URADNI LIST SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE Številka 14 Ljubljana, sreda 10. aprila 1974 Cena 8 dinarjev Leto XXXI 121. Na podlagi drugega odstavka 4. člena zakona o vračanju, oprostitvi plačevanja in uporabi depozita pri investicijskih vlaganjih v nove negospodarske in neproizvodne investicije (Uradni list SRS, št. 25-225/72, 23-201/73 in 45-383/73) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije ODLOK o dopolnitvi odloka o uporabi sredstev, vplačanih kot depozit pri investicijskih vlaganjih v nove negospodarske in neproizvodne investicije 1. člen V odloku o uporabi sredstev, vplačanih kot depozit pri investicijskih vlaganjih v nove negospodarske in neproizvodne investicije (Uradni list SRS, št. 30-270/72, 38-319/72, 53-397/72, 54-421/72, 27-273/73 in 41-335/73) se za 2. c členom doda nov 2. č člen, ki se glasi: »Iz sredstev depozita bo Narodna banka Slovenije reeskontirala kredite, ki so jih poslovne banke dale raziskovalni skupnosti Slovenije za financiranje šolanja računalniškega kadra v gospodarstvu, in sicer do višine 6 milijonov dinarjev ter za dobo dveh let. Reeskontni krediti morajo biti izkoriščeni do 1. aprila 1'975, vračati pa se začnejo po preteku enega leta od izkoriščenja. Reeskontne kredite iz tega člena daje Narodna banka Slovenije poslovnim bankam po obrestni meri 3 °/o na leto s tem, da dajo poslovne banke kredite iz teh sredstev po obrestni meri največ 4°/o na leto.« 2. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 403-3/71 Ljubljana, dne 26. marca 1974. Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Predsednik Andrej Marinc 1. r. 122. Na podlagi 22. člena zakona o davku iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela (Uradni list SRS, št. 8-49/73, 37-315/73 in 13-91/74) izdaja republiški sekretar za finance na predlog službe družbenega knjigovodstva — centrala za SRS Slovenijo ODREDBO « , o spremembah in dopolnitvah odredbe o obrazcu za obračun davka iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela ' 1. V odredbi o obrazcu za obračun davka iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela (Uradni list SRS, št. 1-3/74) se v obrazcu pod zap. št. 023 doda besedilo »dohodek, ki ga je davčni zavezanec dosegel s poslovanjem v tujini (13. čl. ZD)«, pod zap. št. 024 pa besedilo »odbitne postavke za pogodbene organizacije združenega dela (11. čl. ZD)«. 2. V metodologiji za izpolnjevanje obrazca se v prvi alinei 1. točke besedilo v oklepaju »št. 8/73 in 37/ 73« nadomesti z besedilom »št. 8/73, 37/73 in 13/74«, v drugi alinei 1. točke pa se besedilo v oklepaju »št. 8/73 in 42/73« . nadomesti z besedilom »8/73, 42/73 in 13/74«. 3. V metodologiji za izpolnjevanje obrazca se v 3. točki: — besedilo pod zap. št. 9 nadomesti z besedilom »zap. št. 9 — izredni izdatki — vzame se celotna skupina 73 iz zaključnega računa«, — besedilo pod zap. št. 11 nadomesti z besedilom »zap, št. 11 — obveznosti iz naslova združevanja sredstev za skupno poslovanje — vzame se znesek iz zap. št. 48 obrazca BU«, — besedilo pod zap. št. 15 nadomesti z besedilom »zap. št. 15 — pokritje izgub drugih TOZD — vzame se znesek iz zap. št. 49 obrazca BU«. 4. Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1974. St. 42-18/72 Ljubljana, dne 26. marca 1974. Republiški sekretar za finance Jože Florjančič 1. r. 123. Na podlagi drugega odstavka 98. člena zakona o t prekrških (Uradni list SRS, št. 7/73), predpisuje republiški sekretar za pravosodje in občo upravo SR Slovenije PRAVILNIK o notranjem poslovanju organov za kaznovanje prekrškov 1. člen Občinski sodniki za prekrške in republiški senat za prekrške (v nadaljnjem besedilu: organi za kaznovanje prekrškov) ter drugi organi, ki vodijo postopek o prekrških, opravljajo zadeve notranjega poslovanja (upravno, pisarniško in tehnično) po tem pravilniku. Pisarna 2. člen Organi za kaznovanje prekrškov imajo posebne pisarne. Pisarne so podrejene sodniku za prekrške oziroma predsedniku republiškega senata za prekrške. Delovni prostor sodnika za prekrške mora biti ločen od pisarne organa za kaznovanje prekrškov. Orientacija v stavbi 3. člen Pri vhodu v zgradbo, kjer so uradni prostori organa za kaznovanje prekrškov, mora biti napisna tabla z nazivom organa. Na vidnem mestu v zgradbi, kjer so uradni prostori organa za kaznovanje prekrškov, mora biti razpored delovnih prostorov s podatki, ki omogočajo, da se stranke in druge osebe v poslopju hitro in zanesljivo znajdejo. Na vratih sob sodnikov za prekrške mora biti naziv organa za kaznovanje prekrškov in osebno ime sodnika za prekrške; naziv organa mora biti tudi na vratih sob pisarne in naziv »pisarna«. I Uradni dnevi 4. člen Uradne dneve za nevabljene stranke določi vodja organa za kaznovanje prekrškov z letnim razporedom dela oziroma s posebno odredbo enkrat letno, če organ za kaznovanje prekrškov nima razporeda dela. Uradni dnevi in čas sprejemanja strank morajo biti objavljeni na razporedu delovnih prostorov. 5. člen Organi za kaznovanje, prekrškov na prvi stopnji imajo v dela prostih dnevih organizirano dežurno službo za obravnavanje nujnih primerov. Dežurno službo opravlja sodnik za prekrške oziroma njegov namestnik in pisarniški delavec na način, ki zagotavlja njihovo dosegljivost. Kot nujni primeri se štejejo primeri pridržanja obdolženca, prekrški tujcev in zavarovanje dokazov. Nujne zadeve je treba označiti z »nujno« in jih takoj predložiti sodniku za prekrške v delo. Organi za kaznovanje prekrškov na prvi stopnji so dolžni opraviti posamezna procesna dejanja v nujnih zadevah tudi izven rednega delovnega časa. 6. člen Organ za kaznovanje prekrškov ima lahko stalne uradne dneve zunaj svojega sedeža, če je to smotrno zaradi pospešitve postopka in manjših stroškov. ' Stalni uradni dnevi izven sedeža so določeni z odredbo vodje organa za kaznovanje prekrškov po predhodnem soglasju s skupščino družbenopolitične skupnosti, ki financira organ za kaznovanje prekrškov. Medobčinski sodnik za prekrške mora imeti uradne dneve na sedežih vseh občin iz območja medobčinskega organa za kaznovanje prekrškov na način, kot je to-določeno v sporazumu o ustanovitvi medobčinskega organa za kaznovanje prekrškov. Čas in kraj stalnih uradnih dni morata biti objavljena tako na sedežu organa za kaznovanje prekrškov, kot v kraju, kjer je stalni uradni dan. Organ za kaznovanje prekrškov opravlja posamezna uradna opravila izven zgradbe, kjer so njegovi uradni prostori, če je to za izvedbo postopka smotrno. 7. člen , Vsak odhod na uradni dan zunaj sedeža organa za kaznovanje prekrškov se vpiše v knjigo uradnih potovanj, opravi pa se po letnem razporedu dela. Posamezna uradna opravila zunaj sedeža organa za kaznovanje prekrškov opravi sodnik za prekrške, ki vodi postopek, ter se vpišejo v knjigo uradnih potovanj. Evidenca 8. člen Organi za kaznovanje prekrškov vodijo tele evidence: 1. vpisnik P za zadeve o prekrških na prvi stopnji, 2. vpisnik Pp za zadeve o prekrških na drugi stopnji, 3. vpisnik SP (splošni), 4. kartotečno kazalo k vpisnikom, 5. seznam vzetih stvari, 6. evidenca o izvrševanju zapora (IZK), 7. knjiga uradnih potovanj, 8. seznam pečatov in štampiljk, 9. zbirka zapisnikov o reševanju na drugi stopnji, 10. zbirka pojasnil in pravnih mnenj. 9. člen Občinski sodnik za prekrške mora voditi evidence iz točk 1., 3., 4., 5., 6.. 7.. 8. in 10. Republiški senat za prekrške mora voditi evidenco iz točk 2., 3., 4., 7., 8., 9. in 10. Splošne določbe o vodenju vpisnikov in pomožnih knjig 10. člen Vpisniki, ki jih predpisuje ta pravilnik so sestavljeni iz potrebnega števila pol predpisanega obrazca, vezanih v knjigo s trdimi platnicami. Na platnicah je naziv organa, označba vpisnika in leta, za katero se vpisnik vodi. Organi, pri katerih je poslovanje manj obsežno, lahko uporabljajo eno knjigo .kot vpisnik za več let. V tem primeru je treba zapisati leto na prvi strani lista, s katerim se začenja novo leto. Vsaka zadeva se vodi v ustreznem vpisniku pod eno zaporedno številko, dokler ni odčrtana. če postopek teče zoper več obdolžencev, se zadeva vpiše pod eno zaporedno številko, pred imena obdolžencev pa se postavijo arabske številke. V vpisnike se vpisuje praviloma s črnilom, le začasni zaznamki se vpisujejo s svinčnikom in brišejo, ko postanejo brezpredmetni. Z rdečim .svinčnikom se vpisujejo le zaznamki, za katere je to s tem pravilnikom določeno. V stolpcu za pripombe se vpisujejo zaznamki, da je spis v arhivu, roki in drugi zaznamki, ki so potrebni zaradi evidence, ni pa za njih ustreznega drugega stolpca. Vpisniki in pomožne knjige morajo biti izven delovnega časa zaklenjeni v omarah. Pomotni vpisi „ 11. člen t Posamezni vpisi se ne smejo 'brisati niti na drug način uničiti (prelepiti, radirati in podobno). Pri pomožno vpisani zadevi se z rdečilom prečrta zadevna redna številka poševno od levega spodnjega do desnega zgornjega kota in v stolpec za pripombe zapiše »pomoten vpis«. Nova zadeva ne dobi zaporedne številke pomotno vpisane zadeve, temveč zaporedno številko, ki tej sledi. Pomotni vpisi se konec leta odštejejo od zadnje zaporedne številke. Drugi pogrešni vpisi se v knjigah popravijo na ta način, da se vpišejo pravilni podatki, pomotno besedilo pa prečrta s tanko vodoravno črto tako, da ostane čitljivo. Odertanje' vpisov 12. člen Ko je postopek v posamezni zadevi končan, se postavi pred zadevno zaporedno številko v vpisniku znamenje odčrtanja »j______«, npr. v vpisniku P [550. • Zadeva, ki se nanaša na več obdolžencev, se od-črta kot končana, ko je postopek končan glede vseh. Kadar je zadeva rešena le glede nekaterih, se odčrta samo arabska številka, postavljena pred imenom obdolženca. Delno rešena zadeva se označi tako, da se njena zaporedna številka rdeče podčrta (npr. 550). Ko so odčrtane vse zadeve ha eni strani vpisnika, se odtisne v spodnjem levem kotu znak »| («. Izkazovanje končanih zadev lahko organ za kaznovanje prekrškov označi tudi na drug ustrezen način. Združitev zadev v vpisniku '13. člen Če se združi več zadev zaradi enotnega odločanja, se odčrta zaporedna številka pridružene zadeve kot končno rešena z dnem združitve in v stolpcu za pripombe navede, s katero zadevo je bila združena (npr. združeno s P 120), pri odslej enotni zadevi pa zadeva, ki je bila pridružena (npr. P 250). Razdružitev zadev v vpisniku 14. člen Če sodnik za prekrše odredi, da se posamezni prekrški ali obdolženci iz iste zadeve o prekrških ločeno obravnavajo in izdaja za njih posebne odločbe, se izločeni del zadeve vpiše v vpisnik kot nova zadeva. Pri tej se v stolpcu za pripombe vpiše »Izločeno iz...«, pri prvotni pa »Izločeno v spis ’. Vpisi pri prvotno skupni zadevi, ki se nanašajo na izločeni del, se prenesejo v ustrezne stolpce pri novi zaporedni številki. Ponovno vpisovanje zadeve 15. člen Če se v zadevi, ki je v vpisniku. odčrtana, postopek nadaljuje, ker je bila npr. odločba v celoti ali delno odpravljena ali razveljavljena ali dovoljena obnova postopka, se zadeva vpiše na novo z vsemi potrebnimi prejšnjimi vpisi. V stolpcu za pripombe se pri prejšnjem vpisu navede označba novega vpisa, pri novem vpisu pa označba prejšnjega vpisa. Vpisovanje zadev v kartotečno kazalo k vpisnikom 16. člen Ko se vpiše zadeva v vpisnik, se vpiše hkrati tudi v kartotečno kazalo. Vodja vpisnika potrdi, da je zadevo vpisal v kartotečno kazalo tako, da napravi v vpisniku pri zaporedni številki ustrezen znak (kljukico). Zaključevanje vpisnikov 17. člen Vpisniki se zaključijo z zadnjim dnem v letu. Zaključijo se tako, da se za zadnje vpisano številko zapiše pristavek, ki mora imeti tele podatke: dan, mesec in leto zaključka, zaporedno številko zadnjega vpisa, število razveljavljenih vpisov, število rešenih zadev, število pomotoma vpisanih zadev in število zadev, ki so ostale konec leta nerešene. Ta pristavek podpišeta vodja vpisnika in predstojnik organa, ki vodi postopek, oziroma sodnik za prekrške. • Zadeve, ki so ostale konec leta nerešene, se označijo ha prvi strani vpisnika za naslednje leto tako, da se navedejo njihove številke. Ko se zadeva pozneje reši, se to zapiše v prejšnji vpisniko ma prvi strani novega vpisnika pa se tista številka ^ rdečim svinčnikom prečrta. Občasni pregled vpisnikov in pomožnih knjig 18. člen Sodnik za prekrške oziroma predsednik senata za prekrške mora vsaj vsake tri mesece pregledati Vpise v vpisniku, kartotečnem kazalu in drugih pomožnih knjigah, ter jih primerjati s spisi. Pomote in pomanjkljivosti, ki jih pri tem opazi, se popravijo ob pregledu. O pregledu se zapiše na zadnji strani pregledanega vpisnika zaznamek, ki ga potrdi uradna oseba s svojim podpisom. Tako ravna tudi delavec nadzorstvenega organa ob pregledu. Vpisnik za zadeve o prekrških na prvi stopnji 19. člen Vpisnik za zadeve o prekrških (obrazec št. 1) se vodi kronološko za vse zadeve, za katere je pri pristojnem organu podan predlog za uvedbo postopka o prekršku. Za vsako vpisano zadevo se izpolnijo v vodoravni črti vsi podatki, ki se nanjo nanašajo. V stolpec »Kratek opis prekrška in označba pravnega predpisa« se vpišejo podatki najprej splošno in nepopolno (npr. prometni prekršek), nato pa se po izdaji odločbe o prekršku dopolnijo. Če se postopek ne uvede, ali če se postopek ustavi, je treba v stolpec 11 na kratko vpisati tudi razlog za to (npr. dejanje ni prekršek, zaradi zastaranja, itd.). V stolpec »Pripombe« se vpiše s svinčnikom podatek, kje je spis, da ga je mogoče hitro in lahko najti. Če se postopek razširi na več obdolžencev in pri prvotnem vpisu za naknadne vpise ni več prostora, se vpisovanje nadaljuje v prvi prosti vrsti za zadnjo zaporedno številko tako, da se številka prvotnega vpisa vpiše z rdečilom, npr. za zaporedno številko 100 se vpiše rdeča 25, kar pomeni nadaljevanje vpisov zadeve pod zaporedno številko 25. Pri prvotnem vpisu pa označimo zvezo tako, da zaporedno številko prvotnega vpisa lomimo z rdeče zapisano zaporedno številko zadeve, za katero se vpisi nadaljujejo (npr. 25/ rdeče 100). Vpisnik za zadeve o prekrških je treba voditi v redu in sproti tako, da je tudi podlaga za statistična poročila o delu organa, ki vodi postopek. Zadeva se odčrta kot končana, ko je odposlana odločba o prekršku, ne glede na to ali je pravnomočiia ali ne. Vpisnik za zadeve o prekrških na drugi stopnji 20. člen V vpisnik za zadeve o prekrških na drugi stopnji (obrazec št. 2) se vpisujejo zadeve, o katerih organ druge stopnje odloča o pritožbi, ali po nadzorstveni pravici ali na zahtevo za varstvo zakonitosti. Če se zoper isto odločbo pritožuje več oseb ali se v istem spisu pritožuje zoper več odločb hkrati ena ali več oseb, se vpiše zadeva samo enkrat. Enako se vpisuje, če je vložena zahteva za varstvo zakonitosti. Zadeva se odčrta kot končana, ko je odločba odposlana. Splošni vpisnik 21. člen V splošni vpisnik (obrazec št. 3) se vpisujejo zadeve, ki ne spadajo v vpisnik za zadeve o prekrških, npr. razna pojasnila, poročila, zaprosila, pravna mnenja in podobno. Zaprosila za pravno pomoč se vpisujejo v poseben zvezek splošnega vpisnika. Zadeva se odčrta' kot končana, ko je v ustreznem stolpcu vpisan datum rešitve. Kartotečno kazalo k vpisnikom 22. člen Kartotečno kazalo (obrazec št. 4) se vodi po črkah abecede in po obdolžencih ter ločeno za posamezne vrste vpisnikov. Med vpisi posameznih let na istem kartonu se z barvnikom vpiše letnica. Seznam vzetih stvari 23. člen V seznam vzetih stvari (obrazec št. 5) se vpisujejo predmeti (orožje, les, ribolovni