SLOVENSKI LIST Uredništvo: Kopitarjeva ul. šl. 6/111 telefon šl. 3-487. Inierurban 34S7 Kohoplsl ae ne vračajo _Izhaja vsak ponedeljek: zjuiral Posamezna šl. l Din, mesečno, če se sprejema Ust v upravi, naroč' nlna 4 Din, na tlom In po noštl dostavljen list 3 Din. Celoletna naroč-nlna 50 Din, polletna 25 D n, četrtletna 13 Din. Inseratl po dogovoru Uprava: Kopitarjeva ulica št. 6/11 Poštni čeU. račun, Cjubllana 13.179 Tele/on štev. 2549 Slovensko ljudstvo - katoliško Velik p« vznik v Škot ji Lok! Veličastna proslava 10 letnice vladanja Ni. Vel. kralja Aleksandra in 35 letnice blagoslovitve zastave Prosvetnega društva Škofja Loka, 23. avgusta. Nedeljo za nedeljo se vrste po širni slovenski jcftnlji krasno uspele prireditve, nedeljo za nedeljo se zbirajo na teh prireditvah tisočglave množice, nedeljo za nedeljo odmeva po lepi slovenski zemlji en sam mogočen klic: Slovenski rod je zvest Bogu in domovini. Temu velikemu klicu se je danes pridružila tudi naša Škofja Loka. Škofja Loka je danes mogočno proslavila desetletnico vladanja Nj. Vel. kralja Aleksandra I., obenem pa je praznovala 86 letni jubilej, kar je bila blagoslovljena zastava Kat. prosvetnega društva. Škofja Loka se je za slovesnost lepo okrasila • zelenjem in zastavami. Sinoči se je vršil lepo uspel promenadni koncert znaue škofjeloške godbe pod vodstvom g. R a v n i h a r j a. Glavno slavje pa se je vršilo danes, ko so v Škofjo Loko privrele od blizu in daleč velike množice vernega gorenjskega ljudstva. Ob 8 so se začele pred društvenim domom zbirati narodne nošo in ljudstvo, da se razvrste v sprevod, ki naj bi odšel na Glavni trg k maši. Toda v zadnjem hipu je prišlo drugače. Podpredsednik Prosvetnega društva g. K m e t i č je zbrani množici naznanil, da se sprevod ne bo vršil in naj radi tega vsi mirno vsaksebi odidejo k sv. maši na Glavni trg. Množica je to naznanilo vzela na znanje in mirno odšla na Glavni trg. Tu je bil pripravljen na prostem oltar, okrašen z mlaji. nMožica je napolnila ves trg. Bes pester je bil pogled nanjo. Našteli smo nad 300 narodnih noš. Ljudi pa je bilo nad 5000. Posebno pozornost so vzbujali trije krepki gorenjski fantje v narodnih nošah na konjih z državnimi trobojnicami v rokah. Godba je zaigrala državno himno, ki jo je zbrana množica poslušala odkritih glav. Po odigrani himni je množica burno vzklikala Nj. Vel. kralju in Jugoslaviji. Pred lepo okrašenim oltarjem je stalo sedem zastav Kat. prosvetnih društev. Bile so zastave Kat. prosvetnih društev iz Škofje Loke, zvezna zastavi, dalje zastave iz Žirov, Stare Loke, Železnikov, Tržiča in iz Križ pri Tržiču. Ob 8.45 je pristopil k oltarju starološki dekan g. Mrak. Stregla sta mu dva gorenjska korenjaka v narodni noši. Med mašo je imel pisatelj F. S. Finžgar krasen cerkven govor, katerega glavne misli podajamo v izvlečku: Danes slavi Škofja Loka 35 letnico, kar je bila na današnji dan blagoslovljena zastava skromnega društva rokodelskih pomočnikov. Veliko bi vedela povedati ta zastava; povedala bi, kako je navdušenje raslo in upadalo, govorila bi o veselih in žalostnih trenotkih, o grozotah krvave vojne, o spominih, ki so še sveži v naših srcih. Pa o teh spominih ne bomo razpravljali. Vprašajmo: Kaj in čemu je zastava? Samo, da se z njo postavimo. Ne. Zastava je program. Zastava ni kravata ali rdeč trak, zastava je program načel, pod katerimi moramo katoličani delati in čustvovati. Velika beseda je napisana na zastavi. Prva je beseda: Zvestoba načelom, in sicer večnim, neomajnim, božjim načelom. Načelom, na katerih mora temeljiti ves socialni red, če noče, da se zruši. Ta načela pa so zapovedi, ki so bile vklesane na gori Sinajski. Zapoved: Ne kradi! velja za vse, za najnižje, kakor tudi za najvišje. Milijoni se kopičijo v rokah nekaterih, radi česar milijoni stradajo. Zapoved: Ne ubijaj! velja za vse. Proč z vojno, ki je največja kršitev te večnostne za povedi. Druga beseda, ki jo kliče zastava, je: zvestoba v boju s samim seboj. Ni res, da je krščanstvo igrača. Lahko je biti brez načel, brez katerekoli vere, svobodomiseln po svoje kar mu godi, stori. Kristus je rekel res: Moje breme je sladko — a je vendarle breme — in sladkost je edinole v zavesti zmage — četudi z bojem in žrtvami. Zastava je uniforma. Kdor Jo nosi, jo mora znati braniti. Načela, katerih nas uči, je treba braniti, prenašati zanje tudi žrtve. Treba jih je braniti povsod, proti vsakomur in za vsako ceno. Zastava je zahteva: zvestoba do groba. So ljudje, ki so danes z Bogom, jutri proti njemu, danes ga molijo, jutri se mu rogajo. Vzgled naj nam bo Janez Krstnik, ki se ni ustrašil očitati Herodu krvoskruustvo; plačal je svojo zvestobo z glavo. Žrtev in zvestoba do groba! Večkrat beremo trditev, da spadajo vera in njena načela samo med štiri stene božjega hrama. To je zmota. Prav vse življenje poteka iz načel: vsaku revolucija, vsaka trajna sreča. Zato — ker ie prosveta not v življenje — je prosveta tudi luč načelnosti, če so naša načela nam življenje, potem spadajo tudi v p r o s v e -to, spadajo v vsako življenje. Današnji težki in hudi časi zahtevajo, 'a vsi brez izjeme iz oči v oči pogledamo grozeč -fin-go, ki se ji pravi svetovna kriza. Neki učenjak je primerjal današnji čas z Avgustovo dobo: Vladarji so bili vse, človek nič. Mamon-malik, človek-suženj. Prišel pa je Kristus, iskal človeka, ljubil grešnega in revnega in — zmagal. Danes je ravno tako: mamon je bog, ljudje nič. Sijajni stroji, ki bi morali biti blagor in dobrobit človeštva, so v resnici njegovo prekletstvo. Postali so prekletstvo ljudi, ne radi sebe, temveč radi ljudi, ki z njihovo pomočjo vladajo druge. Skoro v neskončnost gredo visoke številke o milijonih brezposelnih. Na milijone je lačnih otrok, ki jim očetje ne morejo dati kruha. In to v času, ko drugod sklepajo, kako bi uničili žito in druga živila, ki jih je preveč. Svet se maje in mi stojimo nn ognjeniku. Ali je sploh rešitev? Je. Nuditi jo more le dejavno krščanstvo. Brez tega rešitve ne bo. Tudi v Rusiji, kjer ne vlada komunizem, marveč vlada državni kapitalizem, je ni. Boljševikoni ni za milijone ljudi; za to jim je, da s svojo proizvodnjo uduše Evropo in strmoglavijo ves kontinent v bedo — iz bede — pa veste, kam. Priznajmo si: svet je ubogi gobavec. Množice, ki trpe radi gob, zarejenih po mamonizmu, kličejo na pomoč — kot gobavci v današnjem Evangeliju. Gobavci so klicali Kristusovo ljubezen. Kličimo jo mi — kličimo pravico in resnico, da nas otme gob današnje dobe, ki se pasejo na zdravem telesu naroda. Ni otetve drugod kot pri Kristusu Kralju — če gre vsak k njemu — reven po pravico, oblastnik po pravico. Pod Njegovo zastavo pojdimo, le z njim bomo zmagali. V nasprotnem slučaju smo zapisani pogubi. Molimo pri maši za vse slovenstvo, molimo za ves svet, molimo za odvmitev strašne pogube, ki nam grozi. Ne čakajmo, dnevi so hudi, borimo se vztrajno za pravico v imenu Očeta in Sina in sv. Duha! Krepka in odkrita beseda pisatelja Finžgarja je globoko odjeknila v srcih vseh zbranih. Po govoru se je sv. maša nadaljevala. Med vso mašo je igrala godba Kat. prosvetnega društva cerkvene pesmi. Po končani sv. maši je kaplan g. dr. F a j -diga pojasnil pettisočglavi množici sledeče: Prosvetni tabor, ki bi se imel sedaj vršiti, se ne more vršiti, ker je bilo že izdano dovoljenje v zadnjem trenutku preklicano. Zato ne moremo proslaviti desetletnice vladanja Nj. Vel. kralja, kakor bi radi. (Navdušeue ovarije množice Nj. Vel kralju Aleksandru.) Popoldanska prireditev bo v vsakem vremenu. Zato popoldne vsi v Društveni dom! Za sedaj Vas prosim, da se mirno razidete. Nato je množica zapela veličastno himno »Povsod Boga!