 169) predvideva [zäldzburg-]. 287 za 'jugas'Iä:vija 'proti Jugoslaviji'. 'jugas'la:vija -a (ž) (star.) 'Jugoslavija' (Kr2: 375). «* jugos'lä:vija. 291 'Iuo:gerja. 'luo:ger -erja (m) (redko) 'taborišče' (Kr2: 410, 596, 598 itd.). » 'la:ger -erja (PW-Kr2: 601, 602) « št'ra:f'luo:ger -erja. 297 t'ra:ns'po:rta. t'ra:ns'p9:rt -a (redko) 'transport*. » trans'p9:rt » (redko) t'ra:nsp9rt s* (redko) t'ra:ns-'P9:rt. 299 s'po:tarna (nov., redko) 'spotoma, mimogrede'. » gra'd9:č (VL—Bo2: 52) w (nov., redko) s'p9:t9ma. 300 za'pa:rle 'zaprli' (Kr2:*417). ** 'za:prle. 301 u'pa:rjane. Običajno se govori pa'pa:rjane 'poparjeni'. 306 k9'pa:lk. k9'pa:lke k9'pa:lk (ž mn.) 'kopalke'. «* (star.) k9'pä:lke k9'pa:lk (ž mn.>. 308 'puo:l ja pa 're:ku 'potem je pa rekel'. Najbrž paznik ali stražar. KOMENTARJI K BESEDILOM: Kr2 234 314 'punca. Vpliv knjižnega jezika. Običajno je 'die:kle dek'le:ta , . 343 pas'ta:jale (redko) 'vstajali'. « us'ta:jale. 348 'ke:ra. 'ke:r -a -a (redko) 'teorija'. Naglas kaže na to, da gre izposojenko iz srbohrvaščine, «s teo'rija m teu'rija. 356 da'be:u 'dobil'. *» 'duo:b'u » (nov.) da'biy. 365 zage"vä:rja. Iz sobesedila je mogoče razbrati pomen 'pripoveduje'. Sicer se glagol v tem pomenu ne govori. 366 s'ko:s n s'ko:s 'ves čas, od začetka do konca'. Prim. kom. h Krl:*20 in h Kr2: 4. 367 zanim'liva (star.) 'zanimivo' (citatno iz sh.?). « zane'miva «s zani'miva. 372 'tita -a (star.) 'Tito* (tf še Kr2: 379, 554, 559). ~ ' tito -a (» -ta). 375 'ciko. 'cikat -am '1. meriti I na koga, kaj I, 2. želeti si'. » 'eilet -em. o 376 sile (prisl.) (redko) 'sila, zelo'. « z'la » (redko) na 'mo:č. • 'fo:liš -- -- (prid.) 'jezen'. 377 zga*vä:rjale 'pogovarjali'. « (nov.) paga'vä:rjale (Kr2: 565). Za 'pogovor' je v govorih na obravnavanem področju edinole z'go:var -a (m> (1? Kr2: 16). • pag'räinicarja. pag'ra:ničar -ja (redko) ' graničar'. «* g' rä: ničar. 379 a'mieirike. a'mie:rika -e (ž> 'Amerika' (Kr2: 381). « a'mie:rka (Kol: 41, 42) «s (star.) (ja)'mie:rka. 383 meri'käinco. meri'kä:nc -a 'Američan' (Kr2: 388, 394, 594). s* (a)mer'ka:nc « mar(a)'ka:nc » mari'ka:nc. 385 'muoiskve. 'muo:skva -e <ž) (redko) 'Moskva'. » 1mo:skva. 396 da ja *ta:kle ga s'pizd'u 'da je takole zbežal'. Običajno da ja ja 'ta:kle s'pizd'u. 412 pa'rixtale 'popravili', «s pap'ra:ule. 417 p're:le 'prijeli'. 427 pas'ra:Ie. pas'ra:u -la -a 'posral Ipolomill'. « pa'luo:m'u « pa'bikso. 437 k 'kot, kakor' (Bo2: 107). « ka (Kri: 168, 213; Kr2: 66, 135, 185 itd.; Bo2: 5; Kol: 99, 104, 131 itd.) « kakar (Kri: 68, 206; Kr2: 567; Kr3: 50, 108; Kol: 123, 146, 171 itd.). Za sopomenke ft kom. h Kri: 1. 445 *da:xava. Govorec sklanja neobičajno 'dä:xava 'da:xoga (s) 'Dachau', (mest.) u 'dä:xoma (Kr2: 605). « 'dä:xau -ava (m), (mest.) u 'da:xava. KOMENTARJI K BESEDILOM: Kr2 235 446 'tifas (star.) 'tifus'. « 'tifus. 451 'lustekova bri'gä:da. Najbrž 'Levstikova brigada'. 467 me ja pa g'rivala 'mi je pa bilo žal' (Kr2: 471). 468 n 'ca:jt ut k'rä:ja 'nekaj časa na začetku'. 478 pa s've:te (star., redko) 'po svetu'. «« pa s'vie:ta. [487 s'kyo: 'skoraj'. » s'kuo:r.] 489 'röiznk'räinc -a 'Hren |gospodar v Šmartnu ob Dretil'. 495 'dä:jo 'dajal'. « (redko) 'da:jo. 496 'lušna (prisl.) 'prijetno, zabavno'. » 'lušna ('lušne (Bo2: 107)). 