AlíNIV] XX 1997 Čl,in k i id ra y prave 39 Uporaba arhivskega graaiva in varstvo avtorskih pravic A NDR i'! ZUPANČIČ Po določbah zakona o arhivskem gradivu in arln.'ili (v nadaljevanju lega prispevka ZAGA), predstavlja arhiv-.ko gradivo izvirno in reprodu cirar.o dokumentarno gradivo, ki jc bilo prejelo an je nastalo pri delu pravnih oziroma Užitnih oseh i ) ima trajen pomen za znanost in kulturo1. Odvisno od njegovega vira, deli zakon lo gradivo na lavnt in na zasebno 11 ga jod i delno različno ureja. Glede na to, dr je \.\.ßmia arhi ixko ^ra tliva listo, ki je odbrano iz dokumentarnega g ni diva organov državne oblasti, organov lokalnih samoupnivnili sknpnosl1 ler drugih javnopravnih oseb, ter upoštevaje definicijo pojma tlokiimtti itintcfid iftvtlivtt v 4. Členil /AGA, je očitno, da ta del arn.vskcga gradila v pretežnem delu ne ho vseboval avtorskih stvaritev, temveč predvsem ;pise, listine, dokumente in druge materiale, ki nastajajo pri izvrševanju funkcij 'er rednem delu naveden i ii institucij. Velik del takšnega gradiva ho, ah izrecno izvzet iz avtorskopravnega varstva po določbi 7. tč, prvega txlslavka 9. člena zakona o avtorski in sonxlnib pra i ca h (v nadaLcvarjr ZASP), a)' pa mu bodo manikab elementi ind> v.dualne intelektualne stvaritve, ki se zahlcvaio po I odstavku nih txlvclnikitv /nacaj aviurskcga ilcla. Takšna ixlh>Ciiuv bi pi iv/riii itn, i.j H Hiti s spistrvnim ^railivimi v neki /,-iiltvi Irtlta ilmijnčc r,ivn;ili, čc hi sin /a i-dlixllwi (ki rt ¡iviiirsktipravnit vrtritvnna) nli pa mlvclniški pripr.-'flj:tlni spis (ki bi In lalikn bil). Naí.i snmiH praksa sc iticm vprašanju Si ni i/rckla. 5 Ur.l. .SFkJ, ii. I'J/7 K p. .14/7 K. 2-1/Kri, p.7.VKU in 21/VÜ, Glej člene SK-ftV ZASt', AklUV] XX 91 Članki in ra/pravc II varstva, sc lahko poslavlja vprašanje kateri rok velja za dela, ki so naslaia šc v času njegove veljavnosti oziroma v času veljavnost šc sla rcjsili zakonov o avtorski pravici. Člen 193 novega ZASP določa, da velja novi zakon (m lorcj indi Irajanjc varstva) za vsa avtorska deta, ki so oli njegov' uveljavitvi uživala varstvo po ZAl\ Ker it novi zakon začel veljali 29 aprila 199.5, se jc varstvo dela, ki je lega dne šc h i ki varovano v okviru prejšnjega 25 ali 50-lclncga roka, lako podaljšalo še /a dodatnih 2(J oziroma 4S let. V kolikor je neko arhivsko gradivo sicer aviorsko delo, vcndai je rok varslva že polekel, jc uporaba takšnega gradiva prosla in tako ludi arhiv nima v zvezi z njim nobenih posebnih dodatnu obvez.ncsli, raven listih, ki mu jih na lagajo prcdp.si z. njegovega področja. KDO SO OSP.IIK. l'1'KA VIČFNK DO VARSTVA PO PItK DPJSII) O \VTOkSKI PRAVICI? Ker nastane aviorska pravica s samo slvaril-vijo del.*' in pripada osebi, kije delo ustvarila, ¡jc na prvem mcjffl upravičen do varstva seveda avtor dela. ( e gre pjj delo nslvarj^no v sodclo-vai.ju več oseb ,-i če lo delo predstavlja nedeljivo eclolo, so enako upravičeni vsi soavlr.rji Kadar je dejanske p. ispevke posameznih soavlorjev možno jasno denlillcirali m ločili med seboj, sc 'ijiliovi soavtorski deleži določijo v sorazmerju z niimi. ZASP posebej poudarja, da jc lahko avior le fizična osdia, ki jc ustvarila delo Po zakonu sc domnevaj da jc avtor tisti, katerega ime psevdonim rli neka druga označba je navedena na delu na načir., kol jc to običajno pri objavi lovrsluih del. Ta domneva velja lako dolgo, dokler sc nc dokaže nasprotno. Čc pa jc neke. delo ohjavhcno anonimno, si z gornjo predpostavko pač in mogoče pomagali. Zale, zakon v takšnem primeru določa, da je upravičen nvc ljavljali avtorske pravice na takšnem delu tisti, ki je delo objavil. Avtorska pravica jc (udi predmet zakonitega dedovinji. enako kot kalcrakoli druga premoženjska pravica zapustnika. Po ZASP sc ivlorsk;, pravica kni celo I a, torej lako moralne kol male rialnc nravice (z. edino izjemo pravicc skesanja), lahko prenaša samo z dedovanjem. Materialne avtorske pravite iij thvft? pravi rc avtorju so (udi