« Po končanem petju pa je priredila navdušene manifestacije Nj. Vel. kralju Aleksandru I. in Jugoslaviji, nakar se je razšla. Popoldne ob pol 3 so se vršile v cerkvi slovesno litanije. Ob 3 pa se je pričela v dvorani Društvenega doma slavnostna akademija Ljudstvo je prostorno dvorano napolnilo do zadnjega kotička. Slavnostni govor je imel prof. Dolenec, ki je naglašal veliki pomen, ki ga ima na gosto razpredena prosvetna organizacija za Slovence. Približno dobrih 35 let je minulo, odkar se med Slovenci v večjem številu ustanavljajo izobraževalna društva. Ta kratka doba je v marsikakem oziru prerodiia Slovence. Gojila je med njimi zmisel za napredek, spravila je med ljudi na sto-tisoče knjig in listov; gledalo se je na to, da je procvitala tudi poštena zabava, da se je gojilo medsebojno prijateljstvo. Danes lahko mirno rečemo, da je izobraževalna organizacija po svojih skromnih močeh gojila med Slovenci vse lastnosti, ki delajo narode velike. Ne nnglašamo tega radi kake bahavostin, mislimo pa, da smemo to ugotoviti ob našem jubileju radi tega, da bo tudi vsa javnost gledala naša prosvetna društva v pravi luči. Posebne zasluge si je pridobilo izobraževalno društvo v škofji Loki med svetovno vojno. Njegov društveni dom je bil pravo ognjišče jugoslovanske misli. Samo po sebi je umevno, da je društvo ostalo svojim idealom zvesto tudi v sedanji dobi, ko se je uresničilo to, za kar je društvo pripravljalo svoje člane že med vojno. V Jugoslaviji imajo naša društva še prav poseben pomen: vzgajajo ljudi, da bodo zreli za državljansko živ-Ijenje v lastni državi. Naša doba je v mnogem i oziru slovanska doba: svetovna vojua ie dala sko- ro vsem Slovanom njih usodo v lastne roke s tem, da je poklicala v življenje tri nove slovanske države: Jugoslavijo, Češkoslovaško in Poljsko. Naša največja skrb mora biti sedaj, da se pokažemo zrele za samostojnost, da bodo morali utihniti glasovi, kakor da Slovani nismo državotvorni. Prosvetna organizacija pomaga v trudu in znoju, polnem radosti, domu graditi slavo in čast. Ob tej naši skrbi za Jugoslavijo se hvaležno -nominjamo tudi desetletnice kraljevanja našega v.adarju. Zavedamo se, da je za procvit vsake dr/ivo najboljše jamstvo tesna zveza in soglasje med vladarjem in narodom. Kakor je delalo društvo za dosego teh oiljev v preteklosti, tako bo delalo tudi v bodočnosti. Naše delo se jc izkazalo v Jugoslaviji za koristno narodu in državi, zato nimamo razloga, dn bi kaj spreminjali. Govor prof. Dolenca je občinstvo nn več mestih prekinilo z viharnimi ovacijami slovenstvu. Nj. Vel. kralju in Jugoslaviji. Na sporedu so bile še razne pevske in glasbeno točke. Godba škofjeloškega prosvetnega društva je pod vodstvom g. Ravniharja med drugim zaigralu tudi »Poklonitev kralju« iz opore »Poljska kri<. Po akademiji se je v prostorih društvenega doma razvila neprisiljena, poštena zabava, pri kateri jo igrala godba in so peli pevci Itat. prosvetnega društva. Ves današnji dan pa je pokazal, da je naša Gorenjska zavedna in zvesta katoliški cerkvL kralju iu domovini. Šiška stopa na plan Krasno uspela prireditev Katoliške akcije Ljubljana, 23. avg Lep, velik dan jo slavila dane« Šiška, ta veliki delavski okraj Ljubljane, z njo pa je slavila praznik tudi ostala Ljubljana, saj je bilo mnogo ljudi, ki so iz ostalih mestnih krajev prihiteli v Šiško k slovesnostim in tako tudi ljudje iz bližnjih okoliških okrajev. aTko se jc slovesnost, ki jo je priredila Katoliška akcija v šiški, spremenila v veliko katoliško manifestacijo Ljubljane in okolice. šiškarji pa so z njo dokazali, da vedno in neomajno izpovedujejo katoliška načela in da vztrajajo v globoki udanosti do katoliško cerkve in njenih vzvišenih načel. Današnja slovesnost Katoliške akcije v šiški jo napravila na vso Ljubljano globok utis in je zelo okrepila zaupanje v moč katoliške misli. Zavedajoč se velikega pomena današnjega praznika, se je Spodnja Šiška slavnostno odela v praznično svečanost. Ž vsako hiše je visela tro-bojnica, znamenje, da so šiškarji patriotični in obenem Cerkvi udani ljudje. Pred vhodom v Knezovo ulico, ki se pred občinskim poslopjem odcepi od glavne oeste proli župni cerkvi, je bil postavljen slavolok. Prihod g. knezoškofa Točno ob 9 dop., kakor je bilo napovedano je dospel prevzv. g. knezoškof dr. Gregor Roiman v spremstvu ravnatelja g. Jagodica. Pričakovala je g. knezoškofa že velika množica, ki se jo zbrala k njegovemu sprejemu. Dolga Knezova ulica je bila polna ljudi in mirno moremo reči, da jo bilo zbranih več tisoč vernikov. Zbrani so bili tudi Sani vseh verskih in cerkvenih organizacij. Tako so o udeležili sprejema: Katol. akcija, šišenska »Prosveta«, lepo število malih križarjev v svojih slikovitih oblačilih .dalje ljubka in velika skupina sestric sv. Klare, dekliški Marijin vrtec, deški Marijin vrtec, mladinska Marijina kongregacija, dekliška Marijina družba, Marijina družba žena, tretji red, Vincencijeva in Elizabetna konferenca, krasna skupina narodnih nož, 52 po številu in drugi. Poleg zelo častne udeležbe mladine je treba posebno poudariti, da so se tako sprejema kakor pozneje tudi službe božje udeležili v razveseljivem Številu zlasti možje. V imenu župnije je pozdravil prevzv. knezoškofa župnik p. dr. Modest Novak. Izrazil je uda-nost šišenskih župljanov sv. Cerkvi in radost, da morejo v svoji sredi pozdraviti svojega nadpastirja. V imenu Katoliške akcije za Šiško je pozdravil knezoškofa g. Ivan Prelc, za Prosveto pa g. Ivan Siivestor. Za temi so pozdravili knezoškofa tudi vsi zastopniki navedenih verskih organizacij. Nato se je razvil krasen sprevod v cerkev. Slovesnosti Katoliške akcije v šiški se je udeležil poleg drugih odličnih duhovnikov tudi provineijal frančiškanov p. Gvido Rant. Vsa prostorna šišenska cerkev, ki more sprejeti okoli 5000 vernikov, je bila nabito polna. Vernikom je pridigal v izbrani besedi ljubljanski stolni kanonik dr. Tomai Ktinar. Nato |>u je pristopil k oltarju knezoškof dr. Rožman in daroval službo božjo. Med službo bo/.jo jo krasno |>ol slovensko sv. mašo domači pevski zbor pod vodstvom g. Niko Lobode. Na prižnico je stopil po sv. maši g. župnik p, dr. Novak in sporočil, Roke v zrakk Stražnik je takoj skočil iz avtomobila z revolverjem v roki. Toda komaj je odprl vrata, se je že zrušil zadet s tremi streli. V naslednjem Irenutku so roparji vrgli Fromhofa iz avtomobila in jo odkurili. V bližini kraja, kjer se je pripetil napad, je tovarna, v kateri so delavci slišali streljanje. Toda misleč, da je počila pri kakem avtomobilu pnevmatika, niso pripisovali pokom nobenega pomena. Fromhof je potem, ko so ga vrgli iz avtomobila, stekel v tvornico in alarmi-rla policijo, ki je takoj pričela zasledovati drzne roparje. Imela je 6rečo in je takoj našla pravo .smer. Roparji so namreč najprej divjali skozi dve prometni ulici, nato pa so v neki mirni stranski ulici ustavili in prisilili šoferja nekega taksija, ki bravale. Glavna govornika sta bila g. Fr. Jerebič, pres. škof. kat. akcije v Mariboru, in g. dr. J. Basaj, ravnatelj Zadružne zveze v Ljubljani. Njune temeljite in možate besede bodo gotovo rodile obilne sadove v srcih poslušalcev. Saj so vsi čutili, da govori prijatelj prijatelju, brat bratu. Nekoliko pred eno je g. predsednik lepo zborovanje zaključil in množice so se začele razha-jati na domove, tako da so vsi ušli dežju, ki je kmalu po prireditvi začel kmalu padati. Pripominjamo, da je bil ta tabor prvi te vrste v Posavju. Marsikdo je prej dvomil o uspehu. Toda vsi dvomi so se razblinili ob pogledu na udeležence. Vsa čast prirediteljem, vsa čast našim možem in fantom, ki nam dajejo upanje na lepšo bodočnost Trgovska bilanca prvib sedmih moseccv letošnjega lota. ki jo bila objavljena te dni, nam kažo sliko te krize. Predvsem je treba poudariti, da se je primanjkljaj znižal. Vrednost v prvih sedmih mesecih uvoženega blaga je znašala 2 milijardi 100 milijonov lir (v istem času lanskega lela 10 milijard fiOO milijonov lir), vrednost izvoženega mili mesecih uvoženega blaga je znašala 7 milijar-200 milijonov lir). Tako znaša letošnji deficit samo 1 milijardo 700 milijonov lir napram lanskemu deficitu, ki je znašal 3 milijarde 500 milijonov lir. Ampak io zmanjšanje deficita nikakor ne pomeni napredovanja. Kaže samo, da se jo celokupni trgovski in konsumni volumen znižal. Vedeti pa je ludi Ireba, da pri večih panogah, kakor n. pr. pri poljedelstvu, izvoz ni posebno padel. Samo cene, ki so jih inogli doseči, so skoro za isto množino postale mnogo nižje. Berlin. 