505 z'me:n'u 'pogovoril'. «* pag'va:ru » paga'vo:ru s» pa'me:-n'u. 512 pr9*fe:ktna (star.) 'perfektno'. ** per'fe:ktna «* (čustv.) 'pe:r'fe:ktna. • ka sina se pa u 'šo:Ia 'tale 'xo:dle 'učat 'ko smo se pa v šolo tule hodili učit'. Med drugo svetovno vojno je bil pouk nemščine za odrasle v Krašah pri Remci. • "učat 'učiti'. » (nov.) u'čit. 518 k ja 'raus 'ker je nujno (potrebno)'. «* ka se 'ma:ra. • 'mus (povdk.) 'nujno (potrebno)* (Kr2: 592: PW-Kr2: 517). 520 u'sa 'čista 'čisto vse'. Nenavaden besedni red (običajno 'čista u'sa m 'čist u'sa). 522 'za:v>nga 'zanj', «s (nov.) za 'nega. 523 po'läik 'Poljak'. « (star.) pe'iä:k (Kr2: 524). 526 'ruskine 'Rusinji'. Za dvojino ft sta b'le: d1ve: 'ruskine .. d've: dek'le:te 'ruskine (Kr2: 526), k sa tiste 'ruskine š'le:, a, sa š'le: tiste d've: 'ruskine, sta 'tude š'le:, (Kr2: 542-543). 533 p'rie:dat 'prodati'. 554 ust7relt 'ustreliti' (Kr2: 559). «* (nov.) ustra'lit« (nov.) ustre'lit. 562 'nis 'niso'. «* 'niša (Kri: 43, 50, 78 itd.; Kr2: 31, 78, 132 itd.; Kr3: 99, 118; Kol: 69, 71, 141 itd.). 569 »'za:sto ne poji'xa:te do 'do:mu?« Q »ne .. ne p9Ji'xa:m do d. .. 'do:mu, ne *da:va do'vgzl ku'ša:t.« Ti dve povedi (in ponovitev v Kr2: 572) sta citatni. Glasovi so substituirani z narečnimi. Po mnenju prof. dr. Franca Jakopina se je govorec naučil »rusko« v stiku z Ukrajinci. 577 ne'rördne. ne'rö:dan -dna -a 'slab I za ljudi I'. 582 'na:rot -da (m> 'ljudje, ljudstvo'. » 'lede (» (Bo) 'ledja). 584 'ta:k 'ča:se 'ruskine pra'pe:vale. V stavku manjka glagol. 586 'ce:le 'nuo:ča pra'pe:vale 'ba:be 'ta:k! V stavku manjka glagol. • 'ba:be. 'ba:ba -e (ž> 'ženska' (v zadnjem času prehaja v območje slabšalnega). » 'že:nska » 'bä:banca. 591 'mane be 'ta:k u'da:ržo, ka be 'to: .. 'rie:čma 'na:^bla 'mus, da se ja 'ma-, da .. da sa 'ma:gle s'pustet u'se: 'mene bi tako obdržal, ko bi to recimo ne bilo nujno (potrebno), da so morali spustiti vse'. • u'da:ržo 'obdržal'. Prim. kom. h Kr2: 256. » ub'da:ržo. KOMENTARJI K BESEDILOM: Kr2 236 608 legati'marcija. legati'mä:cija -a <ž> (star.) 'legitimacija'. «< legite'mä:c(i)ja «* legete'mä:c(i)ja *» (nov.) is'kä:zan-ca (Kr2: 6i8).° 611 pat*no:štar -tra 'rožni venec Ipripraval'. » pat-'nö:jštar » (redko) 'rö:zank'rä:nc. 616 ut 'xa:jroat'bunda. 'xa:jmat'bunt -da (m> 'hajmatbunda'. 617 prif'tuoršalna. prif'tuo:šal -na 'denarnica'. «* pr'tuo:šalc -a «* pr'tuo:šal -na. 61.8 'tat', (')tat' (nov.) 'mesec', s» 'mersne (Kr2: 356; Bol: 16; Kol: 50, 51, 273). 638 pokoj'nina sta'ro:stna. Nenavaden besedni red. » sta'r9:stna p9k9J'nina. • pokoj"nina. p9k9J'nina -e (ž) 'pokojnina' (Kr2: 661). » 'pe:nzija -a <ž). • u'le:čam 'dobivam' (Kr2: 654). «* da'bivam. 639 soci'jailne. S9ci'ja:lna -e <ž> 'skupnost socialnega zavarovanja'. » S9ci'ja:Ina. 650 mel'Jörne. mel'jörn -a (star.) 'milijon' (Kr2: 651). « mel'jö:n « mel'jö:n. 655 nam na g're: 'nam ne pripada' (Kr2: 657). 665 'pa:deš u s'muorran 'prideš v neprijeten, zapleten položaj'. « 'pardeš u d'rierk (« (nov.) s'ra:ne). • s'muorran -rna (m) 'praženec'. KRAŠE - Kr3 7 'tatele 'nive 'tele njive'. Tož. mn. v sobesedilu ni funkcionalen, je pa razumljiv. 8 tate g'rač 'ta grič'. Mlajši govorijo za m. sp. ed. samo 'tat'. • g'rač (» (nov.) g'ric) g'rica (m> 'grič'. 