pribor, ulov, denar in dr.), ki so bili zaseženi v postopku zaradi prekVška, bodisi pred izdajo odločbe ali pa po izdani odločbi o prekršku. Predstojnik organa, ki vodi postopek, mora najmanj enkrat mesečno kontrolirati skladnost knjižnega stanja z dejanskim stanjem zaseženih predmetov. Vsi predmeti, sprejeti v isti zadevi, se vpišejo v seznam pod eno zaporedno številko. Zaporedno številko seznama je treba vpisati na ovitek spisa in v stolpcu za pripombe vpisnika. Evidenca o izvrševanju kazni zapora , 24. člen V evidenco o izvrševanju kazni zapora (obrazec št. 6). se vpisujejo zadeve v zvezi z izvrševanjem kazni zapora in zapora kot nadomestne kazni zapora za neplačano denarno kazen. V to evidenco se vpisujejo tudi nalogi za izvršitev kazni zapora, ki so jih izdali drugi organi za kaznovanje prekrškov, ki niso pristojni za izvršitev. Zadeve iz 4. odstavka 109. člena zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (Uradni list SRS, št. 25/73), se ne vpišejo v to evidenco. Knjiga uradnih potovanj _ 25. člen . V knjigo uradnih potovanj (obrazec št. 7), se vpisujejo potni stroški uradnih oseb, ki so nastali z zunanjim poslovanjem, na podlagi predloženega potnega računa. Seznam pečatov in štampiljk 26. člen Evidenca o pečatih in štampiljkah se vodi po seznamu (obrazec št. 8), kronološko po vrstnem redu nabave. Zbirka zapisnikov o reševanju na drugi stopnji 27. člen O reševanju zadev na drugi stopnji o pritožbi, po nadzorstveni pravici in na zahtevo za varstvo zakonitosti se piše za vse zadeve z iste seje en zapisnik (obrazec št. 9). Ta zapisnik vsebuje: tekočo številko in dan seje, sestav senata za prekrške, število zadev, ki se rešujejo, priimek in ime obdolženca, kako je bila zadeva rešena (glede krivde, kazni, varstvenih ukrepov, povračila škode in stroškov postopka) ter podpise članov senata in zapisnikarja. Če je imel kakšen član senata posebno mnenje, se tudi to mnenje vpiše v zapisnik. Zapisniki se hranijo v zbirki zapisnikov (posebna knjiga ali fascikel) za vsako leto posebej. Zbirka pojasnil in pravnih mnenj 28. člen Organi za kaznovanje prekrškov morajo hraniti v posebnem fasciklu pojasnila in pravna mnenja, ki so jih dali sami ali dobili od drugih. Ta pisanja vpisujejo po časovnem zaporedju za vsa leta v poseben seznam z navedbo opravilne številke in kratke vsebine pisanja. Seznam obsega 4 stolpce, in sicer: 1 — zaporedna številka, 2 — datum vpisa, 3 — opravilna številka in kratka vsebina pisanja, 4 — pripombe. Zaporedno številko seznama je treba vpisati v stolpcu za pripombe splošnega vpisnika (če je zadeva tam vpisana) in v gornjem desnem-oglu pisanja z rdečim svinčnikom. Pojasnila in pravna mnenja, ki so nehala veljati, se v seznamu prečrtajo z rdečim svinčnikom, v stolpcu za pripombe seznama pa se vpiše ustrezni zaznamek. Interna dostavna knjiga 29. člen Pri organu, ki. ima več sodnikov za prekrške in drugih strokovnih sodelavcev, se zadeve lahko izročajo v delo in jih tudi sodniki ,ža prekrške in drugi strokovni sodelavci vračajo pisarni po interni dostavni knjigi (poljuben obrazec). Medobčinski sodnik za prekrške 30 člen Medobčinski sodnik za prekrške vodi za vse občine enoten (skupen) vpisnik, prav tako pomožne knjige in ima enoten pečat. Ovitek spisa s popisom spisa 31. člen Po vpisu v vpisnik se vložijo spiši vsake zadeve v poseben ovoj (v obrazec št. 10). ki je enak za vse zadeve na I. in II stopnji. Na ovoju se vpisujejo po časovnem zaporedju pisanja, iz katerih sestoji zadeva: predlog (ovadba), zapisniki o zaslišanju ogledu in delu izvedencev pregledi,' poročila idr. Zaporedna številka iz popisa spisa se zapiše z arabsko številko na gornjem desnem oglu spisa. Popis spisa je obvezen, če spis sestoji iz več kot deset zaporednih številk oziroma, če se spis predloži pritožbenemu organu. Enako se ravna tudi s pisanji, ki jih pošiljajo drugi organi, le da se nanje pritisne tudi dohodni zaznamek. Pisanja se vlagajo v spis po vrsti, kakor so vpisana v popisu spisa, tako, da so pisanja, ki so po dohodnem zaznamku starejšega datuma, vložena nad pisanji mlajšega datuma. Seznam stroškov 32. člen Stroški, ki še v postopku o prekrških izplačajo vnaprej iz predračunskih sredstev organa za kaznovanje prekrškov in povprečnina, se vpišejo v seznam stroškov (obrazec št. 11), da se izterjajo od tistega, ki jih je po odločbi dolžan povrniti. Ravnanje s spisi 33. člen Zadeve, vpisane v vpisnik za zadeve o prekrških, je treba izročiti sodniku za prekrške še isti dan. Spis mora biti predpisani urejen. Spisi se pri organu I. stopnje urejajo in hranijo v omarah po naslednjih skupinah: 1. zadeve, ki še niso vzete v postopek, 2. zadeve, v katerih se je začel postopek z vabilom strank na narok (rokovnik), 3. zadeve, ki čakajo na izdelavo odločbe o prekršku, 4. zadeve, ki čakajo na pravnomočnost in izvršljivost, 5. zadeve, ki čakajo na izvršitev odločbe, 6. končane zadeve (arhiv). Rokovnik 34. člen Spisi, v katerih je določen narok ali rok, se hranijo v omarah, v predgradkih, oštevilčenih od 1 do 31 za vsak dan v mesecu po en predah (rokovnik), ali pa v mapah, oštevilčenih od 1 do 31 za vsak dan v mesecu. Spisi z določenimi naroki morajo biti ločeni od spisov, v katerih teče določen rok. Vsaka skupina mora biti v ovitku, ki se po barvi loči od ovitka druge skupine spisov. Spisi vsake skupine morajo biti urejeni po zaporednih številkah. Spise, v katerih je določen narok, predloži pisarna sodniku ža prekrške dah pred narokom; spise, v katerih je odrejen rok, pa prvi dan po izteku roka. Hramba vzetih stvari 35. člen Predmeti, vzeti v postopku o prekršku, se hranijo pri organu, ki vodi postopek na prvi stopnji. Če predmet zaradi svojih posebnih lastnosti ali razsežnosti ni primeren za hrambo pri organu, se hrani pri fizični ali pravni osebi, odrejeni v odločbi organa. Predmeti se hranijo ločeno za vsako zadevo v enem ali več zavitkih, na katerih mora biti napisana opravilna številka spisa in zaporedna številka seznama vzetih stvari ter odtisnjen pečat. Če je v pravnomočni odločbi določeno, da se vzeti predmeti uničijo, prodajo ali izročijo ustrezajoči usta- novi, mora organ prve stopnje brez odlašanja ukreniti vse potrebno za izvršitev odločbe. Predmeti, ki se morajo uničiti, se izročijo tričlanski komisiji, ki jo določi predstojnik organa za kaznovanje prekrškov. O uničenju predmeta je treba sestaviti zapisnik in ga vložiti v zadevni spis. Pečat in štampiljke 36. člen Na odpravke odločb, dopise in uradna potrdila se odtisne okrogli pečat organa za kaznovanje prekrškov. Za posebne primere v katerih bi bil navedeni pečat neprimeren, se lahko uporablja tudi mali pečat. Za obliko, besedilo, naročanje in hranjenje pečatov veljajo ustrezni splošni predpisi. 37. člen Za kratke in pogoste zaznamke, označbe in odredbe uporabljajo organi za kaznovanje prekrškov štampiljke, navedene v prilogi, ki je sestavni del pravilnika. Republiški sekretariat za pravosodje in občo upravo SR Slovenije (v nadaljnjem besedilu: republiški sekretariat) lahko predpiše še druge štampiljke. 38. člen Pečate in štampiljke uporabljajo delavci organa za kaznovanje prekrškov, ki jih določi vodja organa za kaznovanje prekrškov. Hranijo jih v zaklenjenih omarah. Pečate in štampiljke naroča organ za kaznovanje prekrškov neposredno pri pooblaščenem izdelovalcu. Knjižnica 39. člen Organ za kaznovanje prekrškov mora imeti strokovno knjižnico, v kateri morajo biti vsaj uradni listi zveze in republike, priročniki in komentarji s področja prekrškov, prestopkov in kazniyih dejanj ter učbeniki. Knjižnico je treba voditi po splošnih predpisih, ki veljajo za priročne knjižnice državnih organov. Arhiv 40. člen Končane zadeve se vlagajo v arhiv. Glede evidentiranja, hrambe, vzdrževanja, varstva in uporabe arhiva ter izločanja spisov veljajo posebni predpisi. Letna in druga poročila 41. člen Organi za kaznovanje prekrškov morajo pošiljati republiškemu sekretariatu statistična in ..opisna letna poročila o svojem delu in o problematiki prekrškov do 25. januarja za preteklo leto. Opisna poročila morajo organi za kaznovanje prekrškov poslati na vsakokratno zahtevo tudi skupščini družbenopolitične skupnosti, ki voli sodnike za prekrške. 42. člen Opisna letna poročila, ki jih organi za kaznovanje prekrškov pošiljajo republiškemu sekretariatu, morajo obsegati zlasti: 1. organizacijska in kadrovska vprašanja ter podatke o kvalifikaciji in strokovni usposobitvi kadrov; 2. podatke o obveščanju organov za kaznovanje prekrškov skupščine in drugih družbenih organov ter o oblikah preventivne dejavnosti organov za kaznovanje prekrškov; 3. podatke o materialnih pogojih, v katerih deluje organ za kaznovanje prekrškov; 4. opisno poročilo o rezultatih, ugotovljenih v statistiki o prekrških in druga vprašanja, ki se nanašajo na delo s prekrški (družbena in pravna problematika). Splošna kontrola dela 43. člen Republiški sekretariat opravi praviloma enkrat letno splošni pregled poslovanja občinskih sodnikov za prekrške. Pregled opravi pooblaščenec republiškega sekretariata. Pregled se nanaša na ugotovitev obsega dela, storilnost in metod dela ter na splošne pogoje poslovanja. Kolikor se s pregledom ugotavlja pravilnost uporabe zakona o prekrških ter drugih posebnih predpisov in kaznovalna politika določenega sodnika za prekrške, opravlja tak pregled sodnik republiškega senata za prekrške, ki ga v sporazumu z republiškim sekretarjem za pravosodje in občo upravo SR Slovenije določi predsednik republiškega senata za prekrške. Zaradi izmenjave izkušenj, instruktaže in spoznavanja s problematiko o prekrških republiški sekretariat praviloma enkrat letno skliče konferenco organov za kaznovanje prekrškov, bodisi sam ali v sodelovanju z republiškim senatom za prekrške. Pregledovanje spisov 44. člen Stranke in drugi upravičenci pregledujejo in prepisujejo spise v pisarni organa za kaznovanje prekrškov ob določenem času, ki ne sme biti krajši kot 4 ure dnevno. Čas za pregledovanje in prepisovanje spisov določi vodja organa za kaznovanje prekrškov z letnim razporedom dela ali z odredbo, ki mora biti objavljena poleg razporeda delovnih prostorov. Izdajanje uradnih potrdil 45. člen Kdor odda vlogo (predlog, pritožbo idr.), ima pravico zahtevati potrdilo o prejemu. To potrdilo se da na kopiji vloge ali na posebnem listu, na katerem pritisne delavec, ki je vlogo sprejel, prejemno štampiljko, izpolni njene rubrike in se podpiše. Tolmači in izvedenci 46. člen V postopku o prekrških se jemljejo za izvedence in tolmače predvsem osebe, ki so sodni tolmači in izvedenci. Vročanje 47. člen Odločbe in druga pisanja se vročajo po ustreznih določbah zakonika o kazenskem postopku. Predložitev spisa drugostopnemu organu 48. člen Pravočasno pritožbo mora organ prve stopnje brez odlašanja poslati pristojnemu organu druge stopnje, razen kadar ravna po 172. členu zakona o prekrških. Zapisnike o zaslišanju obdolžencev in prič, ki so napisani z rokopisom ter druge pismene izdelke, ki so težko čitljivi, .je treba pred predložitvijo spisa drugostopnemu organu, prepisati na stroj in overiti. Dokazila in druge predmete je treba označiti z označbo spisa in jih vložiti v poseben ovoj z navedbo označbe spisa in obdolženca, na katerega se dokazila nanašajo. Spisi se predložijo organu druge stopnje s predlo-žitvenim poročilom, iz katerega morajo biti razvidni tile podatki: zadeva, opravilna številka in datum prvostopne odločbe o prekršku, osebno ime pritožnika, ugotovitev pravočasnosti pritožbe, kakor tudi drugi podatki, ki lahko služijo za pravilno delo drugostopnega organa. V predložitvenem poročilu je treba tudi navesti, katera opravila so bila opravljena po vložitvi pritožbe. * Obrazci 49. člen Za posamezna opravila in evidence, določene s tem pravilnikom, uporabljajo organi za kaznovanje prekrškov tiskane obrazce, ki so sestavni del tega pravilnika. Razen teh obrazcev organi za kaznovanje prekrškov uporabljajo za evidence in določena opravila tudi ž drugimi predpisi določene obrazce. Republiški sekretariat lahko po potrebi piredpiše za poslovanje organov za kaznovanje prekrškov tudi druge obrazce. Izvršitev kazni zapora . 50. člen Odločbo o prekršku, s katero je izrečena kazen zapora, je treba poslati pristojnemu organu v izvršitev v treh dneh, ko je postala izvršljiva. Izvršljivo odločbo, s katero je neplačana denarna kazen nadomeščena z zaporom, je treba podati v izvršitev kazni zapora, ko preteče rok, ki je določen za plačilo denarne kazni, in čas, ki je potreben za sprejem sporočila o plačilu. Izterjava denarne kazni in stroškov postopka 51. člen Z odpravkom odločbe o prekršku, s katero je izrečena denarna kazen, je treba poslati kaznovanemu izpolnjeno položnico za vplačilo denarne kazni po pravnomočnosti odločbe. Če drugostopni organ za kaznovanje prekrškov s svojo odločbo denarno kazen spremeni, je treba poslati kaznovanemu z odpravkom drugostopne odločbe novo izpolnjeno položnico. Kadar je kaznovani pripravljen plačati denarno kazen takoj po izdaji odločbe o prekršku, se mu izroči izpolnjena položnica za vplačilo pri pošti. Če je kaznovani dolžan plačati tudi stroške postopka, se mu za plačilo teh pošlje oziroma izroči posebna, prav tako izpolnjena položnica. če je kaznovani dolžan plaSati stroške postopka na račun kakšnega drugega organa, se na položnici, ki se pošlje kaznovanerpu, navede naziv organa in številka njegovega bančnega računa, temu organu pa pošlje pravnomočna odločba o prekršku z zaznamkom, da‘je bil kaznovani pozvan na plačilo stroškov in datum (datum vročitve poziva). 3. Potrditev pravilnosti odpravka: Ta odpravek se ujema z izvirnikom. Občina ...-.........................;. Sodnik za prekrške Depoziti 52. člen Prehodne pologe (gotovina, negotovinske vrednosti) hrani organ za kaznovanje prekrškov praviloma pri banki, oziroma SDK na sedežu organa. Organ za kaznovanje prekrškov ima pri SDK posebna prehodna računa, na katera se vplačujejo denarne kazni in stroški postopka, ki so nastali pri organu za kaznovanje prekrškov. Referent: *. 4. Potrditev pravilnosti prepisa: Prepis je točen! dne .....1...................... Prehodna določba 53. člen Z dnem, ko začne veljati ta pravilnik, preneha veljati poslovnik za postopek o prekrških (Uradni list SRS, št. 1-3/72). Končna določba 54. člen Ta poslovnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. P 021-3/74 Ljubljana, dne 22. marca 1974. Republiški sekretar za pravosodje in občo upravo Bojan Škrk 1. r. ŠTAMPILJKE (36. člen) 1. Dohodni zaznamek; Vodja pisarne: 5. Zaznamek o pravnomočnosti in izvršljivosti odločbe : Odločba je pravnomočna in izvršljiva, dne ......................... Vodja pisarne: 6. Zaznamek o pritožbi: Proti odločbi ni bilo pritožbe, dne ............................. Vodja pisarne: Občina ........... Sodnik za prekrške Prejeto: Org. en. , Številka Pril. Vredn. 7. Zaznamek o plačilu denarne kazni — stroškov postopka: Denarna kazen — stroški postopka plačani dne SPIS V ARHIV! Sodnik za prekrške: 2. Odpravni zaznamek: Prejeto Prepisano E [to Primerjano 2 a * s 'D O Odposlano G G 8. Zaznamek o izvršitvi zaporne kazni: Zaporna kazen je izvršena. SPIS V ARHIV! Sodnik za prekrške: 9. Odredba o vložitvi spisa v arhiv: SPIS V ARHIV! dne ........................... Sodnik za prekrške: 17. Naziv organa: (grb) SOCIALISTIČNA REPUBLIKA SLOVENIJA Občina .....................-..........— Sodnik za prekrške 10.