23. avgusta, s. Po uradni statistiki jo znašalo v Nemčiji število brezposelnih 4,104.000. Od teb jib prejema brezposelno podporo okrog 2 milijona in pol. je lam stal, da jim je prepustil avto. To pa jo opazil stražnik na motornem kolesu, ki jih je takoj pričel zasledovati. Roparji pa so ga pogodili z več streli. To je alarmiralo vse ulice. Takoj so imeli bežeči roparji na vratu celo vreto avtomobilov in motornih koles. Gonja se je vršila po najbolj prometnih ulicah Nowyorka in ves čas se je divje streljalo od obeh strani. V Manhattanu so bili roparji slednjič že tako obkroženi, da so začeli dirkati okrog večjega bloka hiš in se tako mislili prebiti skozi sklenjeno vrsto preganjalcev. Medlem pa se je nabralo že toliko avtomobilov, da jim je bilo to tehnično nemogoče. S sistematičnim streljanjem so redarji naposled poslrelili vso trojico razbojnikov. Krvav dogodek je vzbudil seveda po vsem mestu velikansko senzacijo. Namesto ribe ujel človeško glavo Berlin. 23. avgusta, j. V Spandau je včeraj neki ribič lovil v kanalu ribe s truekom. Nenadoma je opazil v vodi plavati zavoj. Potegnil ga je na suho in ga razmotal. Ovoj zavoja je bil iz časopisnega papirja, povezan z motvozom. Ko je ribič razgrnil časopisni papir, se je pokazala okrvavljena ženska glava z veliko rano. Ribič je o svoji najdbi takoj obvestil policijo. Glava je kazala že precejšnje znake razpadanja, iz česar je sklepati, da je moral zavoj plavati v vodi 3 do 4 mesece. Radi tega policijska komisija ni mogla ugotoviti starosti umorjenke. Časopis, v katerega je bila zavita glava, je bil od vode lako zmehčan, da so z veliko težavo potom oglasov spoznali, da gre za neki ttlbingenški list od 31. marca 1031. Vsi znaki nazorno kažejo, da gre za ostuden zločin. Morilec je večkrat zaman poskusil, da bi glavo oddrobil od trupla, kar kažejo številni urezi na vratu. Za ugotovitev idejititete umorjenke nima policija prav nobene opore. Starost nesrečnico sa giblje med t4 in 24 let. Policija je uvedla obširno preiskavo, vendar je le malo upanja, da bo z\e-tinski morilec padel v roke pravici t Bled, 23. avgusta. Včeraj so bile končane vse priprave za velik šahovski turnir ma Bledu in danes ob 9 dopoldne so sedli mojstri k svojim partijam, Tui-nir-iki vodja je bil že pred pol deveto v turnirski dvorani, kjer jo pripravljal vse potrebno, namreč šahe, šahovske ure. in formul a rje za pisanje partij. Kmalu nato so pričeli prihajati drug za drugim tudi mojstri in ob 9 so bili že vsi na mestu, nakar je dal turnirski vodja znamenje z zvoncem in pričela sn je živahna in ostra borba. Vsi mojstri so se borili z veliko voljo in izgleda, da so dobro razpoloženi. Prva odločitev je padla v partiji dr. Tartakovrer-Maroczy. Velemojstra sla remizirala že po 28 potezah. Druga odločitev pa jo za nas izredno razveseljiva. Mojster Pire je sijajno premagal veleni^-stra Njemcoviča. To je (io sedaj najvažnejša tfiinga mladega mojstra in ta zrnata nam pokaže Pirčcv laleni v šc jasnejši luči. Dr. Aljeliin je začel svoj start z elegantno zmago nad Švedom slolzeai. Mo- ^VJv:^ it- - — Plavalne tekme v Parizu Pariš, 23. avg. U. Danes >o se začele mednarodne plavalne tekme v Parizu v kra.-nem plavalnem stadionu Tourelles. Bile so izblralne tekme za dame in moške iu trije vvalerbaii, kateri so končali tako: Nemčija je premagala češkoslovaško s 3:1 (2:1), Avslrija Švedsko s 3:2 (2:1) in Madžarska Francijo s 12:1 (5:1). V plavanju na lOit m prii-lo za dame je rio*?gla 5. mesto Lampretova v ca.-u l:liit 1 petiake sek. Pogreb polkovnika Marsnhovica Belgrad. 23. avgusta. I. Danes popoldne jo bil pokopan brat zunanjega ministra polkovnik S. Marinkovič. Pogrebu so prisostvovali med drugimi predsednik vlade Pero Živkovic ter ministri Uzu-novič, Maksiinovič, Srskič, Kumanudi iu številno prebivalstvo, ki ga ie spremilo na zadnji poti. V imenu njegovih vojnih tovarišev je imel lop govor general Colovič. Preiskava proti atentatorjem na vlake Duuaj, 23. avg. U. Dunajska policija je včeraj in daues perlustrirala večjo število jugoslovanskih emigrantov in pri tem pridržala več osel). Večino je potem zopel izpustila, pridržala pa je samo jugoslovanskega begunca Kremišiča, ker so našli pri njem revolver. Radi tega ho policijsko kaznovan, potem pn kot nadležen tujec izgnati. Dalje je dunajska policijska direkcija v sporazumu z gradiščansko deželno vlado, izvršila hišno preiskavo v Klingenbachu, kjer so se baje izdelovale bombe za napade na železniške vlake. Hrvatski begunec Siinunariu je stanoval v majhni hiši nasproti orožništvu in finančni straži. Pri hišni preiskavi pa se ni našlo ničesar sumljivega, da bi se bile v tej hiši izdelovale bombe. Končno se je dognalo, da jo v tej hiši stanoval Perčec v čhsii od 1. do SO. julija t. 1. Na to hišo je bilo poslanih več pošiljk zelenjave in perila iz Madjarske. Vse In pošiljke je carinama pregledala in ni našla nič sumljivega. Pri Simunariču pa so našli revolver, tako da je bil ludi on aretiran in bo po prestani kazni izgnan iz Avstrije. Bil je že prej enkrat na zahtevo jugoslovanskih oblasti aretiran in izročen sodišču, dne 23. maja pa je bil izpuščen iu preiskava jo bila proti njemu ustavljena. Sedaj pri zaslišanju ni mogel dokazati rednih dohodkov, od katerih živi, temveč je odkrilo izjavil, da ga je podpiral Perčec. Bolgarska ministra v smrtni nevarnosti Sofija. 23. avgusta. AA. Snoči ob 9.12 je prišel avtomobil ministrov Gičeva in Murovčejeva blizu postaje Poduna. ko je hotel pasirati železniško progo, pod tovorni vlak. Oba ministra sta skočila iz aviomobila in se tako rešila, vendar sta odnesla nekaj prask, llujše je ranjen tajnik ministra Kičeva, šoferja pa je zgrabil stroj in ga ubil. Boj proti komunistom v Nemčiji V Berlinu so našli 12 zabojev orožja In ninnicije, t Hal le. pa 20 kg razstreliva. Berlin, 23. avg. s. Kriminalni policiji se je še pred izpraznitvijo Liebknechtove hiše posrečila važna najdba. V kleti so našli skrit prostor, v katerem so zaplenili veliko število naslovov in drugih spisov. Na podlagi tega materijah! so napravili na raznih mestih hišne preiskave, ki so prinesle na dan velike zaloge orožja. Posebno veliko orožja so našli pri treh komunistih, čijih imena drži policija v interesu preiskave še tajno. V zvezi z neko aretacijo v Neuenhagenu je policija prišla na to, da so v kleti neke hiše spravljene večje množine orožja. Včeraj popoldne so nenadoma pridrveli trije avtomobili policistov in zasedli vse vhode in izhode hiše. Pri preiskavi v kleti so našli 12 zabojev parabellum-pižtol, strojnih pištol in mnogo zraven spadajoče municije in razstreljiva. Vse skupaj so prepeljali na policijsko ravnateljstvo, kjer orožje in razstreljivo preiskujejo strokovnjaki. Omenjene tri komuniste so takoj aretirali. Sedaj jc zaprtih 16 komunistov, ki so osumljeni umora obeh policijskih častnikov. V Halle so našli pri nekem Hermanu Rich-lerju okrog 20 kg razstreljiva in dva zvitka vži-galne vrvice. Richlerja so takoj aretirali, vendar pa trdi, da ne ve, kako je vse to prišlo v njegovo hiSo. v * :. „, . V) Družba JURIJA" Premo* Dunajska cesta št. 46 Drva Telefon. 