9 ka'sile 'kosili' (tf Kr3: 43, 93, 94 itd.). « (redko) k'sile (tf Kr3: 69; Bo2: 30). Prim, še paka'sija (Kr3: 97) « pak'sila (Bo2: 35). 10 'puorl 'potem'. tf kom. h Kr2: 5. • 'duo:le 'tamle doli' (Kr3: 133; Bol: 18; Bo2: 13, 74). Za ta 'duo:le tf kom. h Kr3: 80. 14 'ernkrt 'enkrat', tf kom. h Kri: 61. 18 ca'därle 'čedalje'. » ca'djerle ** ča'die:l » (nov.) čaz-'dä:le. • u'djeirja (star.) 'udira' (PW-Kr3: 13). «* u'de:ra. 25 na 'varrxa 'na vrhu' ali pa 'zgoraj', pri čemer je oba pomena zelo težko ločiti (ft Kr3: 68). » na 'va:rx (Kol: 99) » na 'varrxe (PW-Kr3: 37; Kol: 103, 106, 107). Prim, na 'va:rx 'na vrh, gor' (Kol: 305). 28 s'korz 'duorl (prisl.). s'k9:z II s'k9:s 'izraža razporejenost vzdolž česa'. 42 ta 'guorle 'tjale gor' (Bo2: 10). « 'ta:jle (« 'ta:le) 'guo:(r). 43 ub'ra:čvat ub'ra:čjam (nedov.> 'obračati I travo, seno, vozilol'. & (nov.) ub'ra:čat. KOMENTARJI K BESEDILOM: Kr3 237 50 "tam ta 'natar '(tam) tja noter'. 51 spra'bit*kave 'Sprebitkovi'. Pridevniška pripona -o -ava -s je - kljub drugačni razporejenosti, kot jo lahko razberemo iz gradiva v besedilih — predvsem značilnost zahodnega dela obravnavanega področja (ft 'därxava (Kr2: 445), pad'je:znekave (Kol: 8), 'jurčkava (Kol: 36), ma'ce:snava (Kol: 256, 271)); v Krašah namesto te prevladuje pridevniška pripona -o -ve -a, vendar pa na celotnem obravnavanem področju prihaja do mešanja; pri govor-ki Al je npr. 'miklnova (Kr3: 66); ft še g're:gova (Kri: 229), 'lustekova (Kr2: 451-452), xu'dicova (Bo2: 25), jer'še:tova (Bo2:°43), 'ba:kova (Bo2: 88), ma'ceisnova (PW-Kol: 270). 52 u'ne:. u'ne: u'ne:ga (s) 'one' izraža osebo, stvar, ki se noče, ne more imenovati ali ki se je govorec (kot v tem primeru) ne more spomniti (Kol: 123, 239, 280, 294). 56 tn 'guo:le 'tamle gori'. » 'tamle 'guo:(r) s» 'guo:rle (Kr3: 48; Kol: 54, 279) « 'guo:le (Kr3: 68, 79; Bo2: 4, 6~ 30). • u'nergat. u'ne:gat -am (nedov.) 'onegati' (Kr3: 119) lahko nadomešča vsak glagol, ki izraža dejanje, ki je znano, a se noče, ne more imenovati, ki se ne imenuje zato, ker se govorec ne more spomniti pravega (kot v tem primeru) ali ker je opolzek (omiljuje predvsem glagol za 'spolno občevati'). - Nekateri predvsem starejši govorci nenavadno velikokrat uporabljajo nadomestke, poleg navedenih za sam. in glag. (dov. oblika je pau'ne:gat -am) še za pridevnik u'ne:gastan -tna -a in za svojilni pridevnik u'ne:gačo -va -a —, zaradi česar se okolica iz njih norčuje. (Ob upoštevanju pomena 'spolno občevati' pri nadomestku za glagol šele postane smešna zgodbica o Melavcu z Brdega, ki je zelo vznemirjen prišel k sosedu in povedal — »u'ne:, p'ride me 'na pa'mä:gat, k srn 'nä:ša u'ne:, 'nä:ša 'va:na pay'ne:go.« Sosed se sprva ni hotel mešati v družinske zadeve, vendar pa je čez čas uspel izvedeti: za pomoč proseči je v kleti zabijal v tla kol za oder (za ozimnico), pri tem pa je po nesreči po glavi udaril ženo, ki mu je pri delu pomagala. (Za 'va:na -e <ž> 'žena' ft kom. h Kr3: 117.) 57 'va:se. 'va:sa -e <ž> 'osa' (Kr3: 58, 125, 127; PW-Kr3: 126). 61 'na:ša ta *zie:fasta 'naša Zefa' (*- 'zie:fa ' I Jožef a I '). Pripovedovalka za odsotne brate in sestre ter okoliške vrstnike še iz otroštva pogosto uporablja vzorec (naš(a)/vaš(a)/prid. iz hišnega imena +) ta + (za m. sp. določna) oblika pridevnika na -ast iz osebnega imena, npr. (*na:š) te 'rudlnaste 'naš Rudelj', te francaste 'France', ('na:ša) ta 'micasta 'naša Mica', ta 'to:nkasta 'Tonka, Tončka', 'miklnova ta 'zie:fasta 'Mikeljnova Zefa'. Pri ženskah je lahko ženski spol iz vzorca nasploh spremenjen v srednjega, npr. 