—14. Zaznamki: Plačano Prepis Nujno Mladoletnik Zapor 15. Odredba o uvedbi postopka: Uvaja se postopek zaradi prekrška dne ............................ Sodnik za prekrške: 16. Odredba o naroku: Narok razpisan za dne ....... ob ...... uri v sobi št.......... \ Vabi: .................... dne .. Sodnik za prekrške: 18. Naslov organa (za ovojnico): Občina ........................ Sodnik za prekrške 19. Sedež organa: (npr. Ljubljana, Resljeva 18) Obdolženec ....................—................... (priimek in ime ter rojstno leto) Prebivališče .....-....'......................... Vrsta prekrška Označba spisa Pripombe k. Obr. št. 4 —, Kartotečno kazalo k vpisnikom Zapo- redna številka Datum nabave in označba spisa Vrsta pečata oz. štampiljke Izročen v rabo Podpis prevzemnika Pripombe datum komu 1 2 3 4 . 5 8 7 —X - (naslov In sedež organa) ZAPISNIK o odločanju Republiškega senata za prekrške na —.— seji dne..— Senat v sestavi: 1) ___________________________________________predsednik senata (priimek In Ime) 2) ___________________________________—-----član senata 3) ____________________;____________________član senata je v spodaj navedenih zadevah odločil takole: Zap. št. Označba spisa (zadeve) Obdolženec (priimek in ime oziroma naslov) Kako je bilo odločeno v . ’ ' • ' ' ' v . f * Odločbe so bile sprejete soglasno. \ • (Posebna mnenja in druge pripombe) Zapisnikar: Predsednik senata: Člana senata: v Zaporedna številka Datum prejema Sodnik za prekrške Podatki o predlogu in obdolžencu Naslov in sedež predlagatelja oz. priimek in ime ovaditelja, datum in številka Obdolženec (priimek, ime in ime očeta oz. naslov pravne osebe in sedež, prebivališče) Rojen leta Kratek opis prekrška in oz-• načba pravnega predpisa 1 2 3 4 5 6 7 . ' ■ \ Obr. št. 1 — Vpisnik P za zadeve o prekrških na prvi stopnji Odločba na drugi stopnji Izredna Kdo se je pritožil Kdaj Kdaj in komu je bila zadeva poslana Kdaj je bila rešena . Kako je bila rešena Po predpisu Zp členi: 174, 180/1, 182 13 14 15 16 17 18 r, Zaporedna številka Datum prejema Referent Organ, ki je zadevo poslal in opr. številka zadeve Obdolženec (osebno in očetovo ime in prebivališče oz. naslov in sedež) Pritožnik 1 2. 3 4 5 6 s v Obr. št. 2 — Vpisnik Pp za zadeve o prekrških na drugi stopnji I ■ Podatki o .postopku Odločba na prvi stopnji Zadeva odstopljena drugemu organu kdaj Skrajšani postopek Redni postopek predlog zavrnjen; postopek ustav-Ijen; kaznovalna odločba — kazen, stroški postopka t predlog zavrnjen; postopek ustavljen; kaznovalna odločba — kazen, varstveni ukrep, povračilo škode, stroški postopka kdaj komu 8 9 , 10 11 12 / -/ ■■ ' ■ ' / ; ' * . l pravna sredstva Podatki o izvršitvi Kdaj je bilo rešeno Kako Je bilo rešeno Kdaj in komu je bila odločba postana v izvršitev Kdaj je bila odločba izvrše-' na Datum odločbe o ■ zastaranju izvršitve Pripombe 19 20 21 22 23 24 V t ' - - ' % Datum Odločba Pripombe po predpisu ZP čl.: Kako je bilo odločeno Datum odpošiljatve odločbe 173, 183 180/1 182 7 8 9 10 11 12 13 ■' , i v-K';:- i.', . . V ' - Zaporedna Številka Datum prejema Sodnik za prekrške Zadeva Pošiljatelj Rešeno Pripombe priimek in Ime oziroma naziv In kraj številka in datum datum ’ kratka vsebina 1 2 3 4 5 6 7 8 9 i 1* • ! * Obr. št. 3 — Vpisnik Sp (splošni) Zaporedna številka Datum prejema Priimek in ime obdolženca ter prebivališče Označba spisa Kratek a natančen opis predmeta 1 2 3 4 5 Obr. št. 5 — Seznam vzetih stvari * Zap. št. Datum Rodbinsko in rojstno im©, prebivališče Dan, mesec, leto in kraj rojstva Organ, ki je izdal odločbo o kazni, datum In It. Vrsta in višina kazni Kazen odlo- žena Datum Pripombe na- stopa iz- teka za- por denar. kazen kazni 1 2 3 4 5 6 7 8 9 • 10 11 , > ' t - i Zaporedna Številka Datum prejema Sodnik za prekrške Zadeva Pošiljatelj Rešeno < . Pripombe priimek in ime oziroma naziv in kraj številka in datum datum kratka vsebina ' , 1 2 3 4 5 6 7 8 9 V hrambi — kje Vzeti predmeti izročeni Pripombe pri sodniku za prekrške pri hra- nitelju pri banki datum in številka odredbe priimek in ime ter prebivališče prevzemika oz. sedež in naziv organa podpis prevzemnika oz. način izročitve v blagajni V omari 6 7 8 9 lo 11 12 * 13 - Zaporedna številka Priimek in ime ter naziv delovnega mesta tistega, ki potuje \ Številka spisa oz. oot. naloga in datum odobritve Dan, mesec, leto in ura Število dni oz. ur prebi- Popis potovanja (predmet urad. poslov., cilj. razdalja od sedeža org.) Potni račun odhoda po- vratka tih na potovanju datum in številka din 1 2 3 4 5 6 7 8 9 - ■ ' ■ . - 1 ' Naziv organa: .......................................... Označba spisa: Prejeto dne: ___________________________________________ Zadeva (obdolženec): ................................... Prekršek: ................._... Seznam vzetih stvari zap. št.: POPIS SPISA Zap. Dan prejema št. pisanja Kratka navedba vsebine Pripombe 1 > 2 3 4 i . . . Obr. št. 10 — Ovitek spisa s popisom spisa Označba spisa: . Obdolženec .........^.......i...................;..... (priimek in ime ter stalno prebivališče) Oškodovanec .......L............................... (priimek in ime (naziv) ter stalno prebivališče oz. sedež) Zap. št. Daturti izplačanih stroškov Vrsta stroškov (komu so izplačani in zakaj — zap. št. spisa) Višina izplačanih stroškov din POVPREČNINA SKUPNI STROŠKI Obr. št. 11 — Popis stroškov, plačanih iz pred računa SPLOŠNI AKTI REPUBLIŠKIH SAMOUPRAVNIH ORGANIZACIJ 124. Združenje lekarn SR Slovenije, zastopnik vseh 36 lekarniških zavodov v Sloveniji, ki ga predstavlja predsednik združenja mr. ph. Janez Varl, ter zveza skupnosti zdravstvenega zavarovanja in varstva, kot predstavnik potrošnikov, ki jo zastopa predsednik tov. Miro Kocjan, sta dne 2. IV. 1974 na osnovi 22. člena Zakona o družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ, št. 25/72) sklenila SAMOUPRAVNI SPORAZUM o ceni za delovno uro pri pripravi magistralnih zdravil in izdelavi galenskih preparatov v lekarnah SR Slovenije 1 Cena za delovno uro pri pripravi magistralnih zdravil in izdelavi galenskih preparatov v lekarnah v SR Sloveniji se določa v znesku 39,00 dinarjev. 2 Nova cena za delovno uro v lekarnah začne veljati en dan po objavi v Uradnem listu SRS. Ljubljana, dne 2. aprila 1974. Združenje lekarn Zveza skupnosti Slovenije zdrav, varstva in zavarovanja predsednik predsednik Mr. ph. Janez Varl 1. r. Miro Kocjan 1. r. PREDPISI OBČINSKIH SKUPŠČIN SKUPŠČINA OBČINE CERKNICA 318. Na podlagi zakona o začasnem financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji in zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36/64) in 94. člena statuta občine Cerknica, je skupščina občine Cerknica na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 29. marca 1974 sprejela ODLOK o spremembi odloka o začasnem financiranju proračunskih potreb občine Cerknica za leto 1974 1. člen V odloku o začasnem financiranju proračunskih potreb občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 1/74) se 1. člen spremeni tako, da se glasi: »Začasno financiranje proračunskih potreb občine Cerknica v letu 1974 se podaljša do 15. aprila 1974.« 2. člen 2. člen se spremeni tako, da se glasi: »Skupščina občine Cerknica sme pri začasnem financiranju svojih proračunskih potreb v času od 1. januarja 1974 do 15. aprila 1974 porabiti največ do višine 31 °/o vseh dohodkov, ki so bili razporejeni po proračunu za leto 1973.« 3. člen Ta odlok začne veljati od dneva, ko ga sprejme občinska skupščina, objavi pa se v Uradnem listu SRS. St. 400-1/74-1 Cerknica, dne 29. marca 1974. Predsednik skupščine občine Cerknica Franc Zorman, dipl. inž. 1. r. 319. Na podlagi odloka o minimalnih odkupnih cenah za kravje mleko (Uradni list SRS, št. 9/74), 2. člena odloka o ukrepih in ureditvi nekaterih vprašanj družbene kontrole cen za proizvode in storitve, ki so v pristojnosti občine (Uradni list SRS, št. 26/73) in 94. člena statuta občine je skupščina občine Cerknica na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 29. marca 1974 sprejela ODLOK o določitvi najvišjih maloprodajnih cen za pasterizirano konzumno mleko, v občini Cerknica 1. člen S tem odlokom se določijo najvišje maloprodajne cene za pasterizirano konzumno mleko s 3,2% tolšče in sicer: — pasterizirano mleko s 3,2% tolšče v litrski polietilenski ali stekleni embalaži 3,70 din/l — pasterizirano mleko s 3,2% tolšče v litrski tetrapak embalaži 3,90 din/l — pasterizirano mleko s 3,2% tolšče v četrtlitrski tetrapak embalaži 4,80 din/l Mleko v 0,5-litrski embalaži je dražje za 0,10 din pri litru. 2. člen Najvišja maloprodajna cena za pasterizirano konzumno mleko iz 1. člena tega odloka se zniža za znesek premije kolikor jo sprejme skupščina v svojem proračunu. 3. člen Za druge vrste mleka oblikujejo del >vne organizacije maloprodajne cene na način, kot se oblikujejo cehe za industrijske proizvode. • 4. člen Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o maloprodajnih cenah v občini Cerknica (Uradni list SRS, št. 16/72). 5. člen Ta odlok začne veljati z dnem sprejetja, objavi pa se v Uradnem listu SRS. St. 38-19/74-1 Cerknica, dne 29. marca 1974. Predsednik skupščine občine Cerknica Franc Zorman, dipl. inž. 1. r. SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA BEŽIGRAD 320. Na podlagi 47. člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36/64, 43/67, 40/68 in 43/70) in 144. člena statuta občine Ljubljana Bežigrad (Uradni list SRS, št. 9/74) je skupščina občine Ljubljana Bežigrad na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 28. marca 1974 sprejela ODLOK o proračunu občine Ljubljana Bežigrad za leto 1974 1. člen Predvideni dohodki proračuna občine Ljubljana Bežigrad v letu 1974 znašajo Razporejeni dohodki proračuna znašajo Nerazporejeni dohodki: — tekoča proračunska rezerva — posebna rezerva 2. člen Za izvrševanje pravic in dolžnosti poverjenih mestu, se skupščini mesta Ljubljane v skladu s 13. členom družbenega dogovora o programiranju nalog in oblikovanju sredstev za skupno in splošno porabo za leto 1974 v Ljubljani, odvaja 73% posebnega občinskega davka od prometa proizvodov in prometnega davka od alkoholnih pijač v predvidenem znesku 19,134.000 dinarjev. Sredstva nakazuje skupščini mesta Ljubljane služba družbenega knjigovodstva ob vsakokratnih praznitvah. 3. člen Skladu za napredek turizma mesta Ljubljane se izloči 70% dohodkov, zbranih od turističnih taks. 4. člen V rezervni sklad se vlaga 1 % od vseh tekočih dohodkov, razen dohodkov v 2. členu, ki jih obračunava mesto. din 56.823.000 56.052.000 86.000 685.000 5. člen Za uresničevanje programa dejavnosti krajevnih skupnosti v občini Ljubljana Bežigrad, se zagotavlja v skladu s 127. členom statuta občine 1,635.000 din, kar znaša 4,33 °/o predvidenih proračunskih dohodkov občine za leto 1974. 6. člen Uprava skupščine občine Ljubljana Bežigrad samostojno razpolaga s sredstvi, ki so ji dodeljena za redno dejavnost, kakor tudi s sredstvi, ki jih ustvari z lastno dejavnostjo. 7. člen Izvršni svet je pooblaščen, da odloča o uporabi sredstev obveznega rezervnega sklada za pokrivanje neenakomernega dotoka proračunskih dohodkov ter določi višino sredstev, ki se lahko dajejo kot kredit v tta namen. Sredstva, porabljena po tem členu, morajo biti vrnjena rezervnemu skladu do 31. oktobra 1974. .8. člen Izvršni svet je pooblaščen, da razporeja nerazporejene dohodke za nepredvidene in premalo predvidene potrebe. O svojih odločitvah mora naknadno poročati občinski skupjčini. 9. člen Izvršni svet je dolžan trimesečno poročati občinski skupščini o pritoku in razporeditvi dohodkov. 10. člen Pregled dohodkov občinskega proračuna za leto 1974 in njegova razporeditev sta zajeta v bilanci proračuna in v posebnem delu proračuna, ki sta sestavni del tega odloka. 11. člen Sredstva, ki so po odloku o začasnem financiranju proračunskih potreb v I. trimesečju 1974 (Uradni list SRS, št. 45/73) dana posameznim uporabnikom oziroma porabljena za posamezne namene, se poračunajo v smislu določb tega odloka in v okviru odobrenih sredstev v posebnem delu proračuna. 12. člen , Ta odlok velja z dnem objave v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1974. St. 400-18/73-2 Ljubljana, dne 28. februarja 1974. Predsednik skupščine občine Ljubljana Bežigrad Andrej Lasič, dipl. inž. 1. r. Pregled dohodkov in razpored dohodkov proračuna občine Ljubljana Bežigrad za leto 1974 “P- DOHODKI VSEGA St. 1 Davek na dohodek in davek iz osebnih dohodkov 21,303.000 2 Prometni davek, davek na premoženje in na dohodke od premoženja 34,856.000 3 Takse - 394.000 6 Dohodki upravnih organov in drugi dohodki 270.000 56,823.000 VSEGA DOHODKI — BRUTO St. glav. RAZPORED DOHODKOV VSEGA namena 01 Dejavnost organov družbenopolitičnih skupnosti,. 9,809.000 03 Dejavnost družbenopolitičnih organizacij in društev 2,514.400 04 Negospodarske investicije 13,780.000 08 Socialno skrbstvo 4,626.000 09 Zdravstveno varstvo 1,902.000 10 Komunalna dejavnost 2,158.600 11 Dejavnost krajevnih skupnosti 1,635.000 12 Mesto Ljubljana 19,134.000 16 Pospeševanje kmetijstva in veterinarska služba 116.000 17 Nerazporejeni dohodki: — tekoča proračunska rezerva 86.000 — posebna rezerva 685.000 18 Vlaganje v rezervni sklad 377.000 Vsega razpored dohodkov 56,823.000 321. Na podlagi 6. in 10. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7/72, 3/73, 14/73 in 4/74), 3. člena zakona o določitvi virov financiranja družbenopolitičnih in samoupravnih interesnih skupnosti v letu 1974 (Uradni list SRS, št. 4/74), 1. člena zakona o podaljšanju rokov za določitev stopenj in osnov davkov za leto 1974 (Uradni list SRS, št. 45/73) in 144. člena statuta občine Ljubljana Bežigrad (Uradni list SRS, št. 9'74) je skupščina občine Ljubljana Bežigrad na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 28. marca 1974 sprejela ODLOK p spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov 1. člen 3.a člen odloka o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 10/72, 14/72, 24/72 in 12/73) se spremeni tako, da se glasi: »Poleg davčnih zavezancev, ki so dolžni voditi poslovne knjige po določilih zakona o davkih občanov, morajo voditi vse poslovne knjige tudi vsi ostali zavezanci davka iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti ter zavezanci davka iz osebnega doliodka od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev.« 2. člen * V 4. členu se stopnja »1,65 %>« nadomesti s stopnjo »0,20«. 3. člen V 7. členu se nadomestita: stopnja »27°/o« s stopnjo »33 %>« in stopnja »17°/o« s stopnjo »23 "/o«. 4. člen V 8. členu se stopnja »20°/o« nadomesti s stopnjo »22 */o«. 5. člen 11. člen se spremeni tako, da se glasi: »Občani, ki z osebnim delom opravljajo obrtne in druge gospodarske dejavnosti, plačujejo do višine dohodka po 9.a členu zakona o davkih, ki določa višino dohodka, ki ustreza osebnemu dohodku za enake ali podobne poklice po samoupravnih sporazumih, davek po stopnji 0,200/o Občani, katerim opravljanje obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti ni glavni poklic, plačujejo do višine dohodka po 9.a členu zakona o davkih poleg davka iz prvega odstavka tega člena še poseben davek po stopnji 29,80°/» Občani, ki presegajo višino dohodka, ugotovljeno po prejšnjih odstavkih tega člena, plačujejo od presežka še davek po naslednjih stopnjah: Presežek v din Stopnja v V« do 10.000 30 od 10.000 do 20.000 34 od 20,p00 do 30.000 38 od 30.000 do 40.000 42 od 40.000 do 60.000 46 od 60.000 do 80.000 49 od 80.000 do 100.000 ' 52 . nad 100.000 55.