2820 V'-*' \j, Koks -.-j,_______jjjVj^pijfo goče misli napraviti on Iz Bleda drugI 8»n Remo? Popoldne je sledil drugi remis. Ko«tlč je igral zelo dobro a Spielmannom. Partija Je bila po daljši borbi remizimna. Kmalu nato sta remizirala tudi dr. Aslaloš in Kashdan. Astaloš je imel v končnici s krilcem že kmeta več in je izgledalo, da bo dobil, toda talentirani Ametilsanec je dobro Uruuil in je dosegel Časten remis. Partiji Vldmar-Bogoljubov in Colle-Flohr sta bili prekinjeni. Vidmar je igral sijajno In Je po strašni borbi dobil kmeta. Partija je bila prekinjena v končnici, v kateri ima Vidmar trdnjaro, tekača In tri kmete proti trdnjavi, koti ju in dvom kmetom. Vidmar bo partijo najbrže dobil, saj je v končnicah pravi vivluoz. Težje jc pri partiji Colle-Flohr, ker ima Flolir trdnjavo, tekača in dva kmeta proti trdnjavi, tekaču in 1 kmetu. Toda kljub te-mu bo partija cslala najbrže reniii. V IT. kolu igrajo naslednje: Spielmann:Pirc, Flohr:Njemcovit, Bogoljubov:ColIe, Kashdan:Vidmar, Maroczv: A.-laloš. Aljehin:Tartako\ver in lvt» sti«:Stolz. — Ob vrnitvi v Amertko Prišel sem v domovino, da se. udeležim izseljenskega kongresa, Baragovih slavnosti in da prepotujem našo lepo Jugoslavijo, da dobim kar na jveS filmskih in drugih slik iz svoje širno domovine, da se bomo v tujini ob njih navduševali za zvestobo do svoje vere, svojega naroda in svoje domovine. Pri slovesu iz domovine se pa čutim dolžnega, da sc javno zahvalim za vse usluge, gostoljubje iu prijaznost, s katerimi smo bili vsi udcležonci izseljenskega kongresa, posebno pa šc moja soproga io jas sprejeti po vsej Sloveniji in po vsej državi. Predvsem se iskreno zahvaljujem v svojem in njih imenu rrrkvenim. državnim, hanskim in mo»t« nim oblastem, potem vsem društvom in posameznikom za tabo krasen in prisrčen sprejem nn Jesenicah, v Ljubljani. Zagrebu in Belgrada. Do solz smo bili ginjeni. ko smo videli toiiko ljubezen matere domovine do nas svojih otrok v tujini. Kaj takega nismo nikdar pričakovali! Zato ne najdemo besed, s katerimi bi izrazili naša čuvstva hvaležnosti za to dokaze ljubezni. Kot predscduik Baragove zveze se zahvaljujem cerkveni oblasti, Misijonski družbi, predstojni-štru ua Brezjah. Pro.-vctnl zvezi, vsem društvom in vsem posameznikom za iako krasno slovesnost Baragove proslave na Brezjah. Da, Vi Iu doma in mi v Ameriki se moramo tosno združiti v navdušeno in vztrajno delo za skorajšnjo beatifikacijo tega našega skupnega velikega rojaka. Dokler bom jaz predsednik Baragove zveze, obljubim, da bom zastavil vsa svoje sile, da bomo intenzivno delali, pa tudi skupno delali. Zahvaljujem se že posebej prerzr. gospodu nadškofu dr. Jegliču, skotu dr. Rozmanu, g. bšlfir rlr. Dragu Marušiču za njih preprijazni spr-jjem, s katerim so naju s soprogo sprejemali. Zahvaljujem se vsem čč. gospodom duhovnikom in vsem prijateljem, katere sem obiskal po slovenskih župnijah, za vso njih veliko gostoljubnost in naklonjenost, s katero so me sprejemali in nii šli na roke pri delu, ki sem ga vršil tu doma. Zahvaljujem so g. prof. dr. l-'r. Trdana za njegovo veliko požrtvovalno naklonjenost in pomoč pri mojem potovanju. Zahvaljujem se Cunard liniji za vso veliko pozornost, katero nam je izkazala na našem potovanju v domovino, tu doma pa sc zahvaljujemo g. 1'rBncu Milavcu, zastopniku to družbo za izredno postrežljivost in prijaznost, s katero je skrbel za našo udobnost Iu doma. Predvsem se. pa v imenu vse moje skupine in v svojem imenu zahvaljujem Družbi sv. Rafaela in njenemu predsedniku g. P. Kazimirju Zakraj-šku, ker vemo, da so vsi letošnji slovesni sprejemi, s katerimi nas je domovina pozdravljala, samo delo te družbe, oziroma g. predsednika. Bili smo tukaj 1. 1925. Toda kdo se jo takrat zmenil za nas? Letos pa tolika ljubezen. Zato se ne moremo dovolj zahvaliti ne samo v našem imenu, temveč v imenu vseh slovenskih izseljencev vsega sveta za tako plemenito delo Rafaelove družbe za nas, ki smo raztreseni po vsem svetu. Kako blagodejno vpliva na srce izseljenca ta ljubezen domovine, katero Je la družba zbudila tu doma za nas. Nismo več pozabljeni, temveč ljubljeni. Kako smo pouosni, da nas smatrate za del svojega naroda in svoje domovine! Kako bomo navdušeni o tem pripovedovali v Ameriki svojim rojakom! Bratje Slovenci, do solz smo bili ginjeni pogosto, ko smo hodili po domovini, ko smo videli to vašo ljubezen do nas. In teb slovesnih sprejemov, te vaše ljubezni ne smatramo samo nam samim osebuo izkazane, temveč ste v nas sprejemali, pozdravljali in ljubeli vse svoje izseljence, predvsem ameriške Slovence. Zato veni, da sedaj ob slovesu govorim iz srca vseh ameriških Slovencev, če se za vse lo prav iskreno zahvaljujem tudi v njih imenu. Ginjeni odhajamo, poživljeni od nove ljubezni do domovine, do svoje vere, do svojega jezika, do svoje prelepe domovine. Sedaj, ko vidimo, da nas vi ljubite, ljubili vas bomo tudi mi s toliko zvestejšo ljubeznijo. Posebno jaz obljubim, da bom povsodi, kjerkoli bom hodil, glasnik te vaše iskrene in odkrite ljubezni do nas izseljencev. Nič več ne bomo tožili, da smo pozabljeni, temveč se bomo z novim navdušenjem lotili svojega dela za obra-njenje naše narodnosti v tujini, toliko raje bomo domov pisali svojcem, toliko raje bomo pošiljali domov svoje žulje, kolikor bomo mogli pri revnih razmerah, ki vladajo ludi v Ameriki. Tebi, mila domovina, pa kličem: Od mojega zadnjega obiska 1925 si veliko napredovala, da sem se čudil tolikemu napredku. Dal Bog, da bi napredovala v prihodnje še bolj. Bog te blagoslovi in ohrani, da bi ostala verna, poštena in napredna, kakor do sedaj, vedno močnejša, da bi poslala n»j-krepkejša država vse Evrope. tyli ameriški Slovenci smo nate ponosni. Ločimo se, ločeni bomo. Toda, naj bo to samo telesno, naša srca in naše roke naj pa ostanejo združene v krepkem in navdušenem delu za našo vero, naš narod ^in našo prelepo domovino. Afiton Grdina. Inseriraitev „Slov. listo NEDELJSKI ŠPORT Ilirija s Primorje 2ti (2si) Končana je torej za Ilirijo in Primorje zadnja njih letošnja ligina tekma. Nismo sicer pričakovali, da se bosta borila oba ljubljanska rivala za zadnje mesto v ligini tabeli, pa vendar zopet tega obema moštvoma ne moremo šteti v zlo. Naši igralci so imeli letos prvikrat sploh priliko sodelovati v dolgotrajnem, napornem in težkem tekmovanju z internacionalno rutiranimi, preizkušenimi starimi klubi. Kaj takšnega sta vedno in očividno pogrešala naša reprezentanta, ki sta radi pomanjkanja rutine tekom ligine borbe večkrat opešala in klonila proti vitrajncjšim nasprotnikom. Izkazalo se jc torej, da za Ilirijo in Primorje ne zadošča lokalno tekmovanje n. pr. z Grafiko, Svobodo kot resna priprava in trening k liginemu tekmovanju. Ker pa se je sedaj z uvedbo enotnega prvega nogometnega razreda v tam oziru precej izboljšalo, sc nam vsiljuje trdno upanje, da bo prihodnje leto drugače. Tedaj najbrže ne bost« slovenska kluba ostala ne zadnjih mestih, temveč bosta svoji poziciji v ligini tablici gotovo pomaknila navzgor. Vemo že, da pomeni srečanje Ilirija—Primorje v Ljubljani vedno velik derhy, ki ga ne ramudi nihče, če vsaj malo pozna ljubljanski nogomet. Včeraj p« se je važnost srečanja še podvojila, kajti šlo je za čast. Nihče ne mara biti radnji. Če bi ne bilo tako izredno