'na:ša ta 'zie:fasta 'naša Zefa', 'miklnova 'Mikeljnova' (Kr3: 66). Tako zelo redko govorita, vendar predvsem za sestre, tudi pripovedovalkina brata. — Infor-matorka AL je tako govorila za svojega strica, ki ga je tudi vikala (te 'tö:naste st'ric 'stric Tona'), za brate in sestre pa ne. — Oba načina sta zelo redka in ju uporabljajo posamezni starejši govorci; okolica se iz takega načina norčuje. KOMENTARJI K BESEDILOM: Kr3 238 63 ka'čie:se 'kaj I v poljubnostni rabil' (PW-Krl: 97). » (nov.) 'ke:. • us'pilet -em (Kr3: 55, 59, 89 itd.). Prim, še 'de:j (Kr3: 81). Mogoče spada v območje čustvenega tudi g'le:j (Kol: 45). 75 ja pa "tist* 'je pa tisti'. Namesto pričakovanega jax ja pa 'tist'. 79 p'ra:udale 'prepirali' (Kr3: 85). «* k're:gale. 80 ta 'duo:ie 'tjaledol'. » 'ta:jle 'duo:(l).°Za 'duo:letf kom. h Kr3: 10. 81 'de:j 'daj'. Vpliv knjižnega jezika. Pričakovali bi 'de:. Tako kot pri mej'nike (namesto me'nike) (Kr3: 74) najbrž zaradi čustvene zanesenosti. 83 pa'iDe:žo 'pomežiknil' (češ da naj odneha). «* pame'zikn'u. 89 ampak. Vpliv knjižnega jezika. Običajno je pa «* pač pa «* sama «* (nov.) sam «* toda s» (star.) tode. 93 pes'tile 'pustili', « pas'tile. Prim. kom. h Kri: 102. 98 srna se b'le, 'ja:, n,ca:jt u "xudeni 'nekaj časa smo bili sprti'. 109 te 're:ne 'rajni'. • šam'la:k 'Šumljak/Šemljak lime gospodarja v KrašahI'. 112 'nje: 'ta:j, 'sie:in, na 'tat' k'ra:j 'ne tja, sem, na to stran'. 114 da ja ša 'roa:ja 'n (star.) 'brcniti'. » 'ba:rcent'. 122 da'nia:jge (star.) 'domala', sa s'kuo:(r). 123 spame'nik 'spomenik'. Namreč mejnik. Do zamenjave je najbrž prišlo zaradi podobnosti obeh predmetov in v narečju tudi glasovne podobnosti (spame'nik : me'nik). 124 ne*kä:kršan -šna -a 'nikakršen'. » na'ka:karšan. 128 za'de:Jo 'zasul', sa za'su » za'beu. 129 pra'me:knle 'premaknili'. • 'ko:le. Govorka za kazalnim zaimkom 'tiste, za katerim bi pričakovali obliko 'kuo:le (tož. mn. samostalnika 'ko: 'kuo:ia 'kol' (Kol: 111, 112)), nadaljuje z ustrezno obliko samoedninskega samostalnika 'ko:le -e (s> 'kolje I več kolov, kolil'. Najbrž zato v naslednjem stavku KOMENTARJI K BESEDILOM: Kr3 239 (ka sn 'ja:z 'da:la 'natar) sploh ni ustrezne oblike osebnega zaimka (ka sn ga [..] ali ka sn jax [..]). 130 'korlčke. 'kd:lčak -čka 'količek'. » 'kuo:lčak -čka. 134 n'mä:£a 'malo'. ft kom. h Kri: 17. • 'ša:jxale 'bali' (*■ kor.n. si' scheuch-n, schoich-n 'sich scheuen, fürchten' - Lexer 1862: 217). ~ 'ba:le « 'bä:le. o o 140 sina 'ina:gle g'räibet. Namreč s sestro Zefo, ki je bila v času pripovedovanja že mrtva. 144 d"rage 'drugje'. BOČNA - Bol 6 flieirjan fler'jä:na 'Florijan'. • franče -ca » fran'ce:ta 'France' (Bol: 7, 16). « franc -a 'Franc' (Bol: 19; Kri: 18). • f'lieirjan ja 'be:u d'väinde'verdezd'ga 'lerta. Namreč rojen. Pri pripovedovalki lahko opazujemo kratke in dolge oblike vrstilnih števnikov: kratki obliki sta d'vä:nde've:dezd'-ga (Bol: 6) in pet'na:jzd'ga (Bol: 9, 14), dolgi pa 'vasnde've:-destega (Bol: 7) in pet'na:jstega (Bol: 13). Prim, še 'še:sn-t'ridestega (Kol: 39), 'vasnt'ridestega (Kol: 39), 'se:dnd'va:j-stega*(Kol: 61, 62), 'še:stnt'ridestega (Kol: 187). 