prenosljive s pravnim posli med živimi, saj drugače avlor nc bi mogel razpolagali z. rezultati svojega ustvarjanja. S tem pravnim proinclom pa bo pogoslo prihajalo do situacij) da sc ho namesto prvotnega avtorja sčasoma pojav-■jalo vedno več različnih drugih imetnikov avlor skdi pravic, k katerimi bo uporabn k dela moral vzpostavljali konlaklc za pridobitev potrebnih soglasij '/a uporabo toliko časa, dokler to delo nc bo postalo piosto. Ta mi,m nadaljnja drobilcv in dclilev aviorskin pravic bo seseda oleževala tudi delo arhivov, kadar bodo morali ugotavljali kdo so osebe, k pi morale dovoljevali posamezne načine uporabe arhivskega gradiva kol avior-skega dela. Ugolo '¡lev, kdo so lako upravičene osebe, p;i bo pomembna tudi v primerih kadar in čc sc bodo li posamezniki pojavili s svojmii morebitnimi zahtevki zoper .irli v, ki hrani določeno gradi wi. Različnost avtorske in hstniiiskc pravite Pn pridobivanju arhivskega gradiva (predvsem seveda zasebnega) bodo arh'vi morali bili pozorni tudi na lo, da sla lastninska pravica na določenem gradivu, kot na slvnri -a aviorska pravica na delu, ki jc malerializirano V ali "rit/" tej stvari, dve ločeni pravici, ki nc delila avtomatično isle pravne usode, Tridi čc bi nekdo z oporoko zapustil arhivu svoji: gradivo ali če h> lakšno gradivo šc za življenja arhivu podaril al. prodal, bi arhiv pridobil na lem gradivu (kot slvareh) le lastninsko pravico, v kolikor nc h: oporoka oziroma darilna lili kuporodajna pogodba vsebovala tudi izrccnc določbe o prenosu materialnih aviorskih piavic. Avlorska pravic." kol celota jc po |68. členu ZASP nainrcč prcdincl dedovanja in dediči po takšnem aviorju-zapnsl-mkii bi lahko kasneje uveljavljali operočno podohljcne avtorske pravice zoper arhiv, čc bi ta izkoriščal določeno delo v obsegu, ki bi presegli zakonsko dovoljene načine uporabe nc glede na lo, da jc ariiiv lastnik samega fizičnega jradiva kot takšnega. KAKO RAVNATI Z A R111VS KIM ORADIVOM, KI M: AVTORSKO DRLO? Kot je bilo ?.c uvodoma rečeno, določajo okvire dopuslncg:i ravnanja arhiva z avtorskimi deli kol arhivskim gradivom tisle pravice, ki jib daje avtorjem teh del ZASP Ta zakon določa, da ima avior posamezne izključne moralne in materialne avtorske pravice Icr šc nekatere druge pravice, ki sicer riso izključne narave, vendar pa (udi y»rujcjy določene avtorjeve pravne interese h .i drug? pravice avforjn), Med moralne aviorskc piaviec sodijo pravica prve obiavc, pravica priznanja aviorslva, pravica spoštovanja dela in pa pravica skcsanja.K Prve iri bodo lahko prihajale v poštev ludi pri delu arhivov, zadnj;. pa sc v praksi izjemo redko pojavlja Posebne pozorno:,! bi bilo treba nameniti pravici prve obiivc ki bi omejevala arliiv v primeru, čc hi sc med njegovim grali\om znašlo aviorsko delo, ki ni proslo, vcr.dar pa do sedaj šc ni bito nikoli dostopno javnosti. Takšno Tadivo bi arhiv lahko dal v javnost le z dovoljenjem avtorja oziroma drugega upravičenca, ne glede na določbe ' G!cj ilnlnihc ilennv 14-3yZASI'. * Glej ilnlDČhc tlcniFV Ifr 20TjVSI'. 42 Članki in m/prive AKNIVI XX 1997 3S., 39. in 40. člena ZAGA- Tudi morebitni potek rokov nedostopnosti, določenih v 41. elenn ZAGA, ne bi predstavljal zadostne legitimacija */a objavo, ker ti (k/aj.ši) rok. ne morejo spre minjsti rokov trajama varstva, določenih v ZASP Kljub temu, d:i sta tndi pravici priznanja avtorstva (navedbe imena ali druge oznake a v lorp) in pravica s poslovanja dela za avtorja zelo pomembni, lahko glede na prfiiojnMli in naloge arhivov domnevamo da in vcrjelno ne bo prihajalo dc situacij, ko b nek arhiv te pravice zavestno krši) Materialna avtorske praviec so lisic, ki varujejo preme/Gnjskc imcresc aviorja s Icm, da mu daj ;jo izkliučno oblast odločanja o laksnih oblikah uporabe svoiega dela, k so ekonomske narave. Ta oblast se lahko nanaša na sam izvirnik dela oziroma na njegove fizične primerke (reprodukcij c). na razne oblike javne p robci (ve dela ali pa na uporabo