slabega vremena, bi bilo na igrišču Primorja včeraj gotovo rekordno število gledalcev. Čudili smo se vsekakor, da je vkljub silnemu nalivu, vodi, ki je zalivala celo igrišče, vztrajalo in bilo prisotnih okoli 1500 gledalcev. Pač jasen dokaz koliko pažnjo so Ljubljančani posvetili tej tekmi. Kot uvod k velikemu dogodku sta se vršili dve predtekmi. Ilirija rez.: Vojaška reprezentanca 7 : S (5:1). Tekma se je odigrala v silnem nalivu. Obe moštvi sla pokarali dovolj tehničnega znanja in gotovo bi bila igra na suhem terenu še vse bolj zanimiva. Primorje rez.: Mladika 1 s 0. PrimorjaŠi so s težavo dosegli pičlo zmago «i«d izvrstno se branečo Mladiko. Gledalci, ki so bili že zelo nestrpni, so končno vendar dočakali gigantski dvoboj Ilirije in Primorja. Ilirija : Primorje 2:1 (2:1). Sodniku g. Bažantu iz Zagreba sta se predstavili obe moštvi r sledečih postavah: Primorje: Jančigaj-Jug II., Svctic-Pišek, Slamič, Sočan-Uršič, Vrhovnik, Čebobin, Slapar, J"g L Ilirija: Malič-Btrgler, Strehov ec-Pogač-i»ik, Dekleva, Unterreiter-Pfeifer. Doberlet, Košak, Ves prvi polčas se je igr.ilo v silnem nalivu. Tereri jc bil do skrainosti razmočen, gotovi deli igrišča so bili kar pod vodo. Žoga ni šla nikamor in neirogoča jc bila prizemna igra s kratkimi pasovi. Vendar vse to ni moglo radržati obeh mošt er, da sta se z vsemi silnmi vrgli v borbo, kjer se je šlo za Drestiž. S lesnim rezultatom je zmaga'« to pot Ilirija, ki jc s tem dosegla predzadnje ir.esto v ligini tablici. Na zadnjem mestu pa je ostalo Primorje. Zmaga liirije jc bila zaslužena. Trditi moremo to posebno radi napadalne igre Ilirije, ki jc bila uspešnejša od igre Primorja. Strelci so odločili zmago. Premoč Ilirije jc bila posebno očitna v drugi polovici igre. V primorskem moštvu sc je pač poznala odsotnost Erniana in Zemljska. Posebno občutna pa je bila odsotnost prvega, kajti nap?.dolni vrsti je manjkal najboljši strelec. O igri sami, ki je bila skrajno ogorčena borba za točke, ni veliko povedati, kajii ra.-močeni in naliv jc povsem onemogočil igralcem pokazati prizsmno igro kratkih pasov. Videli smo le naglo prenašanje igre -■•>. ene strani na drugo. Kdorkoli j? poskušal igrali s kratkim dodajanjen, je moral takoj opustiti io misel. Zoga namreč je ostala v blatu in vodi. Takoj v pričetk« igre privzame žogo ilirski ».ip.-d, ki pe kratkih potih pritisue v bližino primorskega svetišča. Žogo dobi predstoieči Korak, " se je obojestransko igra'o zelo ostro, rekli bi surovo, V tem pogledu so posebno prednjačili Grad-čank ki so zapustili vsled tega načma igre najslabši vtis. Današnja nogometna tekma jc bila en? najslabših, kar smo jih sploh •"ideli. Vsega tega io kriv sodnik Jnačič, ki je bil najslabši mož na polju. Finale za mladinski pokal Ilirije v Mariboru. S. S. K, Maribor : S. K. Železničar 5:2 (2:t). Lahkoatletske miting za prvenstvo Ljubljane V soboto in nedeljo se je vršil na igrišču Priniorje običajni vsakoletni miting za prvenstvo Ljubljane. Že liolgo vrslo let tekmujeta samo Primorje in Ilirija. Letos je bila napovedana veliku tideležba atletov, ki so na raznih mitingih dosegli precej izenačene re?ultate. Budi lega se je obeta,-ln lepo in izenačena borba. Oba kluba sta prijavila svoje najboljše. Tekmovanje pa ni izpolnilo nad, ki smo jih pričakovali. ReziiPati tekmovanj t soboto. Tek 100 m: Vršila sla se 2 predteka. V prvm je zmagal Skok (Primorje) v času 11.0 sek. Brvi v drugern predtekii pa je bil mladi Kovačič (P.j. I inale je nudil osiro borbo med rutiniraninii sprin-terji Skokom. SlepiSuikom in terarjem. Prvi jo bil Skok (P.) v čp.ju 11.8 sek. kljub močnemu proti-vetru. Met krogle: >a prvo mesto se je plasiral Jeglič (Ilirija) z meloni 1 i.91 ni. Drugi Zupančič (II.) z metom 11.(iS m. Skok v daljavo: Z veliko sigurnostjo je zmagal v tej disciplini izredno nadarjeni Korče (P) s skokom m. Sledil mu je Hirijan Outrata z rezultatom 6.13 m. Tretji jc bil SteplŠnik M. (II s skokom 5.99 nt. Skok t vtŠluo: Lepo število tekmovalcev je omogočilo interesanlno borbo. Zmagal je Neli Zupančič, (I). ki je skočil 1.85 m. Drugo inesto ie pripadlo Orosziju (I) z 1.55 m. 110 m zapreke: Tu sla bila le dva tekmovalca. Zmagal je z lepim naskokom Korče (P) v času 19.2 sek. Drugi je bil Outrafa. Tek 200 m: V prvem predteku je zmagal Kovačič (P) s 21.7 sek. Drugi predtek pa je bila ostra borba med skokom. Stepišnikom in Korče-tom. V času 23.7 sek. ie zmagal Skok (P). Drugo mesto pa je pripadlo Korčelu, čpprav mu je to omogočil le Stepišnik, ki je proli koncu teka popustil v nadi, da mu je drugo meslo sigurno. V tem pa ga je že prehitel Korče. Met diska: Odlikoval se je tu posebno Milan S'epišnik, ki si je z metom 37.19 m sigurno osvojil prvo mesto. Drugi je bil Neli Zupančič z marko 34.52 m. Sledil mu je Jeglič z metom 33.23 m. Vsi trije so člani SK Ilirije. Tek 1500 m: Menjajočo borbo je končno odločil v svojo korist Žorga (P) s časom 4:30.7 min. Cisti stil njegovega teka in večja rutiniranost mu je omogočila zmago kljub vsemu prizadevanju Sporna (I) in Soukala (I), ki sta pokazala sicer voljo do zmage, toda prekmalu sta izčrpata svojp moči ter moral« zmago prepustiti izkušenemu Zorai. V nedeljo so bili doseženi sledeči rezultati: Tek na 200 m: Prvi Skok (P) 24:3. drugI Urbančic. ki je bil pa diskvalificiran. TmsVnk: 1. Outrata (I) 12:rt71!. 2. Korče (P) 12:62. H. Kniič (C) 12:17. S. Metanje kladiva: 1. Stepišnik (I) 32:5»3.V, 2. Zupančič (I) 30:45. 3. Korče d') 28:12. Tek na 5000 m: 1. Spprn (I) 17:13.2, 2. Senčar. Nemarna organizacija je prišla najbolj pri t»j točki do izraza, ko je bil ftporn napačno informiran, koliko krogov ima še tefl. Metanje kopja: 1. Putinja (P) 42.10, 2. Tone (I) 41.34, 3. Oroszi (I) 40.2«. V tej točki je presenetil mladi Tone, ki je prvikrat nastopil in dosegel tako lep uspeh. Tek na 800 ni: I. Žorga (P) 2:08:7. 2. Šou-kal (I) 2:14:2. 3. Vidmar (I). 4. Ogrin (P). Skok v višino s palico: 1. (Iroszi (I) 3.2 m, 2. Zupi.nčio (I) H m, 3. Tone 3 m. Drugo in Irelje mesto je odločil žreb. Tudi v tej točki je Tone pokazal, da bo kmalu pri skoku v višino mojster. štafeta 4X100 m: Primorje v sestavi Urban-čič. Skok, Orar, Kovačič v času 46:7, 2. Ilirija I v času 47:2, 3. Ilirija 11. 400 m zapreke: Habič (1). S lo točko je bilo lahkoatletsko tekmovanje zaključeno. Tako slabo organizirane prireditve v Ljubljani še ni bilo in je boljše, ako takih prireditev nI. Zato je bil tudi zelo slab posel. Le nekaj desetin gledalcev je prisostvovalo prireditvi. Novi grobovi V Lumh je umrl v visoki starosti 00 let g. Anton Pustoslemšek, bivši učitelj in poštar ler oče ravnatelja g. Rasla Pustoslemska. Pogreb bo v terek dopoldne. Blagemu pokojniku svetila večna luč, žalujočim naše iskreno sožalje! 1 Zadruga krojafer. krujačir ler »orodnih nhr- ' tc> v Ljubljani naznanja svojim članom in člani- ] catn, tla je umrl nje dolgoletni član g. Ju-ip Hribar »tareisi. Pogreb --e \ rši v ponedeljek 24. I. m. I ob 5 popoldne iz zavetišča sv. Jožefa, Vidovdan-ska cest«. —- Načelstvo. j Ljubljanska nedelja Ljubljana. 