—   106   —
Ozir po svetu.
Rusovske luke ob izhodnem morju.
Ker se ravno zdaj bližajo angležke vojne barke tistim lukam, kjer stoji uaj večja moč rusovskih bark, bi bolj nataojčen popis teh barkostaj utegnil všeč biti bravcem, ki se radovedno ozirajo na rasovsko vojsko, ktera bo na teh krajih gotovo gromovita in važna za izid rusovsko-turškega razpora.
Korona (Kronstadt), S ve a bor in Reval so tri naj imenitniše stanišča za rasovsko barke oa »»hodnem ali baltiškem morji. Navadno bivata v Koroni 1. in 2. razdelk, v Revalu 3. razdelk njih brodovja. Sta-nišča v Koroni in Sveaboru so siia močne morske tverdnjave; vse južno primorje izhodnega morja pa se ne more nikakor braniti sovražnemu napada. Pri iukt v Revalu ste ecer d^e tverdnjavi, pa ste stare poder-tine, ravno tako kakor ondašoje nekdanje kosarne. V Rigi je tudi obzidje, pa je po starem napravljeno in brez vse moči. Baltišport (med Revalom in Habsa-lom) je imel tudi vojna luka biti, pa je sedaj ravno tako zanemarjen, kakor Vin da v, kjer je luka po pripravah za vodne zidanja tako s peskom zasuta, da prave barke ne morejo več va-njo. Baltišportu nasprot leži Gu-stavsvviirm na fiuiškem primorji, pa ta morska tverd-njava je tako na samem, da za vojsko nima velike važnosti.
Toliko imenitniši mesto za vojsko pa je Korona, po celem svetu slavnoznana morska tverdnjava   in luka,
ktero pokončati in v kratkem Rusom (?) vzeti, si je an-gležki admiral Napier naj pervo namenil« Celi otok (ostrov) se imenuje tako še le od leta 1721, ko je zidano bilo mesto Kronstadt (Korona); pred se je imenoval Ričar ali Re t a šari. Tisti del (proti jotrn) tega otoka, ki se je vzdignil naj poprej nad morje, obstoji iz ilovnatega, pešenega in apnenega sveta z gnoj-eem. kakor bližnja šaha zemlja; proti zapada je zemlja zlo rodovitna, in pomolek (Molo) , ki pelje k svetilniku na severno-zapadni strani, poiajšuje na tem mestu na-plavenje sveta očitno. Proti zahodu je svet tako znižan, da je konec suhe zemlje skor zmirom pod vodo. Morje krog celega otoka je sila plitvo, in tako je sem proti ingriškem in tje proti finiškem bregu. Med ingriškim bregom in med otokom je nalašč izkopana struga, ki je edina pot za barke, pa je zlo ozka, in voda v nji je k večjem le 5 sežnjev globoka; ker se verh tega še rada po hudih viharjih zasipa, jo je neprenehoma trebiti treba. Ne deleč odtod je car Peter I. leta 1703 so-zidal grad Kron hI os (Kronschloss) na južnem bregu otoka. Ta grad je sedaj tako rekoč središče tverdnjave, ktere nasip s kazamatami se ravno počez otoka vleče. Tikama tega grada se derži proti izhodu luka, na 3 oddelke razdeljena in s kamnitnim in lesenim ogradjem obdana; eden teh oddelkov je postaja zakupčijske barke, druga dva, posebno pa tisti, ki je nar širji, sta sta-nisoe le vojnemu brodovju.
Nasproti vojni luki so žagarnice in velike poslopja, kjer tešejo čolne in jambore, tkejo voze, izdelujejo orodje in vlivajo topove, kjer so spravljeni jambori (jaderne drevesa), tuje učilnica za mornarje, pet kosarn in pohištvo morskega vojskovodstva. Zad terdnjave je malo mestice Korona, ktero leži na tistem koncu otoka, kteri gleda proti Petrogradu, in ki je tudi od te strani obdan s tverdojaram enacimi kosarnami in druzimi vojnimi poslopji. Unkraj omenjene ozke struge se naravnost iz morja v podobi dveh stolpov dvigate dve tverdnjavi, ena Nikolajeva, druga Katarinina imenovana; povsod je po 4 do 6 verst topov, ena nad drugo, nastavljenih. Sicer pa še od druzih strani molijo tu sem morivne žrela topov tako, da nobena barka ne more skozi to strugo, da bi je krogle ne razdjale na male kosce.
Število vojakov v Koroni znese okoli 35.000 mož, med kterimi sta pa le dva bataljona pravih vojakov; blizo 10.000 je tacih, ki so obsojeni za delanje v tverdnjavi in ki prebivajo v posebnih jetnišnih kosarnah.
V to tverdnjavo z barkami priti je po vsem tem, kar smo zdaj slišali, zavolj edine ozke poti v iztok Neve, sovražniku skor nemogoče, ako bi mu tudi armada na deželi od ingriškega brega na pomoč bila. če pa sovražnik premaga to pot, potem je tudi glavno rusovsko mesto Petrograd zgubljeno, ker ta tverdnjava ni kos dandanašnji izurnosti vojaški braniti se, ako se sovražniku le ne smili mesta pokončati.
Sveaborg je luka poglavnega fineškega mesta Helsingfors. Helsingfors je sicer tudi tverdnjava, pa leži tako delječ od morja, da za morsko vojsko nič ne izda. Luka Sveaborg pa je ograjena tako od 8 na skalovje ležečih tverdnjav, da se je pred malo leti še nepremagljiva mislila, al dandanašnji je tudi umetnost razrušenja in pokončanja takošna, da se hudemu napadu bo težko branila. Ta luka je v pribežališče vsakemu brodovju kaj imenitna, kjer je lega nje izverstna in voda globoka. Al ker skale mole v morje, je posebno za velike barke ob viharjih pot zlo nevarna. Zato tudi tukaj le tiste barke 3. razdelka ostajajo, ktere v Revalu nimajo prostora. Posadka te luke so večidel le vojaki za po suhem.
—   107   —