11 'köikega 'katerega' (ft Kol: 59, 65). «* (nov.) 'ke:rga. 18 ne u'nuko 'neki Vnukov' (najbrž iz Potoka). 19 'bo:lnica. 'bo:lnica (» 'b9:lnca) -e <ž> 'bolnica'. *» 'bo:lnca (star., redko) špe'ta:u špe'ta:la « (star., redko) špi'ta:u špi'ta:ta (m). 22 u 'lieruca 'v Levcu (pri Celju)'. 23 u 'budim'pe:sta 'v Budimpešti'. Glede na to obliko mestnika ed. bi lahko sklepali, da govorka uporablja samostalnik 1 budim'pe:št -a . 27 ja 'be:u na da'pusta. da'pust -a 'dopust'. 33 čaz u'ra:te 'skozi vrata'. 35 g'lix u 'xisce srna "pe:č 'nuo:va 'de:tale 'ravno v hisci smo delali novo peč'. • 'xisce. 'xisca -e (ž> 'manjša soba v hiši, navadno za spanje' (Bol: 37). 36 u *xiša. 'xiša -a <ž> 'glavni stanovanjski prostor v kmečki hiši'. Sicer tudi v pomenu 'hiša I stavba|' (Kri: 2, 4, 27 itd.; Kr2: 228, 229; Kr3: 7; Bo2: 65). BOČNA - Bo2 1 'kak se čab'li_., cab'linoga 'jä:ka 'kako si Čeblinovega Jaka'. Namreč nas'ra:u (ft Bo2: 67), na'xe:c9 'nalagal'. 6 'ta 'tu', namreč pred pripovedovalčevo hišo, kjer je pripovedoval. • za'rä:šana 'zaraščeno'. • ne 'en' (ft še Bo2: 101). 7 'jarka ja pa 'tordle 'duorl. Namreč (pr)'mä:xa '(pri)maha'. 9 'ta:le 'tjale'. «a 'ta:jle. • u 'da:rvanca 'v drvarnico'. «* (nov.) dr'vä:rnca -e <ž). 10 pa ta 'guo:le u tiste kr'pive. Namreč g're:m. • p're:-prast 'ponorel, neumen, zmešan' (*■ preprost). KOMENTARJI K BESEDILOM: Bo2 240 12 pa tistme kr'pive 'po tistih koprivah'. Pričakovali bi pa tistex kr'pivex. • "lerto 'guo: pa 'duo:l 'tekal gor in dol'. 18 "pailca. 'pa:lca -e <ž> 'palica'. (Bo; Kr, Ko ») 'pa:lca. 21 čas šp'ra:ne 'skozi špranjo*. • šp'ra:ne -e <ž> (redko) 'špranja'. «* šp'ra:ne -e <ž>. • "ma: "doma. Samostojne enobesed-ne kletvice (ali posamezne večzložne besede večbesednih kletvic) imajo pogosto dva naglasa. Prim, še p'ro: k'le: ta ('kö:rba xu'di-čova!) (Bo2: 25), p'ro:k'le:ta (Bo: 67), 'a:j'dux (Kr2: 400). Sem bi spadala - pač zaradi čustvene zanesenosti - še beseda 'niš'ta: (Bol: 66). 29 pag'le:dnik 'Poglednik |gospodar v Bočnil'. Prim, komentar k Bo2: 70. 30 k"sita (redko) 'kosila'. » ka'sita. Prim. kom. h Kr3: 9. • "tale ta 'guo: ut ka'zo:ca 'tule od kozolca gor'. 35 ja pa *na:vj?ta pak'sita 'je pa ne bosta pokosila'. • pak'sita (redko) 'pokosila'. » paka'sita. Prim. kom. h Kr3: 9. 36 ud'vä: (redko) 'vidva*. » ved'vä:. 37 md'vä: (redko) 'midva'. » med'vä:. 38 pa sij 'ta:k 've:d'o, da 'na:jiia. Namreč pak(a)'sila. 42 ka'darj be ža b'ta: *fe:rtek 'kdaj bi že končala'. • 'fe:rtek -- -- (prid.) 'gotov' (tf Kr2: 131). 44 ja pa 'järpka da'bita. Jabolko se ji je zataknilo v grlu, zato se je začela dušiti. • 'jä:pka. 'jä:pka -e (ž> 'jabolko', sicer pa še 'jablana'. 45 'nat 'notri'. » 'natar. Prim. kom. h Kr2: 12. 50 prada'jä:le 'prodajali*. *» pra'da:jale. Za obliko da'jä:la 'dajala' tf Kol: 52. 52 ta gra'do:č 'mimogrede'. » (nov., redko) s'po:tarna » (nov., redko) s'po:toma. • ka'kuo:ga 'koga I v poljubnostni rabi I '. 57 s'tiš 'stojiš*, «s sta'is *» sta'jis. • u 'ba:kaoe. 'ba:kaca -e <ž>, (mest.) u 'ba:kace 'Bakovica I prvotno ledinsko in iz njega hišno ime med Bočno in Homoml ' (ASI 87/B2: Bakovnik). *« 'bä:koca (Bo2: 66). 