« 6. člen ILb člen se spremeni tako da se glasi: »Davčnim zavezancem, ki so pričeli z obrtno ali drugo gospodarsko dejavnostjo se prizna davčna olajšava v obliki ’ odstotnega znižanja odmerjenega davka. Znižanje znaša za prvo leto odmere 40 °/o, za drugo leto odmere pa 20 °/o odmerjenega davka. Šteje se, da je davčni zavezahec pričel z obrtno ali drugo dejavnostjo, če ni pred tem že opravljal dejavnosti v drugi občini ali če ni kdo drug opravljal v isti delavnici isto dejavnost.« 7. člen • ll.c člen se spremeni tako, da se glasi: »Olajšav po tem odloku ne morejo uveljaviti zavezanci, ki se ukvarjajo s prevozništvom z motornimi vozili in zavezanci, ki opravljajo obrtno ali drugo dejavnost kot postranski poklic. Olajšave uveljavlja davčni zavezanec s posebno vlogo, ki ji priloži potrebno dokazilo in jo vloži skupaj z davčno napovedjo.« 8. člen V 12. členu se opomba k točki 4. spremeni tako, da se glasi: »Opomba: davek se ne plačuje od dohodkov, doseženih z zbiranjem odpadnega materiala pri individualnih gospodinjstvih.« t 9. člen 14. člen se spremeni tako, da se glasi: »Občani, ki z osebnim delom opravljajo intelektualne ali negospodarske storitve, plačujejo davek tako, kot je to določeno vil. členu zakona.« 10. člen V prvem odstavku 16. člena se črtajo besede: »patentov in tehničnih izboljšav«. Doda se nov stavek, ki se gasi: »Davek od osebnega dohodka od patentov in tehničnih izboljšav se ne plačuje.« 11. člen 21. člen se spremeni tako, da se glasi: »Davek na dohodke od premoženja in premoženjskih pravic se plačuje po naslednjih stopnjah: Davčna osnova din Stopnja v •/• do 10.000 20 od 10.000 do 20.000 22 od 20.000 do 30.000 24 od 30.000 do 40.000 26 od 40.000 do 50.000 28 nad 50.000 30.« 12. člen Za 21.c členom se doda nov, 21.d člen, ki se glasi: »Davek na dohodke od premoženja se plačuje tudi od dohodkov, doseženih s prodajo premičnin, katerih prometna vrednost znaša več kot 20.000 din. Davek se plača ne glede na to ali so premičnine prodane v nespremenjenem ali spremenjenem stanju, ne plača pa se, če so pretekla 3 leta od dneva pridobitve premičnine.« 13. člen Členi 23.a, 23.b in 23.c se črtajo. 14. člen Za 23.c členom se dodajo novi, 23.d, 23.e, 23.f, 23.g, 23.h, 23.i, 23.j, 23.k, 23.1, 23.m, 23.n, 23.0, 23.p, 23.r, 23.s, 23.š in 23.t členi, ki se glasijo: »23.d člen Davek od premoženja plačujejo občani ki posedujejo: 1. tovorna cestna motorna in priklopna vozila ter kombi vozila, 2. stroje, orodje in inventar, če s temi sredstvi pridobivajo dohodek, 3. motorne čolne in druge plovne objekte na motorni pogon, 4. stavbe, dele stavb, stanovanja in garaže (v nadaljnjem besedilu: stavbe), 5. gozdna zemljišča, katerih površina presega 0,50 ha ob pogojih določenih v drugem odstavku 138. člena zakona o davkih občanov. 23.e člen Davek od tovornih cestnih motornih in priklopnih vozil ter kombi vozil se plačuje v tehle letnih zneskih: a) za tovorna vozila (tovornjaki in lahki tovornjaki) in specialna tovorna vozila, namenjena za prevažanje določenih tovorov — glede na nosilnost do 3 tone 1.000 din od tone nad 3 do 4 tone 5.000 din od tone nad 4 do 5 ton 8.000 din od tone nad 5 8.000 din + 4.000 din za vsako na- daljnjo začetno tono nosilnosti b) za delovna vozila — ne glede na nosilnost in težo: 120 din; c) za tovorne priklopnike in specialne tovorne priklopnike, ki so namenjeni za prevažanje določenih tovorov — glede na nosilnost kot za tovorna vozila navedena v a. točki; d) za delovne priklopnike — ne glede na nosilnost in težo: 60 din; e) za vlečna tovorna vozila: — za traktorje do 25 KM 120 din nad 25 KM do 40 KM 170 din nad 40 KM do 63 KM 220 din nad 63 KM 270 din — za vlečna vozila s polpriklopnikom se plača davek kot za tovorna vozila, naveden? v a. točki; f) za tovorne tricikle z nosilnostjo do 400 kg in z delovno prostornino motorja; nad 125 ccm do 250 ccm 30 din nad 250 ccm do 500 ccm 40 din nad 500 ccm do 1000 ccm 50 din nad 1000 ccm 60 din za tovorne tricikle z nosilnostjo nad 400 kg pa še 40 din več; g) za kombije glede na delovno prostornino mo- torja, in sicer: do 900 ccm 500 din nad 900 ccm do 1350 ccm 800 din nad 1350 ccm do 1800 ccm 1.100 din nad 1800 ccm do 2500 ccm 1.400 din nad 2500 ccm do 3100 ccm 1.700 din nad 1300 ccm 2.000 din 23,f člen Davek od strojev, orodja in inventarja se plačuje glede na vrednost po naslednjih stopnjah: Ce znaša osnova din znaša davek do 50.000 2,0 »/o od 50.000 do 150.000 2,5 Vo od '150.000 do 350.000 3,0 °/n nad 350.000 3,5 »/o 23.g člen Davek od motornih čolnov in drugih plovnih objektov na motorni pogon se plačuje glede na moč motorja po 20 din od vsake začete konjske sile. 23.h člen Zavezanec za davek od stavb, delov, stavb, stanovanj in garaž (v nadaljnjem besedilu: stavb) je lastnik oziroma uživalec stavbe. Davek se plačuje od vsake stavbe, ne glede na to, ali jo uporablja lastnik 'oziroma uživalec sam ali pa jo daje v najem. 23.i člen Osnova za davek je vrednost stavbe. V vrednost stavbe se zajamejo tiste njene lastnosti in elementi opreme, ki imajo značaj nepremičnine in se ob morebitni prodaji morajo prodati kot nepremična celota. 23.j člen Merila in način za ugotavljanje vrednosti stavbe so: — vrsta in kakovost konstrukcije zgradbe, — funkcionalnost stanovanja, — starost in obrabljenost stanovanja, — drugi elementi, ki vplivajo na uporabno vrednost stanovanja. Točkovanje se opravi na podlagi priročnika za ugotavljanje vrednosti stanovanja, ki je sestavni del odloka o merilih za ugotovitev nove vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj na območju ljubljanskih občin (Uradni list SRS, št. 7-96/73). Iz priročnika, navedenega v prejšnjem odstavku tega člena, se ne uporabljajo določbe d, e, f, k, 1, in m točke 24. ter tč. 27., 28., 29. in 30. ter določbe D tabele. 23.1 člen Vrednost stavbe se izračuna tako da se število kvadratnih metrov tlorisne površine stavbe pomnoži s seštevkom točk, ki ustreza stavbi in z vrednostjo točke. Za uporabno tlorisno površino stavbe se šteje tlorisna površina sob, predsob, hodnikov, kuhinje, kopalnice, stranišča, shrambe, vzidanih omar in drugih zaprtih prostorov stavbe. 23.m člen Vrednost točke znaša 26,00 dinarjev glede na kal-kulativno gradbeno ceno kvadratnega metra uporabne tlorisne površine, ki se je oblikovala 1972. leta. Za stanovanjske zadeve pristojni upravni organ občine mora do 31. januarja vsakega leta za preteklo leto sporočiti davčnemu organu občine vrednost točke. 23.n člen Vrednost poslovnega prostora se poveča za 25 %>, ne glede na to ali so ti poslovni prostori sestavni del stanovanjske stavbe ali pa so zgrajeni kot samostojni gradbeni objekt. 23.o člen Davčni zavezanec je davčnemu organu občine dolžan dati potrebne podatke za ugotovitev vrednosti stavbe in za odmero davkov. Davčna napoved je enkratna, nove . obveznosti in morebitne spremembe lastništva ‘in vrednosti stavbe pa se prijavljajo davčnemu organu občine do 31. januarja vsakega leta. Obliko in vsebino davčne napovedi predpiše davčni organ občine. 23.p člen Ugotovljena vrednost stavbe, ki je osnova za odmero davka od stavb se spremeni, ko se vrednost točke v primerjavi z vrednostjo iz leta 1972, poveča za več kot 20 "/n in je nova ugotovljena vrednost osnova za odmero davka od stavb v nadaljnjih letih. Pri valorizaciji se upošteva tudi oovišanie vrednosti točke za leto 1973. 23.r člen Davek od stavb se plačuje od davčne osnove po naslednjih' stopnjah: — stanovanjskih stavb, stanovanj in garaž po stopnji 0,15 "/o — poslovnih stavb in poslovnih prostorov po stopnji 0.20 »/o — počitniških' hiš po stopnji 0,30 0/o 33.S člen Davek od stavb se odmerja v naprej. Odločba o odmeri davka od, stavb je stalna in se spremeni takrat, kadar, pride do spremembe vrednosti stavbe ali spremembe davčnih predpisov.. 23.Š člen Davek od stavb se ne plačuje od kmetijskih stanovanjskih stavb, ki se ne daieio v najem in se naha- 23.k člen jajo izven mestnega okoliša Ljubljane, pod pogojem. Vrednost stavbe se ugotovi na podlagi točkovanja da so dohodki iz kmetijstva osnovni vir preživljanja ob upoštevanju meril iz 23.j člena tega odloka. članov gospodinjstva. Za izvenmestni okoliš se štejejo tale naselja: Be-ričevo, Brinje, Dol, Ježa, Kleče, Nadgorica, Podgora, Sv. Jakob, Videm, Zaboršt, Podgorica, Zajelše. 23.t člen Davek od gozdnih zemljišč se plačuje v višini trikratnega katastrskega dohodka teh zemljišč.« PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 15. člen Davčni zavezanci davka od stavb morajo za leto 1974 na javni poziv vložiti napoved do 31. maja 1974 razen tistih zavezancev, ki so pravilno izpolnili in. občini oddali popisne liste ža stanovanjske, počitniške in poslovne prostore. Davčni organ občine bo že izvršeno točkovanje uporabil za izračun vrednosti stavbe za leto 1974 po določilih 23.k člena odloka. 16. člen Za odmero davka na dohodke od stavb za leto 1972 in odmero davka na posest od stavb za leto 1973, se za izračun* stanarinske oziroma najemninske vrednosti uporabljajo določbe iz 23.k člena odloka in za leti 1972 in 1973 veljavni predpisi o oblikovanju višine najemnin. 17. člen • Statutarno-pravna komisija skupščine občine je pooblaščena za izdajo prečiščenega besedila odloka. 18. člen Ta odlok kačne veljati osmi dan po .objavi v Uradnem listu SRS, uporablja' pa se od 1. januarja 1974 dalje, razen členov 10., 11. in 12., ki se uporabljajo od 1. IV. 1974 dalje. St. 422-10/73-4 Ljubljana, dne 28. marca 1974. - Predsednik skupščine občine Ljubljana Bežigrad Andrej Lasič, dipl. inž. 1. r. SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA CENTER 322. Na podlagi 6. . in 10. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7/72,. 3/73 in 4/74), 3. člena zakona o določitvi virov financiranja družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v letu 1974 (Uradni list SRS, št. 4/74), 1. člena zakona o podaljšanju rokov za določitev stopenj in osnov davkov za leto 1974 (Uradni list SRS, št.. 45/73) in ,92: člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 16/70) je skupščina občine Ljubljana C,enter na 55. skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 29. marca 1974 sprejela / - , ODLOK „ o Spremembah in 'dopolnitvah odloka o davkih občanov 1. člen 2.a člen odloka o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 10/72 in 12/73) se spremeni tako, da se glasi: »Poleg davčnih zavezancev, ki so dolžni voditi poslovne knjige po zakonu o davkih občanov, morajo voditi poslovne knjige tudi vsi drugi zavezanci davka iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti ter zavezanci davka iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev.« 2. člen 3. člen odloka o davkih občanov se spremeni tako, da se glasi: . »Stopnja občinskega davka iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja znaša 0,20 °/o.« 3. člen V 5. členu odloka o davkih občanov se v prvem odstavku stopnja 30 %> nadomesti s stopnjo 33 "/o. 4. člen 7. člen odloka o davkih občanov se spremeni tako, da se glasi: ■ »Občani, ki z osebnim delom opravljajo obrtne ali druge gospodarske dejavnosti in se jim odmerja davek po dejanskem dohodku, plačujejo občinski davek od osnov do višine dohodka, ki ustreza osebnemu dohodku za enake ali podobne poklice po samoupravnem sporazumu, po stopnji 0,20 %>.« Občani, katerim opravljanje obrtne in druge gospodarske dejavnosti ni glavni poklic in se jim odmerja davek po dejanskem dohodku, plačujejo, poleg davka iz prejšnjega odstavka tega člena še posebni občinski davek po stopnji 29,80 %>. Občani, ki presegajo dohodke po prejšnjih odstavkih tega člena, plačujejo še davek od obrtnih dejavnosti po naslednjih progresivnih stopnjah: nad presežek do stopnj- % 10.000 30 10.000 20.000 34 20.000 30.000 38 30.000 • 40.000 42 40.000 60.000 46 60.000 80.000 ' 49 80.000 100.000 52 100.000 5. člen 55.« V odloku o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 45/72) se 7.b člen spremeni tako, da se glasi: »Davčnim zavezancem, ki so pričeli z obrtno ali drugo gospodarsko dejavnostjo, razen avtoptevozni-kov in občanov, ki se ukvarjajo z obrtno dejavnostjo kot postranskim poklicem, se prizna davčna olajšava v prvem letu 40 Vo, v drugem letu pa 20 °/o odmerjenega davka. Šteje se, da je davčni zavezanec pričel (začetnik) z obrtno ali drugo gospodarsko dejavnostjo, če ni že prej opravljal dejavnosti, v kateri drugi občini ali, da ni kdo drug izvrševal v isti delavnici dejavnosti iste obrtne stroke.« 6. člen V 9. členu odloka o davkih občanov se v 14. točki odstavek spremeni tako, da se glasi: »Davek po tej točki se ne plačuje od priložnostnega zbiranja odpadnega materiala, ki nastaja pri go- spodinjstvih. Ta oprostitev pa ne velja za odpadni material, ki nastaja pri proizvodnem procesu samostojnih zavezancev.« 7. člen 11. člen odloka o davkih občanov se spremeni tako, da se glasi: »Občani, ki z osebnim delom opravljajo intelektualne ali druge negospodarske storitve' in se jim odmerja davek po dejanskem dohodku, plačujejo občinski davek od osnov do višine dohodka, ki ustreza osebnemu dohodku za enake ali podobne poklice po samoupravnih sporazumih, po stopnji 0,20 »/o. Občani, katerim opravljanje intelektualnih ali drugih negospodarskih storitev ni glavni poklic in se jim odmerja davek po dejanskem dohodku, plačujejo poleg davka iz prejšnjega odstavka tega člena še posebni občinski davek po stopnji 29,80%. Občani, ki presegajo dohodke po prejšnjih odstavkih tega člena, plačujejo še davek od intelektualnih storitev po naslednjih progresivnih stopnjah: nad presežek do stopnja »/o 10.000 30 10.000 20.000 34 20.000 30.000 38 30.000 40.000 42 40.000 60.000 •46 60.000 80.000 49 80.000 100.000 52 100.000 8. člen 55.« V 14. členu odloka o davkih občanov se v prvem odstavku črtajo besede »patentov in tehničnih izboljšav«. Doda se nov četrti odstavek, ki se glasi: »Občinski davek iz osebnega dohodka od patentov in tehničnih izboljšav se ne plačuje.« 9. člen V 17. členu odloka o davkih občanov se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi: »Stopnje davka od premoženja, in premoženjskih pravic so progresivne in znašajo: nad osnova stopnja do •/o 1 10.000 20 10.000 20.000 22 20.000 30.000 24 30.000 40.000 26 40.000 50.000 28 50.000 30.« V istem členu se dodasta nova peti in šesti odstavek, ki se glasita: , . »Občinski davek na dohodke od premoženja se plačuje tudi od dohodkov, doseženih s prodajo premičnin, katerih prometna vrednost znaša več kot 20.000 dinarjev. Občinski davek po prejšnjem odstavku se plačuje ne glede na to, ali se premičnina proda v spremenjenem ali nespremenjenem stanju s pogojem, da še niso pretekla tri leta, odkar je bila premičnina pridobljena.« 10. člen V odloku o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 12/73) se 11. člen spremeni in se v celoti glasi: »Davek na določene premoženjske predmete plačujejo občani, ki posedujejo: 1. tovorna cestna motorna in priklopna vozila ter kombi vozila; 2. stroje, orodje in inventar, če s temi sredstvi pridobivajo dohodek; -3. motorne čolne in druge plovne objekte na motorni pogon; 4. stavbe, dele stavb, stanovanja in garaže (v nadaljnjem besedilu stavbe); 5. gozdna zemljišča, katerih površina presega 0,50 ha ob pogojih, določenih v 2. odstavku 138. člena zakona o davkih občanov.