2I>. avgusta. Prej na hladno jesensko kakor pa na poletno nedeljo je spominjala današnja nedelja. Oblačno vreine in dež sla zelo ohladila ozračje, tako da so se že prjčeli pojavljati liudie v površnikih. Ka varne, ki so sicer ob poletnih nedeljah zdele dolgočasja. so bile danes ves dan polne. Kar naenkrat so Ljubljančani zopet odkrili ugodje, ki jim ea nudijo kavarne in druga zabavišča. Seveda, kdo bi bil Ink norec, da bi v takem vremenu taval okoli po prostem? Današnje slnbo vreme ie za enkrat dalo smrtni udarec kopalni sezoni, od katerega si letos nHjbrže ne ho več pošteno opomogla. Razen prireditve Katoliške akcije, o kateri poročamo na drugem mestu, danes v Ljubljani ni bilo večjega dogodka. Nekakšno mrtvilo je nastalo v vsem mestu in ljudje dan"9 v splošnem res niso drugega počenjali, kakor preganjali dolgčas ua ta ali oni način. Seveda bo prihodnjo dni v Ljubljani vse drugače, ko se prične kraljevi teden in ko bodo tujci prinesli nekaj življenja v mesto. Ali danes se to šo nič ni poznalo. Slabo vreme vpliva redno ucodno v nekem oziru. Kadar dežuje, skoraj vedno namreč izostanejo razni neprijetni dogodki, kako tatvine, nesreče in druge podobne reči. Tudi danes je bile tako. Na policiji sta bili prijavljeni le dve uiali tatvini, ki pu sta se pripetili že pre|. Prkostaver Janko Remškar 7. Viča je prijavil, da mu j^ nekdo na Rokalcih ukradel 200 Din vredne čevlje. Knjigovodja Alojzij ("viki pa je prijavil, da je neznan tat ukradel iz neke veže na Miklošičevi msli 1400 Din \ redno kolo. V noči na včeraj so bile aretirane šliri osebe, med temi en krošnjar in en pijanec. Zaradi pijanosti in kaljenja nočnega miru je bilo prijavljenih 13 moških, dalje je bilo ovadenih zaradi prestopkov cestnega reda 7 šoferjev in 34 voznikov ter kolesarjev. V bolnišnico so danes sprejeli samo euegi ponesrečenca, 281etnegn Maksa šenirovn. progov nega čuvaja z Rakeka. Na nepojasnjen način mu je nekdo ranil čreva, čeprav jc sam trdil, dn je poškodba nastala sama od sebe. Zdravniki pa mi ugotovili, da je lo povsem izključeno. Zadevo bode oblafti preiskale. Mariborska nedelja Maribor. 23. avgusta. Tako se je .lancs radi vremenskih posebnosti moralo zgoditi, da so se usmerili glavni mariborski tokovi v kavarne, gostilne, kine in druga središča mariborskega javivga življenja. Opaža se, da se vzpenja kvišku kri\ iljn zanimanja za šahov ske, tarokaške in podobne kuiišti. potem ko je od druge polovice junija sem skoraj do ničice zdrknila. Pa nismo danes \ Mariboru doživeli niče sar, kar bi moglo hiti predmet neke kolektivne mariborske pažnje. Tudi javnovurnoslue bukve niso vsebovale nikakšnili senzučnih zadevščln, ki bi mogle bili predmet obširnih obravnavanj. Orno na bolem je slalo lam: 2 aretaciji, prijav in 42 avtoprestopkov. Med areliranri je Stanko 1). radi pretepu iu telesne poškodbe v Veteranski ulici, kjer se običajno v poznih nočnih urah taka med-sebojnn obračunavanja poravnajo. Zadal je 7. nožem svojemu sorodniku dve precej težki rani in so morali ranjencu prepeljali v bolnišnico. Tudi kroniki« rešilne postaje je danes zelo skromna. V bolnišnico sta bili prepeljani 2 osebi: 471etna Marija Kraus z Meljske ce-le 57. ki si je zlomila nogo v svojem stanovanju. V Studencih, Aleksandrova re«ta šl. 5 se je zrušil velik znboj na Sletnega Josipa Korošca ler mu zdrobil desno nogo. — Umrl jo Ivan Božič, višji paznik v pok. v starosti 85 let. Pogreb bo v ponedeljek popoldne ob 15 na Po h rež je. Treznostno zborovanje na Kumu Zagorje, 23. avgusta Velike množice ljudstva so hitele včeraj in danes na Kum, na to priljubljeno izletno točko, ki jc obenem sloveča božja pot. lzhojene stes-c so pričal?, da jc ljudstvo od vsepovsod romalo na goro. Lahko rečemo, da ne jc na Kumu zbralo v obeh dneh par tisočpv ljudi. Največ predvsem zaradi božjepotnega romanja, kakor pač vsako leto na to nedeljo. Veliko ljudi pa jc prišlo na Kum ludi zaradi treznostnega zborovanja, ki ga jc na gori priredila Zve?a trezne mladine pod vodstvom prof. Pavliča iz Celja. V soboto zvečer so zagoreli na Kumu in po vseh bližnjih gričih mogočni kresovi: vso noč so nato prebdeli verni romarji v zasilnih vejnatih zavetiščih in v cerkvi. Za prijetno razpoloženje je skrbela še gcdbn, ki so jo s seboj privedli Hrvatje iz Zagreba, katerih je prišlo na Kum okrog 200, Davi na vre zgodaj pa so oživela vsa pota, ki i;: mnogih strani vodijo na Kum. Bližnji domačini in romarji, ki 50 noč prebdeli ali deloma prespali na Kumu, so se udeležili že prve jutranje svete maše. Druga maša se je nato darovala ob desetih, potem ko je pro?. Pavlic zbrani množici lepo in vneto pridigal o Katoliški akciji, ki naj bi povsem prerodila naš narod. Po sveti maši, pri kateri ie pel zbor zagrebških Slovencev, se je ua prostem pred kapelico, prav lam, kjer se je ludi brala sveta maša, začelo treznostno zborovanje, ki ga je vodil neumorni prof. Pavlič. Govorili so o treznosti, oziroma več o prekomernem pijančevanju, ki tako globoko in s tako strašnimi posledicami posega med naš narod, gg. Jane?: Kalan, dr. Klarič iz Zagreba, prof. Pavlič in drugi. Zborovanje se je zavleklo v prve popoldanske ure, prisostvovala pa mu je ves čas vsa številna množica ljudi, ki se je bila zbrala od bi izu in daleč na Kumu. Z zborovanja so bile poslane pozdravne in vdanostne brzojavke Nj. Svetosti papežu Piju XI. v Rim, Nj. Vel. kralju Aleksandru na Bled, ter škofoma dr. G. Rožmanu ir dr. A. Karlinu. Vsa prireditev je prav lepo potekla. Udeleženci so bili sicer ob priznano lep razgled, ker je bil Kum ves <;as zavit v globoko meglo, toda deževalo p« na Kumu vsaj za časa zborovanja vendarle ni. Prireditev je hotela motiti skupina paglavcev in mladih iantabnov, ki so ves čas svelc maše na bližnjem prostoru hoteli brcati žogo, zraven pa so nesramno rjuli in očitno nalašč motili službo božjo, tako, da sc je občinstvo splošno zgražalo. Avtomobilska nesreča Ormož, 2. avg. Danes se je na državni cesti med Trgoviščom iu Veliko Nedeljo pripciila težja avtomobilska nesreča. Okrožni zdravnik dr. Novoselsky, ki nado-me;tuje ordinnrija tukajšnje bolnišnice križniškega reda dr. A. Hrovata, ki je šel s svojo družino na oddih, se je včeraj 7. lastnim avtomobilom peljal iz Muretincev, kjer stanuje, v Ormož. Pri železniškem prelazu pri Veliki Nedelji pn je zavil z avtomobilom preveč v stran, tako da je avto zdrknil v jarek, se zaletel v drevo in obležal razbil pod cesto. Zdravnik je pri padcu odlelel skozi prednje okno, ki je bilo razbito, 1111 tla, kjer je nekaj časa ležal v nezavesti. Dobil je poškodbe na glavi. 'ludi šofer je precej ranjen. Dobil je na glavi 5 cm dolgo rano. Neki avlomobilisl, ki je slučajno privozil mimo, je oba ponesrečenca naložil nn avto in ju odpeljal v bolnišnico. Naš dobri in blagi oče, ded in ta«t, gospod Anton Pustoslemšek bivši učitelj ia poitar je danes v 90. letu svojega, svoji deci in bližnikom posvečenega življenja, izdihnil svojo plemenito dušo. Zemske ostanke njegove izročimo materi zemlji na župnem pokopališču v Litčah v torek dopoldne. L j u b 1 j a n a - L u č c , 23. avgusta 1931. Raslo in Franjo Pustoslemšek, sinova. — Marija Pustoslemšek, hčerka. — F»nka Ptis»o«!em*ek, snaha. Rastislav, Mara In Tatjana, nečak in nečakinji. Devet milijard dolarjev v kleti Svetovno središče denarnega prometa je ozka, temna ulica, ki jo v New Yorku imenujejo Wallstreet. Palače, naprave, številke, prav vse je tu gigantsko. Pod nogami hlastno hodečih ljudi, pod bučnim prometom, ki napolnjuje že itak nervozno atmosfero, leže celokupne zlate zaloge sveta. Nehote mora človek pomisliti na obupen gospodarski položaj vsega sveta. Čemu se tu kopiči zlato, od katerega svet nima koristi, le čemu ga je treba tako varovati z debelimi oklopi in oboki, s celimi baterijami strojnih pušk in s plini, ki povzročajo solzen je? Dovoljen je pogled v notranjost velike zakladnice. Ves postopek je seveda pristno ameriški; nekoliko »nobel« in velikopotezen, pa tudi malce zafrkujoč: »Prosim lepo, gospoda moja, vstopite in občudujte največji institut zlata na svetu. Občudujte njegove edinstvene naprave, zaklade in delovne metode!