dela v spremenjeni obbki Zakon jo zagotavlja avtorju s pomočjo dvanajsldi raz ličnih materialnih pravic, od katerih vsaka pokriva določen scgmcnl načinov eksploatacijc nekega avtorskega dela.y Načelno je sicer mož. no. da bi arhiv posegel v katerokoli od teh pravic (pri radiodifuznih oblikah uporabe sicer le koi morebitni solidarni kršilce), vendar pa sc bodn v praksi gotovo najpogosteje pojavljali problemi v zvezi z. avtorjevo izključno ptavico rcprodicoiia-uja dela. Od ¡5] drugih pravic avtorja bo pri delu arhivov lahko pribijala v pošlev tudi piavica javnega posojanja.111 Po ZASP je pravica rcproduciranja izključna pravica, da sc delo fiksira na material nem nosilcu ali orugem piimcrkn, nc glede na vrsto postopka i H primerka ali njihovo število. Delo sc rcproduura zlasti v oblik, grafičnega razmnože vauja, tridimenzionalnega razmnoževanja, zgra dilvc arb i teki urnega objckia, fotografiranja, tonskega ali vizualnega snemanja ter shranitve v elektronski obliKi.1^ Ker sc originalno arnivsko gradivo praviloma daje v uporabo v obliki kopije. bo pri delu arhivov zagotovo največkrat prisoten problem fotokopiranja Kcproducinjnjc s fotokopiranjem Ali je fotokopiranje avtorskih del kot arhivskega gradiva, dopustno .ali nc. oziroma v kal; Snem obsegu, bo eno od najbolj akmalnili vpra šnni v zvezi s pravico r ;produciranja. ZASP v svojem 50. člcnn določa, da lahko vsak posa meznik (fizična oseba) naredi 'za svojo privatno uporabo [ri primerke avtorskega dela, če ti primerki nii.o destopm javnosti. Za privatne1 upe rabo takšnega posameznika in po ijegovem naro čilu lahko naredi te kopije tudi arhiv oziroma druga fotokopirmca, ki je v takšnem primeru v Glci določbe éicnov 21 -33 ZASl'. Glej 36. ilen ZASP. 11 Glej 23. tien ZASP, zgolj podaljšana roka tega posameznika. Odločilno s lem v zvezi je, da gre za privatno uporabo, kar pomeni, da so kopije namenjene ic za lastne študij :ke namene (osebno izpopolnjevanje). za hobbv jli zabavo, nc pa za shižbcnc namene, 'za objavo ipd. Pojem javnosti definira 2. člen ZASP in z njegovo pomočjo ugotovimo, da je tako narejene primerke dopustno uporab Ijati le znotraj običajnega družinskega kroga ali kroga osebnih znancev. ZASP luči: dopušča, da lahko lavni arb vi, javne flij i žilic« ter .zobražcvalnc in znanstvene nstannvc reprodudn-io ir primerke dela za svojo lastno iii>oiu/h>, vendar pod pogojem, da so lakMic repr:Kliikciic narejene lastnega primerka Medtem ko sc pojem privatne uporabe nanaša na lizične osebe, sc pojem lastne uporabe nanaša na pravne osebe in pomeni, da takšna uporaba nc sme presegati nstiUtCLonahiib okvirov organiza CijCj ki jc delo rcprodncirala To splošno določbo pa ZASP v nadaljevanji' omejuje tako. da določa, da ni dovoljeno loto kopiranje cclotnc knjigč, razen če je njena na klada ž.c iiijmarfl dve leti izčrpana. Ker 3. od stavek 92 člena ZASP določa, da sc Slcic izdaja izčrpana, če p založil i kii ostalo manj kot KK) neprodanih primerkov knjig (oziroma manj kol 5% celotne izdaje), ho v takšnem primeru dopustno liidi fotokopiranje celotne knjige, vcndai spel Ic v največ Irch primerkih. Pri arhivih sc bo morda pojavljalo vprašanje razumevanja pojma "knjige". Lin lahko pride do uporabe določb ZASP o lastnem reprodiiciraiju. je razumljivo, da jc mišljena takšna knjigi! ki predstavlja material-za Cijo nekega avtorskega dela ali zbirke del. Zato ta določba ZASP ne velja za raz.l:čnc zemljiške knjige, registre, vpis nikc, sezname paroel ali podobno gradivo, ki jc sicer v ir/.ični obliki "knjig", nc vsebuje pa avlor skih del. Po ZASP ni dovolj ;no fotokopiranje al kakšno drugo strojno rcproduciranjc notnega materiala n.i. grafičnih izdaj glasbenih del), in lo niti v celoti niti delno Takšne materiale jc dovoljeno samo ročno prepisovati - spet največ v treh primerk h. Ali bo za arhive pomemnna tudi prepoved rcprodu':iranja baz podatkov in račnnalnišk.h programov, bo pok;:zal sclc čas. saj se ta dela zaenkrat boij redko