« 11. člen V odloku o -spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 12/73) se 12. člen črta in se nadomesti z novimi členi od 19.a do 19.o. »19.a člen Davek na tovorna cestna motorna vozila in priklopna vozila ter kombi vozila se plačuje v naslednjih letnih zneskih: 1) za tovorna vozila (tovornjaki in lahki tovornjaki) in specialna tovorna vozila, namenjena za prevažanje določenih tovorov glede na'nosilnost: do 3 tone 1000 din od vsake začetne tone od 3 do 4 tone 5000 din od 4 do 5 ton 8000 din nad 5 8000 din 4- 4000 din za vsako nadaljnjo začetno tono nosilnosti; 2) za delovna vozila ne glede na nosilnost in težo: 120 din; 3) za tovorne priklopnike in specialne tovorne priklopnike, ki so namenjeni za prevažanje določenih tovorov — glede na nosilnost, kot za tovorna vozila, navedena v 1. točki; 4) za delovne priklopnike — ne glede na nosilnost in težo: 60 din; 5) za vlečna tovorna vozila: a) za traktorje: do 25 KM 120 din nad 25 KM do 40 KM 170 din nad 40 KM do 63 KM 220 din nad 63 KM 270 din b) za vlečna vozila s priklopnikom se plača davek kot za tovorna vozila po 1. točki; 6) za tovorne tricikle z nosilnostjo do 400 kg in z delovno prostornino motorja: nad 125-ccm do 250 ccm 30 din nad 250 ccm do 500 ccm 40 din * nad 500 ccm do 1000 ccm 50 din nad 1000 ccm 60 din za tovorne tricikle z nosilnostjo nad 400 kg pa še 40 dinarjev več; 7) za kombije — glede na delovno prostornino motorja in sicer: »M*! do 900 ccm 500 din od 900 ccm do 1350 ccm 800 din od 1350 ccm do 1800 ccm 1100 din od 1800 ccm do 2500 ccm 1400 din od 2500 ccm do 3100 Ccm 1700 din nad 3100 ccm 2000 din 19.b člen Davek od strojev, orodja in inventarja se plačuje glede na vrednost po naslednjih stopnjah: od do •/o 150.000 200.000 2 200.000 300.000 2,5 ■300.000 500.000 3 500.000 19.C člen 3,5 Davek od motornih čolnov in drugih plovnih objektov na motorni pogon se plačuje glede na moč motorja pp 20 din od vsake začetne konjske sile. 19.d člen Zavezanec za davek od stavb, delov stavb, stanovanj in garaž (v nadaljnjem besedilu: stavb) je lastnik oziroma uživalec stavbe. Davek se plačuje od vsake stavbe, ne glede na to, ali jo uporablja lastnik oziroma uživalec sam ali pa jo daje v najem. 19.e člen Osnova za davek je vrednost stavbe. V vrednost stavbe se zajemajo tiste njene lastnosti in elementi opreme, ki imajo značaj nepremičnine in se ob morebitni prodaji morajo prodati kot nepremična celota. 19.f člen Merila in način za ugotavljanje vrednosti stavbe: — vrsta' in kakovost konstrukcije zgradbe, — funkcionalnost stanovanja, — starost in obrabljenost stanovanja, — drugi elementi, ki vplivajo na uporabno vrednost stanovanja. 19.g člen Vrednost stavbe se ugotovi na podlagi točkovanja ob upoštevanju meril iz 19.f člena. Točkovanje se opravi na podlagi priročnika za ugotavljanje vrednosti stanovanja, ki je sestavni del odloka o merilih za ugotovitev nove vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj na območju ljubljanskih občin (Uradni list SRS, št. 7/73). Iz priročnika, navedenega v prejšnjem odstavku tega člena, se ne uporabljajo določbe d, e, f, k, 1 in m točke 24 ter točka 27., 28., 29. in 30. ter določbe D tabele. 19.h člen Vrednost stavbe se izračuna tako, da se število kvadratnih metrov uporabne tlorisne površine stavbe pomnoži s seštevkom točk, ki ustreza stavbi in z vrednostjo točke. Za uporabno tlorisno površino stavbe se šteje tlorisna površina sob, predsob, hodnikov, kuhinje, kopalnice, stranišča, shrambe, vzidanih omar in drugih zaprtih prostorov stavbe. 19.i člen Vrednost točke znaša 26 dinarjev glede na kalku-lativno gradbeno ceno kvadratnega metra uporabne tlorisne površine, ki se je oblikovala 1972. leta. Za stanovanjske zadeve pristojni upravni organ občine mora do 31. januarja vsakega leta za preteklo leto sporočiti davčnemu organu občine vrednost točke. 19.j člen Vrednost poslovnega prostora se pove Ja za 25 °/o, ne glede na to ali so ti poslovni prostori sestavni del stanovanjske stavbe ali pa'so zgrajeni kot samostojni gradbeni objekt. 19.k člen Davčni zavezanec je davčnemu organu občine dolžan dati potrebne podatke za ugotovitev vrednosti stavbe za odmero davkov. Davčna napoved je enkratna, nove obveznosti in morebitne spremembe lastništva in vrednosti stavbe pa se prijavljajo davčnemu organu občine do 31. januarja vsakega leta. . . ' Obliko in vsebino napovedi predpiše davčni organ občine. 19.1 člen Ugotovljena vrednost stavbe, ki je osnova za odmero davka od stavb, se spremeni, ko se vrednost točke v primerjavi z vrednostjo iz leta 1972, poveča za več kot 20°/o in je nova ugotovljena vrednost osnova za odmero davka od stavb v nadaljnjih letih. Pri valorizaciji se upošteva tudi povišanje vrednosti točke za leto 1973. 19.m člen Občinski davek od stavb se plačuje osnove po naslednjih stopnjah: od davčne stopnja •/. — stanovanjskih stavb, stanovanj in garaž po stopnji 0,15 — poslovnih stavb in poslovnih prostorov po stopnji 0,20 — počitniških hiš po stopnji 0,30 19.n člen Občinski davek od stavb se odmerja vnaprej. Odločba o odmeri davka od stavb je stalna in se spremeni takrat, kadar pride do spremembe vrednosti stavbe ali spremembe davčnih predpisov. 19.0 člen Od gozdnih zemljišč se plača davek v višini trikratnega katastrskega dohodka teh zemljišč.« PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 12. člen Davčni zavezanci davka od stavb morajo za leto 1974 na javni poziv vložiti napoved do 31. maja 1974, razen tistih zavezancev, ki so pravilno izpolnili in občini oddali popisne liste-za stanovanjske, počitniške in poslovne prostore. 13. člen Za odmero davka na posest stavb se Za leto 1973 za izračun stanarinske oziroma najemninske, vrednosti uporabljajo določbe iz 19.g člena tega odloka. 14. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1974 dalje razen določb 6., 8. iri 9. člena tega odloka, ki se uporabljajo od dneva uveljavitve tega odloka. St. 422-02/74 Ljubljana, dne 29. marca 1974. Predsednik skupščine občine Ljubljana Center Anton Kolar 1. r. 323. Na podlagi 47. člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36/64, 43/67, 40/68 in 43/70) in 145. člena statuta Občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 10/ 74) je skupščina občine Ljubljana Center na 55. skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 29. marca 1974 sprejela ODLOK o proračunu občine Ljubljana Center za leto 1874 1. člen Predvideni dohodki proračuna občine Ljubljana Center v letu 1974 znašajo Razporejeni dohodki proračuna znašajo Nerazporejeni dohodki — tekoča proračunska rezerva 2. člen ' Za izvrševanje pravic in dolžnosti poverjenih mestu se skupščini mesta Ljubljane v skladu z 12. členom družbenega dogovora o programiranju nalog in oblikovanju sredstev za skupno in splošno porabo za leto 1974 v Ljubljani odvaja 91 % posebnega občinskega davka od prometa proizvodov in prometnega davka od alkoholnih pijač v predvidenem znesku 83,811.000 dinarjev. Sredstva nakazuje skupščini mesta Ljubljane služba družbenega knjigovodstva ob vsakokratnih praznitvah. ( 3. člen Skladu za napredek turizma mesta Ljubljane se izloča 70%> dohodkov, zbranih od turističnih taks, v predvidenem znesku 750.000 din. ' 4. člen V rezervni sklad se vlaga 1 °/o od vseh tekočih dohodkov, razen dohodkov v členu 2, ki jih obračunava mesto. 5. člen Sredstva za gradnjo osnovnih šol in vzgojno varstvenih zavodov se zagotavljajo na posebnem računu proračuna. Posebni račun iz prvega odstavka tega člena ima razen sredstev, ki se zagotavljajo v proračunu, lahko še druge dohodke, zlasti sredstva, ki jih daje svet za otroško varstvo pri temeljni izobraževalni skupnosti Ljubljana in sredstva, ki jih prispevajo delovne in druge organizacije. Neporabljena sredstva na koncu leta se prenesejo kot dohodek v naslednje leto. 6. člen Poleg sredstev iz 2. do 5. člena tega odloka se dodeljujejo na ustrezni račun sredstva še naslednjim uporabnikom, ki z njimi samostojno razpolagajo v skladu z namenom, za katerega so dana: — centru za socialno de;lo; — skladu za družbeno varstvo, — skladu za varstvo borcev NOV, — upravnemu organu skupščine — za redno dejavnost in posebne namene, — upravi javne varnosti — za materialne izdatke in za nakup motornih vozil, — krajevnim skupnostim in družbenim centrom, — družbenopolitičnim organizacijam in društvom, — prispevek za izgradnjo spomenika kmečkih uporov. — skupnosti slovenskih občin, — svetu občin Ljubljanske regije, — medobčinski stalni konferenci za rehabilitacijo invalidov. .Sredstva za redno dejavnost po prešnjem odstavku se nakazujejo mesečno za nazaj, za posebne namene pa skladno s potrebami V okviru odobrenih zneskov. 7. člen Državni organi v skladu z zakonom skmostojno razpolagajo s sredstvi, ki so jim dodeljena. Kot svoja sredstva uporabijo tudi sredstva, ki jih ustvarijo s svojo dejavnostjo. 8. člen O razporeditvi oziroma porabi nerazporejenih dohodkov (tekoča proračunska rezerva), ki so namenjeni, za pokrivanje nepredvidenih ali premalo, predvidenih proračunskih izdatkov, odloča izvršni svet in o tem naknadno- poroča občinski skupščini odnosno svet za finance in družbeni načrt na podlagi 235. člena statuta občine Ljubljana’ Center. 9. člen Če se med izvrševanjem proračuna ugotovi, da za posamezne namene razporejena sredstva ne bodo porabljena ali ne bodo porabljena v celoti/lahko izvršni svet skupščine prenese neporabljena sredstva v proračunsko rezervo. 10. člen Sredstva, ki niso navedena v 6. členu odloka se uporabljajo neposredno iz proračuna. Izplačila iz sredstev za delo upravnih in drugih komisij se opravijo na podlagi najoga odredbodajalca ali na podlagi civilno pravne pogodbe. Višina plačila oziroma način ugotavljanja višine plačila mora biti določen v pogodbi. 11. člen Izvršni svet se pooblašča, da razpolaga s sredstvi rezervnega sklada v smislu 2 točke 1. odstavka 96. člena zakona o'financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji, za ostale namene iz 96.' člena v zvezi z doi^'hnnii ng člena citiranega zakona pa do višine 1,060.000 din. 12. člen Sredstva, ki so po odloku o začasnem financiranju proračunskih potreb v I. trimesečju 1974 (Uradni list SRS. št 45/731 dana posameznim uporabnikom,oziroma porabljena za posamezne namene, se poračunajo v din 137,374.000 135,749.500 1,624.500 smislu določb tega odloka in v okviru odobrenih sredstev v posebnem delu proračuna. 13. člen- Bilanca dohodkov, splošni razpored dohodkov in posebni del proračuna so sestavni del tega odloka. 15. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1974 dalje. St. 400-01/74 Ljubljana, dne 29. marca 1974. Predsednik skupščine občine Ljubljana Center Anton Kolar 1. r. 14. člen Sjflošni del proračuna in pregled posebnega dela proračuna se objavi v Uradnem listu SRS. Pregled dohodkov in razpored dohodkov proračuna dohodka Dohodki Skupaj St. glav. namena Razpored dohodkov Skupaj 1 Davki iz osebnega dohodka 2 Prometni davek, davek na premoženje in na dohodke od premoženja 3 Takse 6 Dohodki upravnih organov in razni drugi dohodki 29.017.000 99.417.000 8,440.000 500.000 137,374.000 01 03 04 07 08 09 10 11 12 15 17 18 Dejavnost organov družbenopolitičnih skupnosti v Dejavnost družbenopolitičnih organizacij in društev Negospodarske investicije Kulturnoprosvetna dejavnost Socialno skrbstvo 'Zdravstveno varstvo Komunalna dejavnost Dejavnosti krajevnih skupnosti Prispevki proračunom drugih družbenopolitičnih skupnosti Gospodarske investicije Tekoča proračunska rezerva in in obveznosti iz prejšnjih let Krediti, vezana in izločena sredstva Skupaj 14,841.700 3.253.000 . 13,977.000 100.000 11,437.500 1,124..000 2.397.000 2.798.300 83,811.000 1.300.000 1,734.500 600.000 137,374.000 e 324. { Na podlagi 4. člena temeljnega zakond o financiranju družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list SFRJ, št. 31/64, 28/66, 1/67, 54/67, 30/68, 56/69, 32/70, 60/70, 15/ 71, 29/71) in 92. člena statuta občine Ljubljana Center je skupščina občine Ljubljana Center na 55. seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 29. marca 1974 sprejela ODLOK o odpravi odloka o določitvi sredstev za financiranje dejavnosti občinske organizacije Socialistične zveze delovnega ljudstva Ljubljana Center 325. Na podlagi 32. in 33. člena zakona o zdravstvenem zavarovanju in obveznih oblikah zdravstvenega varstva v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 26/70), 3. in 8. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 7/73) ter 92. člena statuta skupščine občine Ljubljana Center je skupščina občine Ljubljana Center na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 29. marca 1974 sprejela ODLOK p obveznem fluorografiranju prebivalstva v občini Ljubljana Center 1. člen v ■ , ' . * Odpravi se odlok o določitvi sredstev za financiranje dejavnosti občinske organizacije Socialistične zveze delovnega ljudstva Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 7/70). 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 402-01/70 Ljubljana, dne 29. marca 1974. 1. člen Zaradi preprečevanja in zatiranja tuberkuloze se izvede obvezho fluorografiranje vseh prebivalcev v občini Ljubljana Center, ki so rojeni pred 31. decembrom 1950. leta. 2. člen Fluorografiranje je za občane brezplačno. V posebni pogodbi je določno, kdo nosi stroške fluorografi-ranja. 3. člen Fluorografiranje bo od 12. novembra do 22. novembra 1974. Fluorografiranje izvaja Inštitut za tuberkulozo SR Slovenije, epidemiološki oddelek Golnik. 4. člen Po izvršenem fluorografiranju se morajo na kontrolni pregled odzvati tisti občani, ki prejmejo poseben poziv oddelka za družbene službe skupščine občine Ljubljana Center. 5. člen Oddelek za družbene službe skupščine občine Ljubljana Center je pooblaščen, da po potrebi izda natančnejša navodila in ukrepe za izvajanje tega odloka. 6. člen Kdor se ne udeleži fluorografiranja ali kontrolnega pregleda ali kdor ovira izvršitev tega odloka ali na njegovi podlagi izdanih predpisov in ukrepov, se kaznuje z denarno kaznijo: din 1. fizične osebe do 1000 2. odgovorne osebe do 2000 3. pravne osebe do 5000 7. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 510-1/69-05/MT Ljubljana, dne 1. aprila 1974. Predsednik skupščine občine Ljubljana Center Anton Kolar 1. r. 326. Na podlagi 68. člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36/64, 43/67, 40/68 in 43/70) in 92. člena statuta skupščine občine Ljubljana Center je skupščina občine Ljubljana Center na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 29. marca 1974 sprejela ODLOK o spremembi odloka o odpravi nekaterih skladov občine Ljubljana Center 1. člen V odloku o odpravi'nekaterih skladov občine Ljubljana Center (Glasnik, št. 27/67 in 26/69), se sedmi člen črta. , 2. člen Sredstva posebnega računa, ki pripadajo občini od lota in športne stave se prenesejo na temeljno telesno-kulturno skupnost občine Ljubljana Center. 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. aprila 1974 dalje. St. 022-04/67-05/MB Ljubljana, dne 2. aprila 1974. SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE 327. Na podlagi 6. in 10. člena zakona o 'davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7/72, 3/73, 14/73 in 4/74), 3. člena zakona o določitvi virov financiranja družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v letu 1974 (Uradni list SRS, št. 4/74), 1. člena zakona o podaljšanju rokov za določitev stopenj in osnov davkov za leto 1974 (Uradni list SRS, št. 45/73) in 58. ter 93. