-----    274    -----
Vedeževanje.
Vedeževanje je vera, da veš ti ali da ve kak drug človek iz domišljenih znamenj take prihodnje reči prerokovati, ktere so le Boga znane. Ce na priliko ti veruješ, da ti more ciganka z ogledovanjem rok, ali kak drug človek s pokladanjem kvart itd. srečo ali nesrečo v tvojem stanu prerokovati, ali kdo da ti je kaj ukradel aH kaj druzega, si vedeževanja kriv. Da je vedeževanje greh zoper pervo Božjo zapoved, sta ti gotovo že tvoj učenik ali duhovnik povedala.
Koliko pa da je še te neumne vere med ljudmi in kako da je škodljiva, naj ti kaže naslednja prigodba. V m. P. na Dolenskem je bil, še ni dolgo, neki hlapec ob času večerje okraden. Vzeta mu je bila skrinja z oblačilom; zna biti, da je tudi kak krajcar bil vmes. Tat jo odnese kako četertinko uro deleč, jo razbije in pobere iz nje, kar je v nji bilo, pa pobegne. Okradenec si prizadeva zvediti tatu, pa zastonj. Kmalo mu ljudje svetovajo, naj pošlje posla do Ostriženca (^Ostriženec, ako se ne motim, je nek zvit vedež v češenski podfari nad Krašnjo; prav za prav bi se mu moglo reči Strižec, ker je marsikterega bedaka že ostrigel), zakaj on ve vsacemu povedati tatu in mu ga tudi pokazati v vodi!! Okradenec se da kmalo pre-kvantati, najme neko žensko, ki je vedla za tega imenitnega preroka in ji plača za pot en goldinar. Poslanka zvesto opravi sporočilo, natanko razodene prigodbo, in raz-svitljeni mož ji obljubi vse povedati, česar želi, in ji tudi tata pokazati. Prinese kozarec vode, ji veli gledati v vodo ter jo vpraša: ali vidi tata. Od konca sicer pravi, da ga ne vidi; ker ji pa mož zmiraj veli, naj le dobro gleda, se poslednjič uda in pravi, da ga že vidi in pozna. Prerok ji obljubi, da bo tatu zapovedal, naj ukradeno blago pervi, drugi ali saj tretji večer nazaj prinese, ter pristavi,
naj dobro pazijo, da ga zasačijo. Za vednost modrijana mora poslanka plačati 15 grošev. Potem hiti domii, okradenca vse pove, kar je zvedila. On sam tri večere zvesto pazi, in najme tudi druge, da pazijo, od kod in kdaj da bo prišel tat in prinesel ukradeno blago. Pa vse zastonj! Tatu še zdaj ni, dasiravno je preteklo več tednov, in ga na zapoved Ostrižencovo tudi ne bo. Tako je okradeni revež zavoljo vere v vedeževanje še mogel plačati kaka dva goldinarja , ter čuvajem, ki so pazili na tatu, je mogel tudi piti dati.
Serčno želim, da bi ta prigodba ljudi saj nekoliko zmodrila. Da bi se ne dali za nos voditi od takih sleparjev, in da bi tudi tisti, ki imajo oblast, take sleparije ustavljati in kaznovati, si kolikor je moč prizadevali jih odpraviti, in s tem marsiktero škodo odverniti.                 Janez Jažirk.