pojavljajo med arhivskim gradivom. Glede rcprodiiciranja z izvedbo arhitekturnih objektov pa h' arhiv moida lahko od-govarial le kot solidarni zavezance, če m npr. izročil kopije arhitekturnih načrtov uporabniku, za katerega hi vedel, da jih namerava uporabiti za 'ak namen. Če bi torej arhiv naredil za uporabnika fotokopije dokumentov v "cčicm številu kot to dopušča ZASP, če bi izdelal fotokopije za potrebe prav iib o.icb ali čc nc bi upošteval drugih omc-iilcv, navedenih v 50. člcnn ZASP, bi s lem kršil izključilo pravico reprcKlucnanja avloria : Ji UiHIV] XX 1997 Članki m razprave 43 drugega i lictnika avtorskih pravic hi hi nil po 2 odstavku ¡(i5. člena ZASI' tudi odgovoren za taksno kršiiev. Avtor hi lahko uveljavljal sodno varstvo svoje pravice z op or arhiv, zoper osebo, ki je naročila takšno reprodnciranje ali pa zoper oba. Tlačilo posebnega na tlom cm i In m fotokopiranje Arhivi, ki nudijo svojim uporabnikom storitve odplačnega fotokopiranja arhivskega gradiva, so od 29. aprila 1997 dalje dolžni plačevati posebno nadomestilo, kot to določa 3. odstavek 37, člena ZASP K1 j 11 h temu da jc (a zakonska obveznost sicer povsem jasno zapbana, jc Se vedno odprto vprašanje, kdaj sc bo dejansko začela izvajati in kdai sc bo to nadomestilo tudi začelo zaračunavati. Višino nadomestila naj bi namrce določila uredba Vlade RS, ki bi morala biti sprejeta že tin 29 apr.la 1996, v resni ;i pa .sc jc to zgodilo tel v m;, ji i o; juniju 1997 (glej lr.1 RS. št. 13/97. str. 3001). Poleg tega tudi še m v celoti v/dostavljen mehanizem kolektivnega uveljavljanja tega nadomestila, t.j. iistrez.ua organizacija, ki bi morala to nadomestilo /.hirati in ga nato deliti med .ipravičenc avtorje in založnike \ razmerju 50:50, Predvidena višina nadomestila od posamezne fotokopirane strani znašala 0.5 SIT, Rrproditeirnnje1 n rimskega grndivn s Iblogmlirunjcm in podobnimi postopki Pcprodnciranjc za uporabnike ali /a lastno uporabo znotraj arhiva pa ne bo valno le s postopkom fotokopiranja, ampak ti:di z mikrolil-mamem, fotografiranjem, skaniranjem ali na kak drug način. ZASP nc dela razlike med posameznimi tchiiičn in načini reprodiicirania in tako trga tt:di ne omejuj'1- le na fotokopirne postopke. Možne in dovoljene so trdi vse dmge teh like, katerih rezultat je neka nova liksacija dela na materialnem nosilcu (oziroma nek nov piinvirck dela. vendar vedno ob ti posle, vanju omejitev, kscpovgajji v določbah 50, člena ZASP Glede na to enako obravnavanje načinov rcprodueiriMi|a v praksi arhi"ov verjetno ne bi smelo biti večjih nejasnosti. Inlino izjemo bo morda predstavljalo rc prodne i rame s fotografira njem, kjer sc bo ialiko poja\ljal povsem drug, dodaten skic,p avlorskopravnih vprašanj namreč. ah ima fotograf kakšne posebne pravice na svojem fotografskem delti (lbtogralsk.il reprodukcijah arhivskega gr;;dh'a). S tem vprašanjem se vračamo spel v začetno dilemo, kaj jr sploh avtorsko delo in kateri kriteriji morajo b.ti iz polnjeni za njegov obstoj. Vsekakor je možno, da fotografski posnetek nekega gradiva predstavlja tudi intelektualno stvaritev, vendar vsaj osebno menim, da v veliki večini primerov fotogra 12 Primerjaj 2.1. ilen ZASt*. firanja za arhivske potrebe ta kiiterij nc bo do sežen in niti ne ho željen. DRUCK POS KIS NE ZAHTEVE, KI JIH UPRAVICKNCI LAHKO POSTAVLJAJO ARHIVU V ZVEZI Z (jRADIVOM, KI ,IE AVTORSKO DHU) Avtor im« po /jikomi pravico dostopa k izvirtvku ali primerku svojega dela. ki jc v po-sesli drugega, torej Utdi arh'va, čc jc le potrebno zarau uresničitve njegove pravice reproduciranja ali predelam dek in nc nasprotuje posestnikov,m upra/ičcniir interesom.13 Ta določba hi npr. lahko upravtčcvala avtorjev dostop do gradiva,, ki morda še ni ustrezno arhivsko obdelano in kala-logiziritno (in torej t z tehničnih razlogov še ni dostopno javnost), ker ga v določenem smislu pač privilegira. Težko jc vnapre določil m reči. kaj bi laliKo predstavljalo upravičen interes arHiva /:a