58 g'ri 'gori'. » ga'ri. 61 spraš'ko:vo. spras'kpvat -ujam (nedov.) 'spraševal'. » spra'šo:vat -ujam (PW-Kol: 231). • se 'nee 'ä:m u'zerta 'se ni(sta) nič zmenila'. Manjka glagol 'ni (ali 'nista). • 'ä:m (v zvezi) 'a:m se u'zie:t (ipd.) (ka)'če:ga/(ka)'kuo:ga 'zmeniti se za kaj/koga'. 64 nas'teilem 'pripravim' (tu pravzaprav 'oblečem'). » ub'le:čam. Prim. kom. h Kr2: 245. • uc'puo:de 'spodaj' (Bo2: 65; Kol:'290). » s'puo:de (Kol: 89, 152, 304). 65 'natar pat *xiša '(spodaj) pod hišo'. 66 ne'ke:r 'nikjer'. » na'ke:r » n'ke:r. • 'dema. 'dem -a (m) 'dima', «s 'dim. • 'nis'ta: (čustv.) 'nič' (*• sh.). » 'nista. 67 nas'ra:ta 'nalagala'. 70 na pagle'dija. pagle'dija -a <ž), (mest.) na pagle'dija 'Pogledija I prvotno ledinsko in iz njega hišno ime v Bočnil' (ASI 87/B2: Poglednik). Prim. kom. k Bo2: 29. 71 'na:wu 'ne bo' . « 'na:,,^. KOMENTARJI K BESEDILOM: Bo2 241 73 z 'vaiage. 'valaga -e <ž>, na 'vatage 'Vologa Ivas v občini Žaleči' (Bo2: 77). • 'tatale 'tale' <ž>.°'tafle 'tatale 'tatale 'tale tale tole'. 78 n'mä:2a (prisl.) 'malo'. » na'mä:ta « na'mickana. Prim. kom. h Kri: 17. • usta'rija -a (ž) 'gostilna'. Prim. komentar h Kr2: 217. • g'reima pa 'duo:l. Vologa leži 588 m n. m., Lipa 721 m n. m., Šmartno ob Dreti 377 m n. m., Bočna pa 415 m n. m. Prim. 'to:dle 'guo: s š'ma:rtne 'guo: prox 'bo:čne (Bo2: 96), 'guo:r (Bo2: 98), s'ko:z 'guo: (Bo2: 105). FL je besedilo pripovedoval pred svojo hišo v Bočni. 79 *puo: pa 'sjeim čaz 'vaiaga. Najbrž pomota za čez Lipo (tj. prelaz na poti z Vologe proti Smartnu). 80 'ta: pa "sie:m. Običajno s členoma v zaporedju 'sie:m pa 'ta: (rs 'ta: j). 81 ja "rjerkla. Namreč njegova žena. 82 j "rjeikta 'je rekla' (Bo2: 106). • j 'je' (ft kom. h Kri: 136). • 'jä:ka pa "guo:r. Približni pomen je 'Jaka se razburi' (in vstane, tako kot kdo, ki je pred tem sedel). 83 'va:pne 'odpne'. « ut'pe:ne. 90 na u'särkma k'rä:ja 'na vsaki strani'. 91 "mi sma ja .. pa "porta. Namreč 'mä:xanle 'mahnili'. • pa 'po:ta. 'po:t -a 'pot' (Bo2: 92). *» 'P9^t -e » pa'ti <ž>. 93 "so:len -Ina (m> 'nizki čevelj'. 96 prox 'borčne 'proti Bočni*. 99 'nat 'noter'. Najbrž v kako hišo. • k'ruca. k'ruc -a '1. gorski urh, 2. majhna žaba sploh'. 107 "ja:, 'cars* ja b'ta 'lušne, k ja 'de: 'ja, včasih je bilo bolj prijetno, zabavno, kot je zdaj'. KOKARJE - Kol 2 sa b'le ra'ja:ne. Glede spoštljivega govorjenja o odsotnih osebah ft kom. h Kri: 2. Vendar pa ft kom. h Kol: 13. • u u'törkem. 'va:tak u'tč>:ka (« (star.) u'tč:kega) 'Otok I zaselek Bočne I', u u'to:ka (« (star.) u u'tö:kern). 3 pr 'xostnike. 'x9:stnike -9 || -u (m mn.> 'Hostniki Ihišno ime v Bočnil'. Poleg tega se govori še 'x9:sta -e <ž), (mest.) u 'x9:ste 'Hosta I prvotno ledinsko in iz njega hišno ime v Bočnil'. • "to: pa na 'mo:ram 'rje:čt g'lix 'tega pa ne znam ravno povedati'. «« 'te: ga pa na 'm6:ram («* z'nä:m) glix pa've:dat. 5 "vačima pa ma'č6:xa 'očima in mačeho'. Skupni izraz za krušne starše je pri mlajših govorcih k'rusne s'ta:rša 'očim'. 8 pad*je:znekave 'Podjeznekovi (v Šmartnu ob Dreti)'. K pridevniški priponi -o -ava -a (namesto -o -va -a) ft kom. h Kr3: 51. 12 'men' 'meni', «s 'mene « 'mane (Kr2: 26, 51, 53 itd.; Kr3: 89) « 'man' (Kr2: 344, 624;°Bo2: 18). 