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje je skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 28. marca 1974 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov 1. člen 3. člen odloka o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 10/72 in 12/73) se spremeni tako, da se glasi: »Vrste davkov, ki se plačujejo po tem odloku so: 1. davek od osebnega dohodka iz delovnega razmerja, 2. davek'ođ osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti, 3. davek od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih-gospodarskih dejavnosti, 4. davek od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja intelektualnih storitey, 5. davek od osebnega dohodka iz avtorskih pravic, 6. davek na dohodek od premoženja, 7. davek od premoženja, . 8. davek na dobitke od iger na srečo.« 2. člen 3.a člen se spremeni tako, da se glasi: »Poleg davčnih zavezancev, ki so dolžni voditi poslovne knjige po določilih zakona o davkih občanov, morajo Voditi vse poslovne knjige tudi,ostali zavezanci davka iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti ter zavezanci davka iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev.« 3. člen V 4, členu se stopnja »1,65 °/o« nadomesti s stopnjo »0,20«. . 4. člen V prvem odstavku 7. člena se dosedanje stopnje nadomestijo z novimi in sicer: »30 “/o« s »33 °/o«, »25°/o« z »28°/»«, »17 “/o« z »20 %>«, »29 %>« z »32%>« in »3°/#« s »6 0/o«. 5. člen V 8. členu se stopnja »20 °/o« nadomesti s stopnjo »22 Vo«. 6. člen 12. člen se spremeni tako, da se glasi: »Občani, ki z osebnim delom opravljajo obrtne in druge gospodarske dejavnosti plačujejo do višine dohodka po 9.a členu zakona o davkih občanov, ki določa višino dohodka, ki ustreza osebnemu dohodku za enake ali podobne poklice po samoupravnih sporazumih davek po stopnji 0,20 %>. Občani, ki z osebnim delom opravljajo obrtne in druge gospodarske dejavnosti, pa niso vključeni v sistem financiranja vseh samoupravnih interesnih skupnosti, plačujejo do višine dohodka po 9.a členu zakona o davkih občanov poleg davka iz prvega odstavka tega člena še poseben davek po stopnji 30 “/o. Občani, katerim opravljanje obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti ni glavni poklic, plačujejo do višine dohodka po 9.a členu zakona o davkih obfanov poleg davka iz prvih dveh odstavkov tega člena še poseben davek po stopnji 30 °/o. Občani, ki presegajo višino dohodka ugotovljeno po prejšnjih odstavkih tega člena, plačujejo od presežka še davek po naslednjih stopnjah: nad do stopnja •/» 10.000 30 10.000 20.000 34 20.000 30.000 38 30.000 40.000 42 40.000 60.000 46 60.000 80.000 49 80.000 100.000 52 100.000 7. člen 55« V drugem odstavku 12.a člena se stopnja »10,3 Vo« nadomesti s stopnjo »0,20 0/o«. 8. člen Prvi odstavek 12.b člena se spremeni tako, da se glasi: i • »Davčnim zavezancem, ki so pričeli z obrtno ali drugo gospodarsko dejavnostjo, razen avtoprevoznikov in občanov, ki se ukvarjajo z obrtno dejavnostjo kot postranskim poklicem, se prizna davčna olajšava v prvem letu 40 % v drugem letu pa 20 Vo odmerjenega davka.« Nato se doda še drugi odstavek, ki se glasi: »Šteje se, da je davčni zavezanec pričel z obrtno ali drugo gospodarsko dejavnostjo, če ni pred tem opravljal dejavnosti v drugi občini ali, če ni drug davčni zavezanec izvrševal v isti delavnici isto obrtno dejavnost.« Dosedanji drugi odstavek postane 3. odstavek. 9. člen V 13. členu se drugi odstavek 4. točke spremeni tako, da se glasi: »Davka ne plačujejo občani, ki priložnostno zbirajo odpadni material v okviru posameznih gospodinjstev«. 10. člen V 15. členu se v prvem odstavku stopnja »10,3 %>« nadomesti s stopnjo »0,20 Vo« v drugem odstavku pa stopnja »20°/o« s stopnjo »300/o«. Tretji odstavek se spremeni v celoti, tako, da se glasi: »Davek iz intelektualnih storitev ali drugih negospodarskih storitev plačujejo zavezanci od osnov, ki presegajo višino osebnega dohodka po stopnjah iz 3. odstavka 12. člena tega odloka«. 11. člen V prvem odstavku 17/člena se črtajo besede: »patentov in tehničnih izboljšav«. 12. člen V VIII. poglavju se črtajo besede: »in premoženjskih pravic«. 13. člen V 22. členu se spremeni prvi odstavek tako, da se glasi: Davek na dohodke od premoženja se plačuje po naslednjih stopnjah: če znaša davčna osnova dinarjev Za 22,a nad do •/. 10.000 20 10.000 20.000 • 22 20.000 30.000 24 30.000 40.000 26 40.000 50.000 28 50.000 30 14. člen členom se doda nov 22.b člen, ki se glasi: »Davek na dohodke od premoženja se plačuje tudi od dohodkov doseženih s prodajo premičnin, katerih prometna vrednost znaša več kot 20.000 dinarjev. Davek se plačuje ne glede na to aii so premičnine prodane v nespremenjeni ali spremenjeni obliki, ne plača pa se, če so pretekla več kot tri leta od dneva pridobitve premičnine.« v 15. člen IX. poglavje se spremeni tako, da se glasi: »DAVEK OD PREMOŽENJA« 16. člen 23.a člen se spremeni tako, da se glasi: »Davek od premoženja plačujejo občani, ki posedujejo: 1. tovorna cestna motorna in priklopna ter kombi vozila,_ 2. stroje, orodje in inventar, če s takimi sredstvi pridobivajo dohodek, 3. motorne čolne in druge plovne objekte na motorni pogon, 4. stavbe, dele stavb, stanovanja in garaže, 5. gozdna zemljišča, katerih površina presega 0,50 hektara ob pogojih določenih v drugem odstavku 138. člena zakona o davkih občanov.« 17. člen 23.b člen se spremeni tako, da se glasi: »Davek na tovorna cestna motoma in" priklopna vozila ter kombi vozila se plačuje: a) za delovna vozila ne glede na nosilnost in težo 120 din ' b) za delovne priklopnike ne glede na nosilnost in težo 60 din c) za tovorna vozila (tovornjaki in lahki tovornjaki) in specialna tovorna vozila, namenjena za prevažanje določenih tovorov — glede na nosilnost do 3 tone 1000 din od vsake začetne tone od 3 do 4 tone 5000 din od 4 do 5 ton 8000 din nad 5 ton 8000 din + 4000 din za vsako nadaljnjo začetno tono nosilnosti. V enakih zneskih se plačuje davek na tovorne priklopnike in specialne tovorne priklopnike, ki so namenjeni za prevažanje določenih tovorov. č) za vlečna tovorna vozila — za traktorje: do 25 KM 120 din nad 25 KM čto 40 KM 170 din nad 40 KM do 63 KM 220 din nad 63 KM 270 din — za vlečna vozila s polpriklopnikom se plača davek kot za tovorna vozila, navedena v c) točki. d) za tovorne tricikle z nosilnostjo do 400 kg in z delovno prostornino motorja: din nad 125 ccm do 250 cem 30 .' nad 250 ccm do 500 ccm 40 nad 500 ccm do 1000 ccm 50 nad 1000 ccm 60 Za tovorne tricikle z nosilnostjo nad 400 kg pa še 40 din več.« e) Za kombi vozila, glede na motorja in sicer: delovno prostornino din do 900 ccm 500 nad 900 ccm do 1350 ccm 800 nad 1350 ccm do 1800 ccm 1100 nad 1800 ccm do 2500 ccm 1400 nad 2500 ccm do 3100 ccm 1700 nad 3100 ccm 2000 18. člen 23.a člen se spremeni 'tako, da se glasi: »Davek od strojev, orodja in inventarja se plačuje glede na vrednost, po naslednjih stopnjah: če znaša osnova dinarjev znaša^davek do 50.000 2,0 nad 50.000 do 150.000 2,5 nad 150.000 do 350.000 3,0 nad 350.000 . 3,5« 19. člen Za 23.c členom se dodajo novi 23.Č, 23.d, 23.e, 23.f, 23.g, 23.h, 23.i, 23.j, 23.k, 23.1, 23.m, 23.n in 23.o členi. »23.Č člen Davek od motornih čolnov in drugih plovnih objektov na motorni pogon, se plačuje glede na moč po 20 din od vsake začete konjske moči. 23;d Sen Zavezanec za davek od stavb, delov stavb, stanovanj in garaž (v nadaljnjem besedilu: savbj je lastnik oziroma uživalec stavbe. Davek se plačuje od vsake stavbe, ne glede nato, ali jo uporablja, lastnik oziroma uživalec sam ali pa jo daje v najem. 23.e člen Osnova za davek je vrednost stavbe. V vrednost stavbe se zajemajo tiste njene lastnosti in elementi opreme, ki imajo značaj nepremičnine in se ob morebitni prodaji morajo prodati kot nepremična celota. " 23.f člen Merila in način za ugotavljanje vrednosti stavbe: — vrsto in kakovost konstrukcije stavbe, — fukcionalnost' stavbe, — starost in obrabljenost, stavbe, — drugi elementi, ki -vplivajo na uporabno vrednost stavbe. 23.g člen Vrednost stavbe se ugotovi na podlagi točkovanja ob upoštevanju meril iz 23.f člena tega odloka. Točkovanje se opravi na podlagi priročnika za ugotavljanje vrednosti stanovanja, ki je sestavni del odloka o merilih, za ugotovitev nove vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj na območju ljubljanskih občin (Uradni list SRS, št. 7-96/73). Iz priročnika, navedenega v prejšnjem odstavku tega člena, se ne’ uporabljajo določbe d, e, f, k, 1 in m točke 24 ter točka 27, 28, 29 in 30 ter določbe D tabele. 23.h člen Vrednost stavbe se izračuna tako, da se število kvadratnih metrov uporabne tlorisne površine stavbe pomnoži s seštevkom točk, ki ustreza stavbi in z vrednostjo točke. t Za uporabno tlorisno površino stavbe se šteje tlorisna površina sob. predsob, hodnikov, kuhinje, kopalnice, stranišča, shrambe, vzidanih omar in drugih zaprtih prostorov stavbe. Vrednost poslovnega prostora, izračunana po prvem odstavku tega člena, se poveča za 25'?/o, ne glede na to, ali so ti poslovni prostori sestavni del stanovanjske stavbe ali pa so zgrajeni kot samostojni grad- ' beni objekt. 23.i člen Vrednost točke znaša 26 dinarjev glede na kalkula-tivno gradbeno ceno kvadratnega metra uporabne tlorisne površine, ki se je oblikovala 1972. leta. Za stanovanjske zadeve pristojni upravni organ občine mora do 31. januarja vsakega leta za preteklo leto sporočiti davčnemu organu občine vrednost točke. 23.j člen Davčni zavezanec je davčnemu organu občine dolžan dati potrebne podatke za ugotovitev vrednosti stavbe zaradi odmere davka. Davčna napoved je.ehkratna. Nove obveznosti-in morebitne spremembe lastništva in vrednosti stavbe pa se prijavljajo davčnemu organu občine do 31. januarja vsakega leta. Obliko in vsebino davčne napovedi predpiše davčni organ občine. 23.k člen Ugotovljena vrednost stavbe, ki je osnova za odmero davka od stavb se spremeni, ko se vrednost točke v primerjavi z vrednostjo iz leta 1972 poveča za več kot 20% in je nova ugotovljena vrednost osnova za odmero davka od stavb v nadaljnjih letih. Pri revalorizaciji se upošteva tudi povišanje vrednosti točke za leto 1973. 23.1 člen Davek od stavb se plačuje od davčne osnove po naslednjih stopnjah: stopnja •/. — stanovanjske stavbe, stanovanja 0,15 — poslovne stavbe in poslovni prostori 0.20 — počitniške hiše 0,30 23.m člen Občinski davek od stavb se odmerja vnaprej. Odločba o- odmeri davka od stavb je stalna in se spremeni takrat, kadar se spremenijo vrednost stavbe ali davčni predpisi. 23. n člen Občinski davek od stavb se ne plačuje od kmetij-skiK stanovanjskih stavb, ki se ne dajejo v najem in se nahajajo izven mestnega okoliša Ljubljane, pod pogojem, da so dohodki iz kmetijstva osnovni vir preživljanja članov gospodinjstva. 23.0 člen Občinski davek od gozdnih zemljišč se plačuje v višini trikratnega katastrskega dohodka teh zemljišč.« 20. člen Za 24.a členom se doda nov 24.b člen in 24.c člen. »24.b člen Zavezanci davka od stavb morajo za leto 1974 na javni poziv vložiti napoved do 31 maja 1974, razen tistih, zavezancev, ki so pravilno izpolnili in občini oddali popisne liste za stanovanjske, počitniške in poslovne prostore. Davčni organ občine bo že izvršeno točkovanje uporabil za izračun vrednosti stavbe za leto 1974 po določilih 23.g člena tega odloka. 24. C člen Za odmero davka ha dohodek od stavb za leto 1972 in odmero davka na posest stavb za leto 1973. se za izračun stanarinske oziroma najemninske vrednosti uporabijo določbe iz 23,g . člena tega odloka«. Te določbe se uporabljajo tudi za oblikovanje najemnine za leti 1972 in 1973. 21. člen Za 29, členom se doda nov, 30. člen, ki se glasi:' »Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se .od 1. januarja 1974 dalje, razen določb 14 člena tega odloka, ki se uporabljajo od 1. aprila 1974 dalje.« Št. 010-4/72-1 Ljubljana, dne 28 marca 1974. Predsednik skupščine občine Ljubljana Moste-Polje Polde Maček 1. r. 328. Na podlagi 93. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje je skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 28 marca 1974 sprejela ODLOK o družbeni skrbi za udeležence NOV in njihove družinske člane, borce za severno mejo v letu 1918/19 ter slovenske dobrovoljce iz vojn 1912/18 1. člen Borcem NOV in njihovim družinskim članom, borcem za severno mejo v letih 1918/19 ter slovenskim dobrovoljcem iz vojn 1912/18, ki materialno niso preskrbljeni, se lahko dodeli občinska družbena pomoč. 2. člen Oblike družbene denarne pomoči po tem odloku so: 1. stalna družbena pomoč borcem NOV, borcem za severno mejo 1918/19 ter slovenskim dobrovoljcem iz vojn 1912/18. 2. stalna družbena pomoč najožjim družinskim članom borca NOV. 3. stalne pomoči za šolanje otrokom borcev NOV, ki se še uspešno šolajo. 4. občasna ali enkratna družbena pomoč osebam iz 1. člena tega odloka v primerih, ko pride oseba ali družina v položaj, da je pomoči potrebna. 5. enkratna posebna družbena pomoč osebam iz 1. člena tega odloka za okrevanje ali preventivno zdravljenje, kadar je ta oblika pomoči potrebna in po mnenju zdravstvenega organa koristna. 3. člen V Stalna družbena pomoč se lahko dodeli borcem NOV, borcem za severno mejo 1918/19 ter slovenskim dobrovoljcem iz vojn 1912/18, ki imajo stalno bivališče na območju občine Ljubljana Moste-Polje, če njihov dohodek ali skupni dohodek družine ne presega višine cenzusa, ki ga določi komisija za zadeve borcev NOV skupščine občine Ljubljana Moste-Polje vsako leto posebej. 4. člen Stalna družbena denarna pomoč se lahko dodeli pod enakimi pogoji tudi ožjim družinskim članom padlih ali umrlih borcev NOV. Za ožje družinske člane se štejejo: žena; otroci, starši, posvojenci in pridobitno nesposobni bratje in sestre, če jih je padli ali umrli borec preživljal. 5. člen Denarna pomoč za šolanje se lahko dodeli otrokom borcev NOV, ki nimajo za šolanje dovolj finančnih sredstev. 6. člen O dodelitvi in višini stalne družbene pomoči odloča komisija za zadeve borcev in invalidov NOV skupščine občine Ljubljana Moste-Polje po prosti presoji ob upoštevanju predloga Zveže združenj borcev NOV občine Ljubljana Moste-Polje in v okviru tega odloka in pravilnika. Zoper odločbo komisije je možna pritožba na Re-. publiški sekretariat za zdravstvo in socialno varstvo SRS. 7. člen Pri odločanju o stalni družbeni pomoči komisija upošteva: a) čas vstopa v NOV ali aktivno organiziranega dela in pomembnosti tega časa oziroma dela, b) splošno zdravstveno stanje, starost in zmožnost za delo, c) število družinskih članov, ki jih je dolžan borec preživljati oziroma višino dohodka na družinskega člana njegove družine, č) udejstvovanje v povojni socialistični graditvi ter druge okoliščine, ki označujejo borca v njegovem udejstvovanju v ljudski revoluciji. Iste kriterije je potrebno upoštevati pri odločanju o družbeni pomoči družinskim članom borcev NOV, po katerih se jim te pomoči priznajo. 8. člen ' Višino stalne družbene denarne pomoči določi komisija za zadeve borcev NOV. Stalna družbena pomoč ne sme biti nižja kot 200 din. ‘ 9. člen Pri odločanju višine občasnih ali enkratnih družbenih denarnih pomoči mora komisija upoštevati splošno socialno stanje v družini oziroma trenutni materialni položaj oseb iz 1. člena tega odloka. 10. člen Če se spremenijo pogoji, ki jih je komisija upoštevala pri dodelitvi stalne denarne družbene pomoči, se denarna družbena pomoč lahko zviša, zmanjša ali ukine. Spremenjeni pogoji se upoštevajo od prvega dne v naslednjem mesecu po nastalih spremembah, kolikor komisija ne določi drugače. 11. člen Uživalec stalne družbene denarne pomoči se zdravstveno zavaruje pri Skupnosti zdravstvenega zavarovanja Ljubljana, če ni zdravstveno zavarovan po drugih predpisih. 