odklonitev t;,k?ncga dostopa, vsekakor pa bi ti razlogi morali biti dokaj tchuii. Čc bi npr avtorjev dostop do gradiva (in njegova uporaba) v določenem trenutku povzročal arhivu neke po sebne težjve. ki hi resno ovirale njegovo nor malno delovanja tili prekalile neko nujno delo, ki poteka v zvezi s tem gradivom (npr njegovo resta vri ranic, m.krolilmanjc ipd.), hi arfiv tako zahtevo za dostop verjetno upraviccno odklonil, vendar b, to trajalo le tako dolgo, dokler ta ovira dejansko obstaja. V morebitnem .sporu, ki bi gi: lahko začel avtor, bi o lein vprašanju seveda odločalo sodišče. Avtor i i" tut1' pravico i zrači t rv i-.urnike likovnega ali fotografskega dela zaradi razstav Ijanja, čc jr. takšna razstava v Sloveniji in čc za to i/.kažc močnejši interes.14 Medtem ko v pri merti likovrih del ta situacija za arhive verjetno ne ho aktualna (sai sc la dela nc bodo znašla v arhivih), p-i je pr fotografskih delih vsekakor možno, da se pojavi avtor z zahtevkom za i/.ročitev določenega fotografskega gradiva zaradi razstavljanja. Arliiv bi izročitev izvirnika lahko odklo.iil le. če bi dokazal, da ima močnejši interes za to. da izvirnika nc da iz rok. kot je interes avtorja, da lak izvirnik začasno dobi in ga razstavi. Z* arhiv hi h:1 lak dokaz vcnclno dokaj ležak. zlasti zato. ker jc izročitev izvirnika mogoče pcig:ij :val- /. raz litin in oblikam. njegovega varstva. Kol eden od glavnih mo?.ntb razlogov odkloni ve izročitve bi bilo lahko dejstvo, d? jc '/Brnik v tako slabem slanin oz■ roma tako ob čutMiv m ranlpv, da h; njegovo ustrezno varovanj-: zahtevalo tehnično izredno zahtevne po gojc hrambe kakršnih avior nc hi bil zmožen zagotoviti v času, ko bi sc lak izvirnik nahajal i z, vc n arhiva Seveda !,. bilo v morebitnem sporu ti:di to vprašanje, o katerem bi morale dokončno odločali sodišče 1 -1, tVvi ixIm;i< i-k 34. £ Il-ii;i Z A.S!'. 1J Drt.'^i iKlvtavcl. 31. tlemi ZASt' 44 Članki in razprave ARHIVI XX 1997 Po določbi 45. člena ZASP bi bil arhiv tudi dolžan ponudili avtorju izvirnik dela, ki bi ga nameraval uničili, če bi moral glede na vse oko I ¡širine domnevati, da ,nia avtor :ntcrcs za njegovo ohranitev Kol zadnje velja omenili Šc, da ima avtor pra"ieo zahtevali podatke ali predložitev lirlin v zvezi s kršitvijo njegovih privie od oseb, k imajo kakršnokoli zvezo s to kršitvijo (172. člen 7ASP) Če bi torej avtor ugotovil, da arhiv razpolaga z njegovim delom na način, ki preega zakonsko dopu.slnc oblike uporabe, oziroma da to dovoljuje ¡di omogoča drugim osebam, bj lah ko na podlagi citirane določbe zahteval vpogled v listo dokumentacijo arhiva, iz katere bi pilo možno ugotoviti vrsto in obse - teh kršitev. Vseh zgoraj naštetih pravic m zahtevkov pa nima le avtor osebno, temveč Urdi njegovi dediči oziroma o:,cbc, na katere je te pravice izrecno prenesel. FILMSKO ARHIVSKO GRADIVO Filmsko arhivsko gradivo predstavlja po določbah ZAGA posebno kategorijo (obravnavano v posebnem oddelku), vendar pa zakon ne pove izrecno, ah spada to gradivo med javno ptli zasebno, tako kot to stoli npr. v primeru arhivskega gradiva venskih skupnosti.Ker filmsko gradivo v ovojem pretežnem delu vsekakor ne izbira od oseb, določenih v I. odstavku 3. člena 7,A GA, lahko domnevamo da se tudi zanj smiselno uporabljajo določbe o zasebnem gradivu. Na njegov zasebni značaj kaze tudi določba, k- pred videva sklenitev posebne pogodbe o izročitvi, ki jo produc;nl sklene z mini.lrstvom. Možno pa je, d,i bi določen del filmskega gradiva 'zviral [udi od državnih organov in javnopravnih oseb ter bi se zanj torej morale uporaHjati določbe o javnem arb'\skem gradivu.'6 EM filmskem gradivu je povsem jasno, da ZAGA ne omejuje tega ¿radiva le na dokumen larne filme, ampak na vse filmske .stvaritve, sai govori 36. člen zakona o vsakem fihmii ki ga zdelajo slovenski producenli, ali )e .zdelan v koprodukciji v Republiki Sloveniji. Ker ZAGA nt vsebuje podrobnejše dcfinicije pojma filma, se bo v praksi nujno poslavljalo