« Samo 14 nadstropij visoko, zato pa 5 nadstropij globoko je poslopje Federal Reserve Bank. Tako rekoč stisnjeno je med velikimi palačami bančne četrti. Pod oficielnimi petimi podzemskimi nadstropji so,še tri nadstropja, ki predstavljajo tresor te najbogatejše in najvažnejše banke sveta. Zgodba te banke, največje v Ameriki, zveni skoraj pravljično. Obstoja komaj 15 let. Osnovana je bila šele v prvem vojnem letu. Leta 1914. je bil njen kapital manjši, kakor je sedaj promet enega dne. Samo reaerve te »anke znašajo danes 9 miljard dolarjev zlata. K lemu je pripomniti, da je znašalo premoženje vse dežele ob koncu preteklega stoletja 88 milijonov, v preteklem leto pa 350 miljard. Številke nas obletavajo kakor nadležni komarji. 2300 nameščencev je zaposlenih samo v lijujorski banki; skupno z vsemi podružnicami pa ima banka skoraj 60.000 nameščencev. Med temi je tri četrtine žensk. Tu pa je treba pomisliti, da se je z uvedbo najrazličnejših strojev zmanjšalo število osebja skoraj za dve tretjini. V prvem prostoru je čekovni oddelek. Tu vsak dan izpolni okrog 150.000 čekov. 260 žensk in deset moških dela v tem oddelku. Seveda delajo vsi s pomočjo strojev. V vsej palači ni nič manj kakor 619 seštevalnih strojev. Pisalnih strojev pa je 390. Vsega skupaj je v poslopju 1488 najrazličnejših pomožnih strojev. Zanimiv in senzacijonalen pa je pogled v one bančne oddelke, kjer je videti denar; vplačila, izplačila, štelje, tehtanje in paketi-ranje. Poskrbljeno je kajpada za popolno varnost. Blagajniški prostori so zavarovani s trojnim omrežjem in so zelo podobni kletkam, v katerih je zaprta divja zverjad — denar. Službo »cirkuških« paznikov opravljajo mrki, hladnokrvni in od nog do glave oboroženi sluge. Kakor hitro obiskovalec le za trenutek ošvrkne s svojim pogledom ogromne sklade bankovcev, že se uprejo vanj budne oči oboroženih slug. Podnevi opravlja kar 250 mož varnostno službo. Poleg tega so v takojšnji pripravljenosti aparati, ki na rahel pritisk roke napolnijo ves prostor z vročo paro ali s solznimi plini. V prvem podzemskem nadstropju, kjer je :ako zvani denarni kolodvor, odkoder odvajajo zlato z avtomobili, vidimo pravcate trd-ajavske utrdbe. Vsepovsod molijo iz sten cevi neštevilnih strojnih pušk. Transportni avtomobili povsem sličijo vojaškim oklopnim avtomobilom. Vsako pošiljko spremlja več oboroženih mož. Tudi v nižje ležečih nadstropjih naletimo na slične varnostne naprave. Povsod stoje oboroženci in motrijo vsakega prišleca s svojimi prodirnimi pogledi. Zanimivi so dalje stroji za štetje kovanega denarja, ki preštejejo na dan 30 ton nikeijnastih, srebrnih in zlatih novcev. Bogata Amerika si lahko dovoli luksus, da ima v prometu zlate novce po 2 in pol, 5 in 20 dolarjev. Vsak stroj prešteje v minuti 10.000 novcev. Pa ne samo to; obenem ta denar tudi paketira. Federal Reserve Bank pa ima v rabi že najnovejši izum: stroje, ki štejejo tudi bankovce. Ti niso sicer tako urni kakor stroji za štetje novcev, vendar obratujejo skoraj trikrat hitreje kakor najbolj spretni manipulanti. Danes ima banka že 100 takih strojev. Zlato je videti v blokih. Niso veliki, takole 8 do 10 kosov bi prav lahko skril v obleki, če ne bi bilo revolverjev in prodirnih pogledov. Če pa hočemo videti take množine zlata, kakor slišimo o njem v pravljicah, moramo iti še nekaj nadstropij nižje. Bančni tresori leže 85 čevljev pod zemljo. Tu pa so uporabili prav vse izsledke protivlo-milske tehnike. Okoli prostorov, v katerih so tresori, in ki so obdani z deset čevljev debelim zidom, teče meter širok hodnik za patrulje. Ta hodnik v slučaju potrebe lahko v nekaj sekundah napolnijo s plini. Vrata k glavnemu tresoru so iz litega jekla in tehtajo 90 ton. Odpirajo se na električni pogon. Tam spodaj je nemogoče vlomiti. Kakor v kakšni manufakturni trgovini blago, tako leži tu po predalih zlato. Z enim samim pogledom je mogoče tu objeti 75 milijonov dolarjev v zlatu. Prijazen gospod razkazuje te zaklade in človeku se zdi, da doživlja pravljico o zmajevem zakladu. Ko se je pisec teh vrstic ustavil ob velikem skladu zlata, mu je prijazni gospod blagohotno pojasnil: >Tu, dragi gospod, imate priliko videti bivše nemško zlato, tam pa avstrijsko...« —e —č. Jo Hans Rosler: Učinkovita reklama »Zadeva C. C. W. Brownl« je najavil sodnik. Sodni sluga je stopil k vratom. »C. C. W. Brownk »Tu sem!« se je odzval krepak glas C. C. W. Browna. V sodno dvorano Je stopil majhen, zavaljen gospod. Že na prvi pogled je bilo videti, "da jti za svojo debelušno osebo nekoliko preveč temperamenten. Obleka, ki jo je nosil, je kričala v svojih neokusnih barvah, obenem pa pričala, da jo je krojil prvovrsten krojač. Preko obraza debeluša-stega možička je bil razlit zadovoljen nasmeh, ki se je zlasti odražal v malih, okretnih očeh. Trikrat se je poklonil. Najpreje sodnemu slugi, nato številnemu občinstvu, ki ga je dež nagnal v sodno dvorano, tretjič pa se je priklonil slavnemu sodišču. »Dober dani« je pozdravil. Sodnik, kakor da ga ni Cul. »Kako vam je ime?« ga je strogo vprašal. »Caesar Carolus William Brown.« »Rojeni?« »27. aprila 1889 v San Frančišku.« »Poklic?« »Tovarnar.« »Vi izdelujete milo znamke C. C. W. Brovvn?« »Da, gospod sodni svetnik. Milo tovarne C. C. W. Brown je najboljše. Lahko se peni in počasi troši.« »Gospod Brown« — sodnik je prijel akt — »vi ste obtoženi, da ste 6. oktobra zvečer na Wa-shingtonovein trgu poškodovali spomenik Oeorga Washingtona.« »Kako, prosim? Poškodoval?! Jaz sem ga samo prelepil, ne pa poškodoval!« »Torej vi priznavate dejanje?!« »Priznam, da sem ga prelepil, nisem ga pa poškodoval!« »Vi ste s tem,« je nadaljeval sodnik, »razžalili narodna čuvstva svobodnih Američanov. Vi ste ogromne kose grdega papirja ...« »Lepake, gospod sodni svetnik, umetniško izdelane lepake!« »... postavili na spomenik in s tem izzvali, da so se okrog spomenika nagnetli ljudje, ki so se razkropili šele potem, ko jib je razgnala policija. Priznavate?« »Priznavam!« »Na papirjih je bilo napisano: Milo tvornice C. C. W. Brown je najboljše. Lahko se peni in počasi troši.« »Kako, prosim? Kaj je tam pisalo?« »Milo tvornice C. C. W. Brown je najboljše. Lahko se peni in počasi troši.« »Prav nič ne razumem, gospod sodni svetnik. Preveč tiho govorite.« »Dovolj glasno govorim,« je zavpil sodnik, da je odjeknilo od zidov. »Milo tvornice C. C. W. Brovvn je najboljše. Lahko se peni in počasi troši.« »Ne slišim niti ene besede!« »Ali sle oglušill?« je planilo iz sodnika. »Se enkrat bom ponovil, počasi, glasno in razločno: Milo tvornice C. C. W. Brovvn — je — najboljše. Lahko — se — peni — in — počasi — troši!!!« »Nobene besede nisem slišal,« je skomignil gospod Brown z rameni. Sedaj se je sodnik obrnil k sodnemu slugi, ki je stal poleg vrat. »Ali ste razumeli?« »Na povelje, gospod sodni svetnik! Vsako besedo!« »Hm, morda je mož tenkoslušen,« je dejal obtoženec. »Vprašajte, gospod sodni svetnik, navzoče občinstvo, če je razumelo!« Vrste občinstva je spreletel pritajen smeh. »Sicer to ni navada na sodnih razpravah,« ja dejal sodnik. »Toda kljub temu bom izpolnil vaš< željo.« In obrnil se je k občinstvu: »Ali ste slišali, da sem jaz dejal: Milo tvornice C. C. W. Brovvn je najboljše. Lahko se peni in počasi troši! Ali ste me vsi čuli in razumeli?« »Smo, smo!« so se začuli veseli klici iz občinstva. Tedaj se je mali, debelušasti tovarnar mila C. C. W. Brovvn vljudno priklonil občinstvu, sodniku pa zmagoslavno dejal: »Ilvala lepa! To sem hotel vedeti!« Etika Sin je vprašal svojega očeta — trgovca, kaj je etika. Oče se je zamislil in takole odgovoril sinu: »Vzemimo tale primer: Neka dama kupi pri meni par nogavic za 60 dinarjev in mi plača s stotakom. Jaz ji vrnem 40 dinarjev in ona zapusti lokal. Malo pozneje ugotovim, da je dama plačala s tisočakom. Takoj stečem na ulico, toda dame ni nikjer več. In sedaj, sinko, pride etika. Ali bom to povedal svojemu družabniku ali pa bom razlike med stotakom in tisočakom obdržal sam ...