12. člen Komisija za zadeve borcev in’invalidov NOV skupno z občinskim odborom ZZB NOV rešuje nerešene primere stanovanj borcev NOV ter njihovih družinskih članov s stanovanjskimi enotami, s katerimi razpolaga. Komisija razpolaga s stanovanjskimi enotami, ki jih izpraznijo borci NOV ali njegovi družinski člani, če se preselijo v novo stanovanje, ki so ga dobili iz sklada za borce NOV ali zgradili s sredstvi tega sklada. 13. člen Vse administrativne naloge komisije v zvezi z družbenimi denarnimi pomočmi ter reševanjem stanovanjskih vprašanj iz 12. člena tega odloka opravlja oddelek za družbene službe skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, služba za zadeve invalidov in borcev NOV. 14. člen Finančna sredstva za stalne družbene denarne pomoči se zagotovijo v vsakoletnem proračunu občine Ljubljana Moste-Polje. 15. člen Način in postopek za dodelitev družbenih denarnih pomoči in višino družbenih denarnih pomoči natančneje določi komisija s pravilnikom v skladu s tem odlokom. 16. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o družinski skrbi za udeležence NOB in njihove družinske člane, z dne 10. februarja 1967 (Glasnik, št. 4/67). 17. člen - Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS., St. 010-10/74-1 Ljubljana, dne 29. marca 1974. 329. Na podlagi 93. člena Statuta občine Ljubljana Moste-Polje je skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 28. marca 1974 sprejela ODLOK o spremembi odloka o pogojih in kriterijih za podeljevanje varstvenega dodatka za kmete borce 1. člen V odloku o pogojih in kriterijih za podeljevanje varstvenega dodatka za kmete-borce (Uradni list SRS, št- 13/73) se spremeni 10. člen tako, da se glasi: »Finančna sredstva za kritje izdatkov iz naslova varstvenega dodatka, priznanega kmetom-borcem so zagotovljena v republiškem proračunu. Varstveni dodatek izplačuje podružnica skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Ljubljani, skupno s starostno pokojnino.« 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. uporablja pa se od 1. januarja 1974. St. 010-9/74-1 Ljubljana, dne 29. marca 1974. Predsednik skupščine občine Ljubljana Moste-Polje Polde Maček 1. r. SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA ŠIŠKA 330. Na podlagi 47. člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36/64, 6/65. 43/67, 40/68 in 43/70) ter 92. člerta statuta občine .Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 18/70) je skupščina občine Ljubljana Šiška na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 29. marca 1974 sprejela ODLOK o proračunu občine Ljubljana Šiška za leto 1974 1. člen Predviđeni dohodki proračuna občine Ljubljana Šiška bodo torej v'letu 1974 din znašali 66,558.000 in sicer: Razporejeni dohodki proračuna 65,263.000 Nerazporejeni dohodki - tekoča rezerva 1,295.000 2. člen Skupščina mesta Ljubljana participira v višini 36 “/o na dohodkih iz naslova posebnega občinskega davka od prometa proizvodov v trgovini in davka od prometa alkoholnih pijač v trgovini in gostinstvu. Dohodki iz prvega odstavka tega člena so dohodek mesta, ki ga mesto razporeja s svojim proračunom in se ne upoštevajo-v občinskem proračunu. 3. člen V odstotkih od proračunskih dohodkov se razporejajo dohodki naslednjim koristnikom din 1. Posebni račun prispevka za uporabo mestnega zemljišča — 100 %> priliv prispevka za uporabo mestnega zemljišča 2. Mestni gasilski sklad — 100 °/o priliv premije za zavarovanje proti požaru 3. Sklad za napredek turizma Ljubljana — 70% komunalne takse za začasno prebivanje potnikov in turistov 4. Sklad za nakup stavbnih zemljišč občine 45% prometnega davka od nepremičnin in pravic 5. Sklad za pospeševanje kmetijstva občine — 50% davka od kmetijske dejavnosti 6. Rezervni sklad občine — 1 % vseh dohodkov proračuna občine tekočega leta, po odbitku dohodkov, ki se 100 % razporedijo uporabnikom Skupaj v odstotku razporejeni dohodki 4. člen Iz razporejenih dohodkov v določenih zneskih v posebnem delu proračuna se dodeljujejo sredstva na ustrezne račune naslednjim uporabnikom: — Zavodu za socialno delo — upravnim organom skupščine občine in mesta — krajevnim skupnostim — družbenopolitičnim organizacijam in društvom — skladom in posebnim računom Sredstva za redno dejavnost se nakazujejo mesečno za nazaj, za posebne namene pa skladno s potrebami v okviru odobrenih sredstev. 5. člen Upravni organ skupščine občine samostojno razpolaga s sredstvi, ki so mu dodeljena za redno dejavnost, kakor tudi s sredstvi, ki jih ustvari z lastno dejavnostjo. Izplačila iz sredstev za delo državnih organov se izvršujejo na podlagi nalogov tajnika. 6. člen V rezervni sklad se vladajo sredstva po preteku vsakega meseca v znesku, ki ne more biti manjši od 1 % ostvarjenih dohodkov v minulem mesecu, zmanjšanih za dohodke, ki se 100% razporejajo uporabnikom (prispevek za uporabo mestnih zemljišč in premija od zavarovanja pred požarom). Obveznost vlaganja v rezervni sklad se lahko odloži za čas, ko zaradi zaostajanja v dotoku proraču-skih dohodkov, praračun uporablja posojilo iz svojega rezervnega sklada. 7., člen O razporeditvi oziroma uporabi nerazporejenih dohodkov (tekoča proračunska rezerva), ki so namenjeni za pokrivanje nepredvidenih ali premalo predvidenih družbenih potreb, odloča svet za družbeni plan in finance in o tem naknadno poroča občinski skupščini. 8. člen Če se med letom ugotovi, da posamezne postavke razporejenih dohodkov ne bodo v celoti izvršene, se pooblašča svet za družbeni plan in finance, da ostanek sredstev prenese v proračunsko rezervo. 9. Hen Sredstva oziroma uporabniki, ki niso navedeni v 3. in 4. členu odloka se uporabljajo neposredno iz proračuna. Odredbodajalec za njihovo koriščenje je tajnik skupščine. Izplačila iz sredstev za delo upravnih in drugih komisij se opravijo na podlagi naloga tajnika skupščine ali na podlagi civilnopravne pogodbe, ki jo v imenu skupščine podpiše tajnik skupščine. Višina plačila, oziroma način ugotavljanja višine plačila mora biti določen v pogodbi. 10. člen Svet za družbeni plan in finance se pooblašča, da razpolaga s sredstvi rezervnega sklada v smislu 2. točke prvega odstavka 96. člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji, za ostale namene iz 96. člena v zvezi z določbami 98. člena citiranega zakona pa do višine 100.000 din. 11. člen Če zaostaja pritekanje proračunskih dohodkov v taki meri, da obstaja verjetnost, da ne bodo doseženi v planirani višini iz 1. člena tega odloka, sme svet za družbeni plan in finance- začasno zmanjšati višino sredstev, ki so v proračunu razporejena za posamezne namene. O takem ukrepu mora svet za družbeni plan in finance obvestiti občinsko skupščino in ji predlagati ustrezne spremembe proračuna. 12. člen * Sredstva, ki so po odloku o začasnem financiranju proračuna skupščine občine Ljubljana Šiška v I. trimesečju 1973 (Uradni list SRS, št. 52/72) dana posameznim uporabnikom oziroma porabljena za posamezne namene, se poračunajo v smislu določb tega odloka in v okviru odobrenih sredstev proračuna. 13. člen Pregled in razpored dohodkov po glavnih namenih, bilanca sredstev, splošni razpored dohodkov, posebni del proračuna, finančni načrti posebnih računov in skladov so sestavni del tega odloka. 'Pregled in razpored dohodkov proračuna po glavnih namenih se objavi obenem s tem odlokom v Uradnem listu SRS. 14. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1974. Št. 1-020-6/74 Ljubljana, dne 28. marca 1974. Predsednik skupščine občine Ljubljana Šiška Danilo Sbrizaj 1. r. 3,000.000 . 420.000 315.000 1.670.000 350.000 660.000 6.415.000 Pregled in razpored dohodkov proračuna občine Ljubljana Šiška za leto 1974 Vrsta dohod- Dohodki Znesek kov 1 Davek na dohodek in davek iz osebnih dohodkov 33,900.000 2 Prometni davek, davek na premoženje in na dohodke od premoženja 31,138.000 3 Takse 670.000 6 Dohodki upravnega organa in drugi dohodki 850.000 Skupaj 66,558.000 ■ Številka glavnega Razpored dohodkov Znesek namena 04 Socialno skrbstvo 10,305.000 05 Zdravstveno varstvo 1,530.000 06 Komunalna dejavnost 5,160.000 07 Delo državnih organov 11,330.000 12 Krajevne skupnosti 3,400.000 13 Dejavnost družbenopolitičnih organizacij in društev 3,449.000 14 Negospodarske investicije 16,314.000 15 Gospodarske investicije 9,207.000 16 Gospodarski posegi 3,908.000 18 Rezervni sklad 660.000 19 Nerazporejeni dohodki 1,295.000 Skupaj 66,558.000 331. Na podlagi 6. in 10. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7/72, 3/73, 14/73, 4/74), 3. člena zakona o določitvi virov financiranja družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti v letu 1974 (Uradni list SRS, št. 4/74), 1. člena zakona o podaljšanju rokov za določitev stopenj in osnov davkov za leto 1974 (Uradni list SRS, št. 45/73) in 155. člena statuta občine Ljubljana Šiška je skupščina občine Ljubljana Šiška na seji občinskega zbora in zbora delovne skupnosti dne 29. marca 1974 sprejela ODLOK ’ o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov 1. člen V odloku o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 10/72, 49/72, 12/73) se 3.a člen spremeni in se glasi: »Poleg davčnih zavezancev, ki so dolžni voditi poslovne knjige po določilih zakona o davkih občanov, morajo voditi vse poslovne knjige tudi vsi ostali zavezanci davka iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti ter zavezanci davka iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev.« 2. člen V 4. členu odloka o davkih občanov se stopnja 1,65% nadomesti s stopnjo 0,20%. 3. člen 7. člen odloka se spremeni in se glasi: »Stopnje občinskega davka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti (katastrski dohodek negozdnih površin) so proporcionalne in različne za posamezne skupine katastrskih občin in znašajo: skupina 1. a) b) 2. a) b) 3. 4. stopnja Vo 33 29 24 20 16 9 4. člen V 8. členu se stopnja 20 % nadomesti s stopnjo 22 odstotkov. 5. člen V 13. členu se v prvem odstavku stopnja 10,30% nadomesti s stopnjo 0,20 %, v drugem odstavku pa stopnja 20% s stopnjo 29,80%. Tretji odstavek se spremeni in se glasi: i »Občani, ki presegajo višino dohodka, ugotovljeno po prejšnjih odstavkih tega člena, plačujejo od presežka še davek od obrtnih dejavnosti po naslednjih progresivnih stopnjah: presežek v din st0^ln]a do 10.000 30 od 10.000 do 20.000 34 od 20.000 do 30.000 38 od 30.000 do 40.000 42 od 40.000 do 60.000 46 od 60.000 do 80.000 49 od 80.000 do 100.000 52 nad 100.000 55 6. člen 13.b člen odloka se spremeni tako, da se glasi: »Davčnim zavezancem, ki so pričeli (začetnikom) z obrtno ali drugo gospodarsko dejavnostjo, razen avtoprevoznikov in občanov, ki jim je opravljanje obrtne dejavnosti postranski poklic, se prizna davčna olajšava v prvem letu, za katero se davek odmerja 40%, v drugem letu pa 20% odmerjenega davka. Šteje se, da je davčni zavezanec začetnik, če ni prej opravljal te dejavnosti v kateri drugi občini, ali če ni kdo drug v istih prostorih opravljal take dejavnosti.« 7. člen V 15. členu odloka se točka d) spremeni in se glasi: »od dohodkov od priložnostnega zbiranja odpadnega materiala za organizacije združenega dela, od dohodkov delavcev, ki priložnostno opravljajo storitve za organizacije združenega dela, državne organe in druge organizacije, od dohodkov doseženih z opravljanjem del po pogodbi o delu, sklenjeni v skladu s predpisi o delovnih razmerjih, če ne gre za že v prejšnjih točkah tega člena omenjene dohodke in od dohodkov iz tretje in četrte točke 76. člena zakona o davkih občanov 25 %. Opomba: Davek se ne plačuje od dohodkov, doseženih z Zbiranjem odpadnega materiala pri individualnih gospodinjstvih.« 8. člen 17. člen odloka se spremeni tako, da se glasi: »Občani, ki z osebnim delom opravljajo intelektualne ali negospodarske storitve, plačujejo davek tako, kot je to določeno v 13. členu odloka.« 9. člen a) za delovna vozila ne glede na nosilnost in težo 120 din b) za delovne priklopnike ne gle na nosilnost in težo 60 din c) za tovorna vozila (tovornjaki in lahki tovornjaki) in specialna tovorna vozila namenjena za prevažanje določenih tovorov — glede na nosilnost: V prvem odstavku 19. člena se črtajo besede: »patentov in tehničnih izboljšav«. 7 Doda se nov četrti odstavek, ki se glasi: : »Davek od osebnega dohodka od patentov in tehničnih izboljšav se ne plačuje.« do 3 tone nad 3 do 4 tone nad 4 do 5 ton nad 5 ton 1000 din od vsake začetne tone 5000 din 3000 din 8000 din + 4000 din za vsako nadaljnjo začetno tono nosilnosti 10. člen V 24. členu odloka se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi: »Davek na dohodke od premoženja in premoženjskih pravic se plačuje po naslednjih stopnjah: Davčna osnova v din St0»/1n^a do 10.000 20 nad 10.000 do 20,000 22 nad 20.000 do 30.000 24 nad 30.000 do 40.000 26 nad 40.000 do 50.000 28 nad 50.000 30« V enakih zneskih se plačuje davek za tovorne priklopnike in specialne tovorne priklopnike ki so namenjeni za prevažanje določenih tovorov, č) za vlečna tovorna vozila: — za traktorje din do 25 KM 120 nad 25 KM do 40 KM 170 nad 40 KM do 63 KM 220 nad 63 KM 270 — za vlečna vozila s polpriklopnikom se plača davek kot za tovorna vozila, navedena v c) točki. d) za tovorne tricikle z nosilnostjo do 400 kg in z delovno prostornino motorja: 11. člen Za 24. členom odloka se doda nov 24.a člen, ki se glasi: , »Davek na dohodke od premoženja se plačuje tudi od dohodkov doseženih s prodajo premičnin, katerih prometna vrednost znaša več kot 20.000 din. Davek se plača ne glede na to, ali so premičnine prodane v nespremenjenem ali spremenjenem stanju, ne plača pa se, če so potekla tri leta od dneva pridobitve premičnine.« 12. člen Poglavje 8.a — »dav/ek na določene premoženjske predmete« in členi 26.a, 26.b, 26.c se črtajo. 13. člen Za 26. členom odloka se doda novo poglavje »8.a — davek od premoženja« in novi . členi: 26.a, 26.b, 26.c, 26.Č, 26.d, 26.e, 26.f, 26.g, 26.h, 26.i, 26.j, 26.k, 26.1, 26.m, 26.n, 26.o, ki se glasijo: nad 125 ccm do 250 ccm din 30 nad 250 ccm do 500 ccm 40 nad 500 ccm do 1000 ccm 50 nad 1000 ccm 60 za tovorne tricikle z nosilnostjo nad 400 kg pa še 40 din več.. e) za kombi vozila glede na delovno prostornino motorja, in sicer: j din do 900 ccm 5od nad 900 ccm do 1350 ccm 800 nad 1350 ccm do 1800 ccm 1100 nad 1800 ccm do 2500 ccm 1400 nad 2500 ccm do 3100 ccm 1700 nad 3100 ccm 2000 . 26.c člen Občinski davek od strojev, orodja in inventarja se plačuje glede na vrednost po naslednjih stopnjah: »26.a čleri Občinski davek od premoženja plačujejo občani, ki posedujejo: 1. tovorna cestna motorna in priklopna ter kombi vozila, 2. stroje, orodje in inventar, če s takimi sredstvi pridobivajo dohodek, 3. motorne čolne in druge plovne objekte na motorni pogon, 4. stavbe, dele stavb, stanovanja in garaže (v nadaljnjem besedilu: stavbe), 5. gozdna zemljišča, katerih površina presega 0,50 hektara, ob pogojih določenih v drugem odstavku 138. člena zakona o davkih občanov. 26.b člen Občinski davek na tovorna cestna* motorna in priklopna ter kombi vozila se plačuje v tehle letnih zneskih: osnova v din stopnja •/. do 50.000 2,0 nad 50.000 do 150.000 2,5 nad 150.000 do 350.000 3,0 nad 350.000 3,5 26.č člen Občinski davek od motornih čolnov in drugih plovnih objektov na motorni pogon se plačuje glede na moč motorja po 20 din od vsake začetne konjske sile. 26.d člen Zavezanec za davek od stavb, delov stavb, stanovanj in garaž (v nadaljnjem besedilu: stavb) je lastnik oziroma uživalec^ stavbe. Davek se plačuje pd vsake stavbe, ne glede na to ali jo uporablja lastnik oziroma uživalec sam, ali pa jo daje v najem. 