vprašanje, katera filmska (avdiovizualna) deia je imel zakonodajalce v mishb ozuoma ali je bil njegov namen res ta, da se kopija prav vsakega filmskega dela izroči Arhivu Republike Slovenije.17 Podoben 5C1ej dnl))tb(i 37. elena ZAGA l f Npr. razni viden posrelk' nrgamiv /t nniranje /adeve pri preiskoval m ti dejanjih ali ka/enskiti pnstnpkih LiKW filmi mi nislrstva /-a »hiamhii. namenjeni /:) pi>lrehe Slnvenske vnjske; ipd. Med avdmvi/ualn.i ite.j namreč spaihijn [udi kruli ^Ijsbcr.i vidcnfilm), reklamni filmi kratki risani Brni ipd., k»! In iln-liva 103. tlen ZASP. Velik ilcl 1 ikšnih Mvaritcv niti nima pi>-sebnega pinicna /a kullurn, kiiliCina Invrslnih ltel pa hi lahki) tudi preecj nhrcnic nje vata arhivske prmlni^ke /mn/nmli. problem se namreč postavlja (wli glede interpretacije 2. odstavka 109. člena ZASP, ki prav tako brez kakršnihkoli dodatnih omejitev določa, da se matrica kopije avdiovizalnega dela ne sme u.učiti. Po črki zakona hi bilo tudi lu treba hraniti kopijo vsakega reklamnega Mjola, glasbenega v Iga posnetka in podobnih obrob.iih stvaritev, ki po svojem pomenu gotovo ne zahtevajo takšnega obravnav ania. Ker ic produeenl dolžan izročili arhivu kopijo filmskega dela Likaj po njegovi izdelavi, to pomeni, da bo neko avdio- izualno delo postalo načelno dostopno javnosti, šc preden bo morda v običajni ckploalaciji in disl; ibnciji (s p ikazo-vanjem v kinematografih uli na Iclcvii oziroma z izdajo na videoka^etah). ( b; ari i v po določbi 3. odstavka 41. člena ZAGA dopustil uporabo tega dela tretjim osebam celo za reklamne, propagandne ah podobne namene, je jasno, da b. bile s Icm grobo kršene praviec imetnikov izključnih avtorskih pravic na tem filmu Pri filmskem arhivskem gradivu bodo gotovo najbolj problematični uporabniki nacionalna te levizija, posamezne zasebne televizijske, organizacije in drugi filmski produccnli, ki bodo želeli dobiti od arliiva filmska dela zaradi inti gralncga prikazovanja, vključiivc posamcznui segmentov lega gradiva v druga avdiovizualna dela ali zn druge podobne namene. Vedno ko bo Slo za lilm^ko gradivo, ki šc uživa varstvo po predpirib o avtorski pravici, bo |m< žnosl razpolaganja s tem gradivom omejena zgolj na to, kar dopuščajo zakonite licence in določbe o prosti uporabi, ki .so izrecno naštete v ZASP, v kolikor uporabnik ne hi predhodno ustrezno uredil avtor skopnivnih razmerij z. upravičenim nosilcem pravic.1!i ODGOVORNOST ARHIVA ZA KRŠI TVI-; AVTORSKIH PliAVIO S ,STRANI L PORABNIKOV ARIIIVSKKGA GRADIVA Vsak arhiv oi lahko s svojimi lastnimi dejanji posegel na nedovoljen način v šc trajajoče avtor ske pravice na gradivu, s katerim razpola-a v svoji zbirki. Ti primci: l ' bili več ali fhiinj jasni in tudi vprašanje odgovornosti tu nc bi bilo sporno Verjetnejša pa ic .situacija, da se kot nc posredni kišilclj ne bo pojavljal .sam arhiv, tem več neka tretja oseba (t.j uporabr.ik arhivskega gradiva), ki bo z. gradivom, ki ga bo dobila v firhivu, kasneje ravnala na lak način, da bodo kršene avtorske pravice Ah se v takšnem p: i meru arhiv lahko ekskulpira svoje odgovornosti zgolj s skheevanjcm na to, da jc arhiv samo zročil gradivo taksnemu ki.šitcljii, ni pa sam neposredno pri lej kršitvi sodeloval oziroma za nio niti ni vedel? Ah je pravilno stališče, da jc v taksnem primeru arhiv opravljal le svojo z za konom določeno funkcijo in čc tretje osebe IK l>i1)K-bc členciv J7-57 /ASI1, ki smiseln» prihajaj» v pmfev. ARHIVI XX 1997 Članki in razprave 45 (uporabniki) gradivo, do katerega piridejo v arhrii, kasncc uporabijo na tak način, da s tem posežejo v avtorske pr.i /icc, nosijo tudi same vso odgovornost /a morelvlnc posledicc? Z vitika arli.va in poenostavitve njegovega dela bi bilo takšno stališče gotovo najugodnejše i» je težiije v to smer seveda labko razumeti fjtl pa pravna situacija ni tako enostavna. Nedvomno je, da noben ijfliv i..ma m ne more imeti vloge policaja ter po izročitvi gradiva li:di nima vej možnosti