13 'puo: ja 'be:u pa *va:ča u'že:nen. Ko tu pripovedovalka govori o svojem starem očetu, ne uporablja spoštljive množinske KOMENTARJI K BESEDILOM: Kol 242 'mä:ja oblike, temveč navadno edninsko. Prim. kom. h Kri: 2 in h Ko2: 2. 18 na štex'na:jst§ ste'vilke 'na številki 14'. Vrstilni števnik uporabljajo predvsem starejši govorci npr. tudi za označevanje številke čevljev ('ja:nanš'te:rdesta ste'vilka 'mä: 'ima številko 41') in žebljev za podkovanje konjev. • šter'na:jste '14.'. Prim. kom. h Kri: 178. 36 me p'ra:uja za 'jurčkava. Konstrukcija je taka, kot da gre za glagol klicati (namesto praviti), ki pa se pri nas ne govori. V Krašah se govori me p'ra:yja, da sam 'jurčkova » me 1mä:ja za 'jurčkova. 40 vad 'od'. « ud II ut. • pa 'pyo:la 'sierstra 'polsestro'. 41 pa v a'mje:rke. Predlog v je tu izjemen, in sicer zaradi samoglasniškega okolja. » u » u. »v a'mie:rke. a'mie:rka -e <ž> 'Amerika' (Kol: 42). Prim. kom. h Kr2: 379. 45 g'le:j. Vpliv knjižnega jezika. Običajno je g'le:de « 'čuve 'pazi'. 46 na 'bas (redko) 'ne boš'. « 'na:^baš (Kol: 45) « 'na:vuš. 50 'roe:snce 'meseci*. Prim. kom. h Kr2: 628. 51 'ma:jnika 'me:snca (star.) 'maja'. « 'ma:ja « (star.) 1 me:snca. _ o 59 en 'tisoč. Vpliv knjižnega jezika. » (an) 'ta:užant. 69 'md:gle." 'mö:gu -gla -a 'mogel' (Kol: 141~ 142, 144, 217), pripovedovalka pa govori tudi 'mo:gu 'muo:gla -a (Kol: 71, 140; tf Kri: 215; Bo2: 49) (in une'muo:gie 'onemogli' (Kol: 141)). 73 'vo:gu -gla 'oglje' (Kol: 76, 167, 190 itd.). 76 'na:rta'pa:rva 'najprej'. Za ostale načine tvorjenja presežnika ft kom. h Kr2: 44. 77 'nje: gra'sina 'ne graščina'. Do druge svetovne vojne je bila v gradu Vrbovec »graščinska uprava ljubljanskega škofijskega veleposestva« (Savnik 1937: 172); tu je zdaj uprava gozdnega gospodarstva. Iz tega je pridevnik gra'sinske (Kri: 30). 78 pr'vä:tne. pr'vä:tan -tna -a 'privaten'. » pri'vä:tan -tna -a 'topol'. « (Kr) "torpu ta'po:la . 90 ud *bie:zga. 'bie:zak -zga (m> « 'bazga -a (s> 'bezeg'. » 'bazak -zga 'več drv, drva' (- drvovje) (Kol: 120l 179, 197 itd.'). 124 'ta:ke "riža sma naš'te:lela 'take proge sva pripravila' . 'riža -a <ž) sicer pomeni 'drča'. KOMENTARJI K BESEDILOM: Kol 243 125 uxia'dit 'ohladiti'. « ux'la:det. 128 razde"rä:ta 'razdiralo'. » raz'de:rala. 130 s'kap 'skupaj*, » 'skupe (Kr2: 399, 568) » u'kap « u'kupe (Bo2: 26; Kol: 7, 116; PW-Kol: 6, 115). 132 ud 'lo:mšako. 'lo:mšake (« 'Io:nšake) -o II -u (ft kom. h Kol: 318). 202 str'ke:cata. štr'ke:cat -am (nedov.) 'sipati, švigati, kresati se (za iskre)' (Kol: 203, 208). 205 s k'le:sme 's kleščami'. » s k'le:šam. 206 našte'lo:vo. našte'l9:vat naste'lujam (nedov.) 'pripravljati'. Za naš'te:let ft kom.'h Kr2: 245. 223 pa'nucata 'porabilo'. Prim, še 'nucale 'potrebovali' (PW-Kol: 237). 228 ž'ga:le. Pripovedovalka na izrecno vprašanje odgovori presenetljivo: v zvezi s pridobivanjem oglja namreč uporablja glagol 'kuxat -am (nedov.) 'kuhati' (ft Kol: 74, 76, 117, 122, 167, 228), ž'ga:t z'gijam (nedov.) 'žgati' pa (prav kategorično) le v tem odgovoru. 233 uk'le:šana 'okleščeno' (PW-Kol: 232). « sk'le:šana. 235 p're:u. p're:u » p'rie:u p're:la -a 'prijel'. Prim. p're:le (Kr2:~417). 242 pasp'rico 'poškropil' (Kol: 245). KOMENTARJI K BESEDILOM: Kol 244 243 'ka:ngta. 'ka:ngla -le 'škropilnica' (sicer tudi 'kangla'). ** šp'ric'ka:ngla (Ko; Kr, Bo) (sp'ric)'ka:ngla. 244 'ke:r 'kjer'. 