« Ni mnodo ra ritke »Oprostite, gospod ravnatelj, da sem se zakasnil. Moja žena mi je danes zjutraj podarila sinčka.« »Boljše bi bilo, če bi vam darovala budilko.« »No, saj to je skoraj isto ...« Najnovejši Marconijev poskus V noči od 15. na 16. oktobra bo Marconi izvedel nov poskus brezžičnega prenosa energije na velike daljave. S svoje jahte »Elettra«, ki je zasidrana v pristanišču Livorna, bo zažgal jubilejni kres v Rio de Janeiro, torej bo poskusi) poslati energijo 5000 kilometrov daleč. Izdeijujejo se najnovejši model iotroških vozičkov, razna najnovejša dvokolesa, šivalni stroji in motorji. — Velika izbira. — Najnižje cene. — Ceniki franko. Tribuna' F. B.L, tovarna dvokoles in otroških voiičkov Ljubljana. Karlovska cesta št. 4. Oglašujte Slov. listu t Špecerltsko m kolonltolno blago, omelno gnotllo. cement itd. lld. dobavlja Gospodarsko zveza v Ltubllanl Ia PREMOG minulimi iiiiiimniiiin/iiim trbovelj nDIIA Vam nudi ski in ► UKVH najugodneje trgovina r kurivom FRANC SLOVŠA UMMJMM. Kolezllska ulica n Cene solidne, postreiba točna! Kdor se brani katoliškega časopisa v hišo, ta odganja od sebe najbolj« šega prijatelja in svetovalca. Lovska. — Več let sem hodil v Afriki na lov na tigre. - Beži no, saj tigrov sploh ni v Afriki. — Seveda jih ni, ker sem ž* vse postreljal. Kralj in dvorni norec. - Hodi na moji levi strani! — zakriči kralj na svojega dvornega norca. — Na desni strani ne trpim nobenega norca! — Meni j« pa vseeno, — pravi noret m zamenja svoje me»<• Edini slovenski zaood brez tnlefla kapitala te Vzajemna zaoarooalnica « Unblianl, v lastni palači ob Miklošičevi in Masarikovi cesti. Sprejema ? zavarovanje: t. Proti poiani: a) raznovrstne izdelane stavbe kakor tudi stavbe med taaom gradbe. b) vse premično blago, mobilije, zvonove in enako; e) poljske pridelke. Sito in krmo. 2. Zvonove in steklo proti razpoki in prelomu. 3. Sprejema v življenskem oddelku zavarovanje na dottvetje in smrt, otroške dote. dalje rentna ln ljudska zavarovanja v vseb kombinaoijah. Zastopniki v vseh mestih in iarah. Dvajset tisoč milj pod morjem spisal JULES VERNE. 59 »Nautilus« je začel sedaj voziti bolj počasi. Voda Rdečega morja je izgubljala vedno več soli, čim bolj smo se bližali Suezu. Okoli 5. ure popoldne smo zagledali na severu rt Ras Mohamed, ki tvori skrajno končino skalnate Arabije med zalivom Suez in zalivom Allabah. »Nautilus« je zavozil v ožino Jubal, ki tvori vhod v Sueški zaliv. Natančno sem spoznal goro, ki leži med obema zalivoma nad rtom Ras Mohamed, Oreb ali Sinaj, na kojega vrhu je Mojzes videl Boga obličje v obličje in od njega sprejel večne postave človeškemu rodu. Ob 6, uri je »Nautilus«, ki je plul zdaj pod zdaj nad vodo, pasiral mesto Tor, ki leži v ozadju luke, koje voda je čisto rdeča, kakor me je bil opozoril kapitan Nemo. Potem se je spustila na morje gluha noč, koje tišina je bila samo sem in tja prekinjena po kričanju pelikanov ali pa po šumenju valov, udar-jajočih ob obal. Od 8. do 9. ure je »Nautilus« plul nekaj metrov pod gladino. Morali smo biti tik Sueza. Skozi okna v salonu sem videl skale, ki so bile od naše električne luči močno razsvetljene. Zdelo se mi je, kakor da se morska cesta vedno bolj zožuje. Ob en četrt na deset je podmornica zopet vzpla-vala na površino. Mene se je polastil velik nemir in nestrpno sem čakal, kdaj bomo zavozili v prodor pod sueško zemsko ožino. Kmalu sem zapazil medlo luč, napol zakrito od megle, ki je bila od nas oddaljena nekako eno miljo. »To je plavajoč svetilnik,« mi je dejal kapitan. ►Kmalu bomo ob vhodu v predor.« »Vhod v predor je najbrže težaven?« »Uganili ste prav, gospod profesor. Zato sem ves čas, ko vozimo skozi predor, sam pri krmilu. Toda sedaj, gospod Arronax, morava hitro pod krov. »Nautilus« se bo potopil, da nastopi pot skozi tunel.« Sledil sem kapitanu. Vse odprtine so se zaprle, vodne shrambe so se napolnile in podmornica se je potopila kakih dvanajst metrov globoko. Ko sem se hotel podati v svojo kabino, je položil kapitan svojo roko na mojo ramo in me vprašal: »Ali bi hoteli z menoj vred zavzeti mesto v krmarjevi hiši?« Jaz sem se tega seveda zelo razveselil in sem odgovoril, da zelo rad. »Torej pojte z menoj. Iz krmarjeve hišice boste videli vse, kar se na tej tako podzemski kakor podmorski poti sploh da videti.« Kapitan me je peljal do srednjih stopnjic. Ko srno dospeli do polovice, je odprl neka vrata, me peljal skozi koridor in zopet po kratkih stopnjicah navzgor. Znašel sem se v krmarjevi hišici, ki je merila nekako šest čevljev dolžine in šest širine. Krmarjeva hišica je bila čisto na koncu vrhnjega krova tik ob pramcu. V kabini je vladala tema. Kmalu pa sem se navadil na temo in zapazil krmarja, ki je držal kolo. Zunaj se je svetilo morje, ki so ga razsvetljevale močne žarnice z našega krova. »Zdaj bomo poiskali vhod v predor!« je dejal kapitan Nemo, Kapitan je pritisnil na gumb in takoj se je začel vijak vrteti počasneje. Molče sem opazoval visoko, popolnoma navpično steno, mimo katere smo sedaj vozili. To je bila ne-porušna podlaga peščene površine zemske ožine. Celo uro smo v razdalji par metrov vozili ob njej. Kapitan Nemo ni odmaknil očesa od kompasa, pritrjenega na dveh koncentričnih obročih. Krmar je na mig spreminjal kurs. Ob četrt na enajst je kapitan Nemo sam prijel za krmilo. Pred našimi očmi se je odprla široka galerija, črna in globoka. Ob obeh straneh je donel v naša ušesa neobičajen šum. To je bilo Rdeče morje, ki je poševno skozi predor teklo navzdol v Sredozemsko. »Nautilus« je sledil toku naglo kakor stre-lica, čeprav se je njegov vijak z vso silo vrtel v nasprotni smeri, da zadržuje padec. Ob 10. uri 35 minut je kapitan Nemo predal krmilsko kolo zopet krmarju in dejal: »Sredozemsko morje!« »Nautilus« je bil preletel sueško ožino pod morjem v dvajsetih minutah. Osmo poglavje. Grški arhipeL 12. februarja zjutraj je »Nautilus« zopet vzplaval na površino. Hitel sem na ploščad. Tri milje južno sem videl rahle obrise Peluziuma. Dejal sem si, da je bilo primeroma pač lahko prevoziti podmorski predor v smeri iz Rdečega morja v Sredozemsko, ko nas je nesel tok sam, da pa je obratna pot brez dvoma popolnoma nemogoča. Okoli 7. ure sta prišla na krov Ned Land in Konzulent. Medtem ko smo se vozili skozi predor, sta spala ko ubita. »Torej, gospod naravoslovec,« me je Kanadec ironično vprašal, »ali smo že v Sredozemskem morju?« »Le obrnite se,« sem odgovoril, »spričo vašega ostrega vidra vam ne bo težko spoznati nasipe Port Saida.« Kanadec je pazljivo motril obzorje za nami na jugu. »Res je, gospod profesor, vaš kapitan je res več ko človek! V resnici plavamo na Sredozemskem morju. Toda, gospod profesor, dajmo se zdaj pomeniti o nečem drugem, toda tako, da nas ne bo nihče slišal.« Vedel sem, kaj Kanadec hoče. Na vsak način mu je bilo treba ugoditi. Vsedli smo se k svetilki v sredi ploščadi, kjer nas brizgi valov niso dosegli. »Torej kaj imate na srcu, Ned?« sem vprašal. »Nekaj čisto enostavnega. Zdaj smo v Evropi, in preden bi nas ta muhasti kapitan zapeflal na severni tečaj in potem nazaj v Oceanijo, bomo morali »Nau-tilusu« reči »Z Bogom!«. Odkrito moram priznati, da tega predmeta nisem bil posebno vesel. Sicer sem ljubil svobodo prav tako ko moja dva tovariša, toda potovanje na podmornici mi je bilo toliko všeč, da sem želel, da se trenutek našega bega odloži čim dalj. I sfiisSi « S B B c« f < s;=• U. »T £ oe^K «23* 1 co I O. 2® 5 M o 8 a- • 8 F - ' 3J1