kontrole, kaj se z. gradi 'oml L- ga je izročil uporabniku, dejansko dogaja. Odgovornost ali vsaj soodgovornost arhiva bo tako predvsem nieialna torej bo ali ne bo nastala v iremukii, ko bo gradivo prešlo iz rok Jmiva v roke uporabn ka. bo arhiv vedel, da je namen uporabe gradiva nezakonit (v našem primeru bi to pomenilo v nasprojli z. določi i 'zakona o avtorskih in sorodnih pr.v cali), gra iva ne bo smel izročiti takšnemu uporabniku t pa je pnjava uporabe arhivskega gradiva vsaj prana facic v redu in ne vzbuja dvoma o njeni dopustnosti, arhiv ne bo (so)odgovaij;:l, če bo uporabnik kasneje to gradivo vseeno upotabil na drug način m tako posegel v avtorske pravico Sama neupravičena izročitev radiva uporab-ivkii vceinoma nc bo predstavljala neposredne kršitve avtorskih pravic, ho pa lahko povzročila odškodninsko odgovornost arhiva po splošnih načelih o povzročitvi škode in podlagah za odgovornost po zakonu o obligacijskih razmerjih 1'rijava uporabe o kateri govori I. odstavek 40. člen ZAGA, b: v primeru arhivskega gradiva, ki je avtorsko delo. vsekakor morala navajati kot razlog (dovoljeni ramen) za njegovo izposojo ali izročitev nek; j, kar je v skladu z že večkrat ome njenimi i opustninu načini uporabe po določbah ZASP. Če bi ta prijava npr, navajala, da se bo gradivo uporabilo za propagandne namene, bi bilo to sicer očitno v okviru določbe 41. člena ZAGA, nc pa tndi v skladu s leni kur jt dovoljeno po ZASP. in arhiv gradiva nc bi smel izročiti uporabniku oziroma bi bil soodgovoren za nastale posledice V primeru takšne žcljcnc uporabe bi arhiv moral napotiti uporabnika, da predhodno uredi vsa avtorsk ipravna razmerja z. imetniki avtorskih pravic ter to arhi/ii tudi ustrezno i/.kažc. preden mu bo gradivo izročeno. V primeru, da obstaja pogosto povpraševanje in interes za istim gradivom, bi sc lahko arb--' celo vnaprej dogovoril z upravičenimi mirti,iki avtor skih pravie pod kakšnimi pogoji je možno do pustiti določeno komercialno uporabo, in te podatke sam nudil svojim uporabnikom. Arluv br bil soodgovoren za morebitne posle dke trdi v primerili če hi izročil določeno gradivu (ali njegovo kopijo) uporabn.kil, ne da bi predhodno zahteval in dobil od njega vsaj na zunaj ustrezno prijavo uporabe Poleg pozornosti na vsebino sanic prijave uporabe bi bil arhiv v primeru arhivskega gradiva, ki jc varovano kot avtorsko delo. dolžan tudi izrecno opozorit, uporabniki na to. da jc to gradivo varovano šc po določbah ZA3P 1er da uporabnik zgolj s tem ko jz plačal kopijo lega gradiva lili dobil 'za določen cas original, ni pridob.l nobenih drugih pravic njegove uporabe, razen lisiih ki so dovolicnc po določbah Z^SP c zakoniti) licencah ali prosti uporabi.iy Takšno opozonlo bi b.lo možno dati uporabniku v različ nili oblikah oziroma na razne načine, odvisno od organizacije dela v arhi *u. potrebno pa bi bilo zagotoviti, da je uporabnik z njegovo vsebino res seznanjen, in to na nek načir. ludi dokumentirali. K \,I JI- TLI)I PO ZASP DOVOUKNO POČI* PI Z AVTORSKIMI I)KIJ V ARHIVIH? Novi slovenski ZASP je dok;ij restriktiven predpis, ki omejuje dopustno uporabe avtorskih del brez izrecnega dovoljenja avtorja na na,-manjso možno mero, "Vsekakor b mt mo zagovarjati tudi stalisčc, da jc zakonsko dovoljena prosta npoiabii preozka, vendar kakšnih posebnih predlogov ali pripomb v tej r,mcn v nobeni od faz. zakonodajnega postopka ni bilo. Danes jc zakon sprejet in velja ter ga jc pač treba spoštovati in izvajati takšnega, kot je. Kljub leni oirrjuvam pa seveda tudi /arovana avtorska dela v arhivih niso nedotakljiva in določeni načini uporabe so dopnstni tudi brez. kakršnegakoli soglas'a imetnikov avtorskih pra vie. Tako npr, pregledovanje, branje ali preuče vanje ariiivskega gradiva z. avtoiskopravnega vidika m pomemnno. ker se s takšno uporatio gradiva nc posega v nobeno od materialnih ali moralnih avtorskih pravit:. Dostop do gradiva bo torej zgolj stvar določb ZAGA in internih aktov, ki Urejajo