255 zdra'vile. zdra'vila -a (nov., redko, nav. mn.) 'zdravilo' (Kol: 260). » rac'ne:ja rac'ne:j <ž mn.>. 263 f'Ia:šs 'steklenico' (Kol: 264).' 276 pas'kust* 'poskusiti'. » pas'kuset. 306 näja 'naju'. Prim. kom. h Kr2: 44. 312 'ä:xtat -am (nedov.) 'paziti'. 318 st'rak. st'rak st'rika (m) 'vrv'. • s'kerrca. s'ke:rca -e (ž> (redko) 'sekirica'. « se'ke:rca. 320 'ruo:čns 'ža:ge. 'ruo:čna 'ža:ga -e -e <ž) 'ročna žaga'. tv ' cug' ža: ga. 324 'ko:pa. Govorka je tu ponovila izraz iz vprašanja, čeprav sicer govori 'kuo:pa -e <ž> 'kopa' (Kol: 96, 110, 225, 327, 331, 332). Spraševalec je uporabil napačen izraz, ker je v Kra-šah običajna sopomenka 'vo:gvanca -e <ž> (tako tudi Kol: 309). 348 u pla'teix kam'pe:r 'krompir v oblicah'. • kam'perr -ja 'krompir'. «* kram'pe:r -ja. 245 ZAKLJUČKI Na obravnavanem področju spodnje Zadrečke doline (med Gornjim Gradom in Nazarjami) so bili zapisani govori vasi Bočna, Kraše in Kokarje, upoštevano pa je bilo še gradivo iz vasi Šmartno ob Dreti, Lačja vas in Dobletina. Na posebnosti obravnavanih govorov so vplivale zemljepisne in zgodovinske okoliščine. Zgornja Savinjska dolina je namreč sorazmerno zaprto področje, z obravnavanega področja v spodnji Zadrečki dolini, ki je v času obstoja benediktinskega samostana spadalo v urad ob Dreti, pa je mogoč prehod le na sever proti dolini ob Savinji (teh dostopov je več), na zahod skozi Gornji Grad proti Kamniku, na vzhod skozi Nazarje in Mozirje proti Celju in Velenju, na jug pa nekdanje živahnejše povezave z Vranskim in Tuhinjsko dolino ter z braslovškimi Dobrovijami komajda še obstajajo. Obravnavano področje omejujeta Gornji Grad, kjer je bil v srednjem veku (od leta 1140 dalje) benediktinski samostan in sedež zemljiškega gospoda, potem dejansko sedež ljubljanske škofije (s pripadajočim osebjem in vzgojnim zavodom) ter vse do druge svetovne vojne upravno središče Zgornje Savinjske doline, in Nazarje z gradom in frančiškanskim samostanom. Predvsem na besedišče so vplivali še stiki, ki so jih imeli savinjski splavarji (torej tudi splavarji s celotnega obravnavanega področja) in gozdni delavci s srbohrvaško (in manj romunsko) govorečimi. Na obravnavanem področju doline, ki je dolgo vsega skupaj 10 kilometrov, je začuda malo razlik med govori posameznih vasi, kar si je mogoče razlagati s sorazmerno živahnimi stiki na tem ozemlju in s cerkvenoupravno razdelitvijo, saj je obravnavano področje skoraj do konca 18. stoletja spadalo le v dve župniji - Gornji Grad in Rečica ob Savinji. V glasoslovju na obravnavanem področju so tele značilnosti. Govori poznajo dinamični naglas. S končnega naglasenega zloga se je naglas premaknil proti levi (najstarejši je premik v primerih 'mö:t'ka 'motika', 'ko:lene (s, mn.) 'kolena' (Ramovš 1935: 148), mlajši pa v 'mie:gla 'megla', z'la:ta 'zlato', 'kuo:ste 'kosti'), zaradi česar se zelo poveča število samostalnikov, ki se sklanjajo po nepremičnem naglasnem tipu. Naglas je pogosto premaknjen na predpono (p'rie:dat 'prodati', 'pa:r^nas 'pri nas', 'na:_tle 'na tla'). ZAKLJUČKI 246 Dolgi naglašeni samoglasniki so e:, e: II e:, ie:, a:, ä:, uo: , o:, o: (+ a:r), pri čemer a: ni izrazito dolg. e: je polo-žajna varianta k e:. Razvoj (po Rigler: 1986) je bil takle: e: *•