delo arhiva, dostop do zasebnega ar Ilirskega gradiva pa je seveda lahko tudi predmet morebitnih posebnih pogoiev in omejitev, dogo vorien h v pogodbi z, njegovim lastnikom Sestava lastnih povzetkov, izpiskov ah po dobnih beležk iz arhivskega gradiva je povsem prosta in dopustna v primeru privatne ah lastne uporabe in tudi njihova morebitna objava b" v večini primerov predstavljala le dovoljeno citira nje. Urejanje, klasificiranje, razporejanje in druga strokovna obdelava arhivskega gradiva r.imaio nobenih posledic na aviorrkopravnum pkidroeji in spadajo zgolj v okvir arhivarske oziroma knjiž. ničarske stroke. Obdelava tega gradiva v obfiki pripravc posame/iah opisov ali povzetkov vse binc pa jc praviloma cclo samostojno avtorske delo. V tem primeru hi šlo največkrat tudi za tipičen primer del: iz delovnega razmerja, pri katc rem so materialne avtorske pravice žc po zakonu izključno picncscnc na arhi / kot delodajalca. Glej ilitiiKbe členin-47-17 /ASI1. 20 I Studi ril i velja, (l.< t«- v î-WInjcm prinrro /a obligacij-skiipraviiu ra/iticrjc in nc /» avdirskupriivnii urej mjS (cga vprašanja. 46 Članki i» ra/p ra vi Ali) UV) XX l!)97 Arhiv hi kol zaloztuk lahko izdal še neobjavljeno prosio delo iz svojega gradiva in s Umu, po določbi 140. člena ZASP, pridobil za čas 25 Icl enake materialne piavice, kol bi šle avlorju lega dela Podobno bi sc arhiv lahko pojavil tudi kol založnik kritične ali znanstvene izdaje proslega dela v smislu 141. člena ZASP iit pridobil ma tcrialnc nviorskc pravice za čas 30 Icl. Vseh možnih situacij v tem. razmeroma kratkem seslavku seveda ni mogoče zajeli in predvideti, poleg lega pa jc Ircba uidi upošlevati. da jc ZASP (kljub temu da velja sedaj že več kot dve leli) Sc vedno razmeroma nov zakon in tako tudi še ni nobene omembe vredne sodne prakse odroma prcccdcnčnih odločb, ki hi ga inlcr prcliralc. Ta sc bo šele počasi oblikovala, z njo pa bodo, tako vsaj upajmo, dani I udi odgovori n;: posamezna vprašanja, ki so danes se vedno od prta. ZUSAMMENFASSUNG VERWENDUNG VON ARCHIVGUT UND SCHUTZ DER URHt*iiERKI:CHTK In seinem Beitrug weis! der Autor min'roh lerne hin, ilic bei der Benutzung von Archiven enis;chcn kiinnen, das nach den Bcsiimmungen de-; neuen slowenischer Gc :i/cs über die Urheber* und ähnlichen Rcdilc (Zakcn o avior.kih in sTotinih pravicah) dem ScmiU der U/Iicbcrrcclilc linier liefen. Nach knr/en einleitenden Erl: ILin in gen darilher, weiche Dokumente: dem Urhcbt rrcrhl unterliegen, \cl/.l sicli ucr Autor mit der Frage der Rcprudnkiiovi und des Zugangs /11 Wehen Dokumenten aufeinander, ferner inil ilcm filmischen Archivgni nnd mii Bedingungen, die - gemiili (icn Bestimmungen lies Gc.sel/.es (Iber die Urheber- und iihnlichcn Rechte om Urheber filr den Zugang fc.slgclcgl werden kiinnen, Abschließend versudil der Amor, einigt Amwniien auf die Trugen /11 gehen, wie inii Archiven, das iliesein Gesei/ vmtcrlicßL in der l'rjutis verfahren werden :, >11, und weist auf die l'iillc hin, hei denen neben dein iniinitlelharcn Rccntsbrccher auch das Archiv wegen Miß-hranch von sdlchein Aruhivj^iu zur liiit.schäiliginig ver pflichlcl ist. SUMMARY THE USE or- ARCIIIVAI MATERIALS AND Till: 1'HOTI:CTICN OE THE RIGHTS Of- Al 'T1IORS In his article, ilie anllidr I'tleinpts Id present llic pmb leirs cnnncctcd witli ihc use nf those archival materials wh.ch, according til the new .Skivcnc law in ¡nilhiirs' and similar rights, lull liniler ihc category (if nnilidrs' work, Al'icr .short inir>xliicuiry cxplaiialidi's df what Ihc term *;inllior.\' works" en eo in passes, lidw they Bfo prdtcetcd and who has llic ed 111 potencies id cnfiirec Mien pmtcctinn, the anllmr deals witli liic prohlcui nf ihc extern to which ihc ww allows llic rcpmdncl'ini of Mich archival materials, and the users' ucccss In il, lie li I mi ilculs »villi llic slipnlulinns giiveruing film archival materials nnd with miiiic demands that the holders (if authors' rights can, according l