26.e člen Osnova za davek je vrednost stavbe. V vrednost stavbe se ^zajemajo tiste njene lastnosti in elementi opreme, ki imajo značaj nepremičnine in se ob morebitni prodaji morajo prodati kot nepremična celota. 26.f člen Merila in način "za ugotavljanje vrednosti stavbe: — vrsta in kakovost konstrukcije stavbe, — funkcionalnost stavbe, — starost in obrabljenost stavbe, — drugi elementi, ki vplivajo na uporabno vrednost stavbe. 26.g. člen Vrednost stavbe se ugotovi na podlagi točkovanja ob upoštevanju meril iz prejšnjega člena. Točkovanje se opravi na podlagi priročnika za ugotavljanje vrednosti stanovanja, ki je sestavni del odloka o merilih za ugotovitev nove vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj na območju ljubljanskih občin (Uradni list SRS ,št 7-96/73). Iz priročnika najedenega v prejšnjem odstavku tega člena, se ne uporabljajo določbe d, e, f, k, 1 in m točke 24, ter točke 27, 28, 29 in 30 ter določbe D tabele. 26.h člen Vrednost stavbe se izračuna tako, da se število kvadratnih metrov uporabne tlorisne površine stavbe pomnoži s seštevkom točk, ki ustreza stavbi, in z vrednostjo točke. Za uporabno tlorisno površino stavbe se šteje tlorisna površina sob, predsob, hodnikov, kuhinje, kopalnice, stranišča, shrambe, vzidanih omar in drugih zaprtih prostorov stavbe. Vrednost poslovnega prostora, izračunana po prvem odstavku tega člena, se poveča za 25 °/o ne glede na to, ali so ti poslovni prostori sestavni del stanovanjske stavbe ali pa so zgrajeni kot samostojni gradbeni objekt. 26.i člen Vrednost točke znaša 26,00 din glede na kalkula-tivno gradbeno ceno kvadratnega metra uporabne tlorisne površine, ki se je oblikovala 1972. leta. Za stanovanjske zadeve pristojni občinski upravni organ mora do 31. januarja vsakega leta za preteklo leto sporočiti davčnemu organu občine vrednost točke. 26.j člen Davčni zavezanec je davčnemu organu občine dolžan dati potrebne podatke za ugotovitev vrednosti stavbe zaradi odmere davka. Davčna napoved je enkratna, nove obveznosti in morebitne spremembe lastništva in vrednosti stavbe pa se prijavljajo davčnemu organu občine do 31. januarja vsakega leta. Obliko in vsebino davčne napovedi predpiše davčni organ občine. 26.k člen Ugotovljena vrednost stavbe, ki je osnova za odmero davka od stavb, se spremeni, ko se vrednost točke v primerjavi z vrednostjo iz leta 1972 poveča za več kot 20 °/o in je nova ugotovljena vrednost osnova za odmero davka od stavb v nadaljnjih letih. Pri revalorizaciji se upošteva tudi povišanje vrednosti točke za leto 1973. 26.1 člen Občinski davek od stavb se plačuje od davčne osnove po naslednjih stopnjah: V. — stanovanjske stavbe in stanovanja 0,15 — poslovne stavbe in poslovni prostori 0,20 — počitniške hiše 0,30 26.m člen Občinski davek od stavb, se odmerja vnaprej. Odločba o odmeri davka od stavb je stalna in se spremeni takrat, kadar pride do spremembe vrednosti stavbe ali spremembe davčnih predpisov. 26.n člen Občinski davek od stavb se ne plačuje od kmetijskih stanovanjskih stavb, ki se ne dajejo v najem in se nahajajo izven mestnega okoliša, pod pogojem, da so dohodki iz kmetijstva osnovni vir preživljanja članov gospodinjstva. Za izvenmestni okoliš se štejejo tale naselja: Brezovica, Dol, Dornice, Dragočajna, Golo brdo, Goričane, Govejek, Hraše, Ladja, Moše, Spodnje in Zgornje Pirniče, Spodnja in Zgornja Senica, Seničica, Smlednik, Sora, Studenčice. Tehovec, Topol, Torovo, Trnovec, Vaše, Valburga, Vikrče, Zapoge, Zavrh, Zbilje, Žlebe, Rakovnik, Dobruša, Bukovica, Spodnje, Zgornje in Srednje Gameljne, Glince. Sinkovturn, Koseze, Polje, Rašica. Repnje, Selo, Skaručna, Šmartno, Tacen, Vesca, Vodice, Vojsko, Utik, Toško čelo. 26.0 člen Občinski davek od gozdnih zemljišč se plačuje v višini trikratnega katastrskega dohodka teh zemljišč.« PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 14. člen Davčni zavezanci davka od stavb morajo za leto 1974 na javni poziv vložiti napoved do 31. maja 1974, razen tistih zavezancev, ki so pravilno izpolnili in občini oddali popisne liste za stanovanjske, počitniške in poslovne prostore. Davčni organ občine bo že izvršeno točkovanje uporabil za izračun vrednosti stavbe za leto 1974 po določilih 26.g člena odloka. , 15. člen Za odmero davka na dohodek od stavb za leto 1972 in odmero davka na posest stavb za leto 1973 se za izračun stanarinske oziroma najemninske vrednosti uporabljajo določbe iz 26.g člena odloka. 16. člen Statutarno-pravna komisija je pooblaščena za izdajo prečiščenega besedila odloka. 17. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1974 dalje razen 11. člena, ki se uporablja od 1. aprila 1974 dalje. Št. 1-020-6/74 Ljubljana, dne 29. marca 1974. 332. Na podlagi drugega odstavka 10. člena in 11. člena zakona o varstvu narave (Uradni list SRS, št. 7/70) in členov 10 do 13. zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72), 6. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 26/73) ter ustreznih členov svojih statutov sta skupščini občin Ljubljana Šiška in Ljubljana Vič-Rudnik vsaka na sejah svojih občinskih zborov in zborov delovnih skupnosti ob sodelovanju delegatov kmetijskih zemljiških skupnosti teh dveh občin dne 29. marca 1974 v enakem besedilu sprejeli ODLOK o sprejetju urbanističnega načrta za območje krajinskega parka »Polhograjski Dolomiti« za območji občin Ljubljana Šiška in Ljubljana Vič-Rudnik 1. člen Sprejme se urbanistični načrt za območje krajinskega parka »Polhograjski Dolomiti« v nadaljnjem besedilu: urbanistični načrt), ki ga je pod šifro projekta 1491/71, 1567/71 in 1706/73 izdelal Ljubljanski urbanistični zavod, za območji občin Ljubljana Šiška in Ljubljana Vič-Rudnik. Ta urbanistični načrt, ki obsega grafično'' in tekstualno gradivo v šestih knjigah, je občanom, organom in organizacijam na vpogled pri upravnih organih, ki so pristojni za urbanizem, obeh občinskih skupščin, ki sprejemata ta odlok, in pri strokovni organizaciji združenega dela, ki je pooblaščena za strokovne zadeve urbanizma na območju obeh občin. 2. člen Urbanistični načrt krajinskega parka »Polhograjski Dolomiti« (v nadaljnjem besedilu: krajinski park ali park) določa gospodarski razvoj in prostorsko urejanje tega območja ter pogoje za obstoj in razvoj kmetij in- turizma na tem ozemlju, ki je rekreacijsko območje mesta Ljubljane. Na podlagi tega načrta usmerjata in spremljata razvoj imenovanega območja občinski skupščini, ki sprejemata ta odlok, vsaka za svoje območje ali sporazumno, če je treba rešiti vprašanje, ki zadeva območja obeh občin. 3. člen Meja območja krajinskega parka je prikazana v načrtu členitve površin in razmejitev ter v detajlnih prikazih (regulacijskih elementih), ki pojasnjujejo urbanistični načrt. Meja parka poteka po konturi strnjenega gozda povsod tam, kjer park meji na večja urbanizirana območja. Meja parka poteka po konturi strnjenega gozda; ob cesti Stranska vas—Glinice—ob rezervatu daljnovoda—mimo naselij Glinice, Bolnice—Podgora-—Šentvid — Gunclje — Dvor — Stanežiče— Medno—Seničica—Preska —Goričane—Rakovnik—Sora— Gosteče— Pungert— Hosta, ca. 1500 m v dolino Hrastenice in nazaj prek terase v dolino Poljanske Sore mimo Hodešč. Od tu poteka meja ob desnem bregu Sore do Poljan. V Poljanah se meja zopet umakne ilrbanizirani pokrajini. Dalje poteka ob strnjenem gozdu mimo Gorenje vasi. Od tu dalje meji park na 20,0 m odmik od osi obstoječe ceste Gorenja vas—Polhov gradeč Od tu dalje poteka meja zopet ob robu strnjenega gozda mimo Polhovega gradca do Stranske vasi. 4. člen Neposredno v tem urbanističnim načrtom se urejajo naslednje površine v krajinskem parku: — območja kmetij, kmečkih zaselkov in naselij — zazidljive površine za počitniško-stanovanjske, turistične in spremljajoče objekte — površine, ki so že zazidane s počitniškimi, stanovanjskimi, turističnimi in spremljajočimi objekti, so pa predvidene za sanacijo — spomeniška območja s spomeniško-varstvenimi režimi I., IX. in III. stopnje — naravni rezervati. 5. člen Z zazidalnimi načrti se urejajo naslednje površine v krajinskem parku: — površine turistično-rekreacijskih centrov — zazidljive površine za stanovanjske, počitniške, turistične in spremljajoče objekte, ki so večje od 10 ha. 6. člen Na celotnem območju krajinskega parka so prepovedani naslednji posegi: — gradnja industrijskih objektov — gradnja in obratovanje vsakršnih obratov ali dejavnosti, ki kvarijo zrak ali vodo, ali povzročajo prekomeren hrup — deponiranje odpadnih materialov — industrijska ekstraktivna dejavnost (kamnolomi, peskopi, apnenice itd.) — posegi, ki spreminjajo biološko ravnovesje v naravi (npr, vnašanje novih rastlinskih in živalskih vrst brez soglasja pristojne varstvene službe) — kakršnakoli človekova dejavnost, ki je v nasprotju z namembnostjo površin. 7. člen Na Celotnem območju krajinskega parka je potrebno lokacijsko dovoljenje pa poprejšnjem soglasju pristojne spomeniško-varstvene službe in pristojne kmetijske zemljiške skupnosti za naslednje posege: — vse vrste gradnje objektov, razen posebej v 9. členu navedenih — gradnja vseh komunikacij, komunalnih in energetskih vodov in naprav (komunalno omrežje, ceste, vlečnice, žičnice, regionalni vodi, pretvorniki itd.) — vodnogospodarske ureditve (spremembe vodnih režimov, izkoriščanje vodne moči, zajezitve, vsakršne gradnje na vodotokih) — postavitev ograj, razen žive meje in lesenih ograj manjšega obsega — spreminjanje oblike terena (odkopi, nasipi) — goloseki in gozdni preseki — deponiranje kakršnihkoli materialov — ekstraktivne dejavnosti (odpiranje kamnolomov, peskopov, apnenic itd. za individualno uporabo) — vsi posegi širšega regionalnega . pomena — vsi posegi, ki spreminjajo značaj pokrajine. Za gradnje in ostale posege v zazidljivih površinah ni potrebno soglasje pristojne kmetijske zemljiške skupnosti. 8. člen Za dovoljene posege na celotnem območju krajinskega parka — razen na zazidljivih površinah, ki se urejajo z zazidalnim načrtom — se izda lokacijsko dovoljenje na podlagi določil urbanističnega načrta. V teh primerih se izda lokacijsko dovoljenje na podlagi lokacijske dokumentacije, ki obsega širšo okolico posega ali objekta. 9. člen Za pomožne objekte, za katere lokacijsko dovoljenje ni potrebo pač pa je potrebno urbanistično potrdilo o priglasitvi del, se štejejo: a) manjši svinjaki, kokošnjaki, zajčniki, čebeljnja-ki in golobnjaki; b) objekti za preskrbo s pitno vodo za posamezna gospodinjstva; c) rezervoarji za vodo, ki jo uporabljajo kmetovalci; č) hišni, kanalizacijski, vodovodni plinovodni, podzemni elekrični, poštni, telefonski in telegrafski priključki. 10. člen Na celotnem območju krajinskega parka je potrebno dovoljenje pristojne spomeniško-varstvene službe po poprejšnjem soglasju pristojne kmetijske zemljiške skupnosti za naslednje posege: — vnašanje novih rastlinskih in živalskih vrst ali iztrebljanje obstoječih ' • — sekanje starih ali znamenitih dreves — vsi posegi, ki spreminjajo značaj pokrajine, pa znanje ne pride v poštev izdaja lokacijskega dovoljenja. 11. člen Varstveni režimi za urejanje spomeniških območij in nepremičnih spomenikov določajo: Varstveni režim I. stopnje za območje določa: — varovanje spomeniških lastnosti celotnega območja v neokrnjenosti in izvirnosti — dovoljena dejavnost mora služiti izključno varstvu in po potrebi konservaciji in restavraciji spomeniških sestavin območja — območje' je pod stalnim nadzorstvom pristojne spomeniške službe, ki zanj predpiše poseben spomeni-ško-varstveni red.V Varstveni režim II. stopnje za območja določa: — varovanje območja v njegovih vidnejših spomeniških sestavinah — dovoljena dejavnost naj bo v skladu s spomeniško funkcijo območja — območje je pod nadzorstvom pristojne spomeniške službe, ki zanj predpiše poseben spomeniško-var-stveni red. Varstveni režim III. stopnje za območja določa: — okvirno varovanje območja — dovoljena dejavnost naj bo v skladu s spomeniško funkcijo območja — za vsak poseg na območju je potrebno soglasje pristojne spomeniške službe. Varstveni režim I. stopnje za nepremične spomenike določa: — varovanje spomenika v celoti, neokrnjenosti in izvirnosti — dovoljena dejavnost mora služiti potrebam varstva in po potrebi konserviranju in restavriranju spomenika — kakršenkoli poseg je mogoč le z dovoljenjem in pogoji, ki jih predpiše spomeniška služba. Varstveni režim II. stopnje za nepremične spomenike določa: — varovanje spomenika v avtentični pričevalnosti — dejavnost v okviru spomenika naj bo v skladu s spomeniškim značajem le tega — za vsak poseg je potrebno dovoljenje pristojne spomeniške službe. Spomeniški red za območja in posamične nepremične spomenike vsebuje seznam vseh spomenikov in območij s kategorizacijo, varstvene režime in posebne pogoje za morebitno oblikovanje v širšem spomeniškem območju ali v kulturni krajini. 12. člen Varstveni režim za naravne rezervate je naslednji: Območje je pod nadzorstvom pristojne službe za varstvo narave. Za vsak poseg je potrebno soglasje te službe. V naravnem rezervatu velja prepoved vsakršnih gradenj. Izjemoma se dovolijo s poprejšnjim soglasjem pristojne varstvene službe tiste gradnje, ki služijo v združevanju, dostopu in znanstvenem raziskovanju, prepoved vsakršnega spreminjanja terena, vseh zemljiških del in izkoriščanje kamna, peska, proda, ipd.; prepoved spreminjanja vodnega režima, prepoved deponiranja kakršnihkoli materialov, prepoved vnašanja novih živalskih in rastlinskih vrst; prepoved trganja, nabiranja, ruvanja in odnašanja rastlin in poškodovanja, uničevanja in spreminjanja vegetacije; prepoved izkopavanja, nabiranja in odnašanja mineralov, kamenin in okamenin; dovoljeno je le prebiralno gospodarjenje z gozdovi s sečnjaki nizke intenzitete; na izredno eksponiranih pobočjih velikega nagiba, ki jih pokrivajo plitva tla z nevarnostjo erozije, se proglaša gozd kot varovalni gozd; izvaja se kontrola nad lovskim gospodarjenjem lovskih družin. 13. člen Na celotnem območju krajinskega parka veljajo za graditev novega objekta in naprave ali za gradbeni poseg, ki spreminja zunanjost, velikost ali namen obstoječega objekta in naprave, splošni pogoji, ki jih predpisuje tekstualno gradivo tega urbanističnega načrta, poleg teh splošnih pogojev pa je treba upoštevati še pogoje iz poprejšnjega soiglasja pristojne službe za spomeniško varstvo in varstvo narave; to soglasje se zahteva za vsa navedena dela na celotnem območju krajinskega parka. • 14. člen Za izvajanje in dopolnjevanje tega urbanističnega načrta ter za skladen gospodarski razvoj in prostorsko urejanje območja tega parka skrbi skrbniški odbor krajinskega parka Polhograjski Dolomiti. V ta odbor delegirajo svoje delegate obe navedeni občinski skupščini in vsi sveti krajevnih skupnosti z območja tega parka, vsak po enega delegata. Predsednika si odbor izvoli izmed svojih članov. Prvo sejo odbora skličeta predsednika skupščin občin sporazumno. Odbor se pri svojem delu povezuje s pristojnimi strokovnimi službami.' 15. člen Nadzorstvo nad izvajanjem tega odbora opravljajo pristojne inšpekcije pri upravi inšpekcijskih služb skupščine mesta Ljubljane. 16. člen Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati odlok o splošni prepovedi graditve ter prepovedi parcelacije zemljišč na območju Polhograjskih Dolomitov (Glasnik, št. 19/69 in Uradni list SRS, št 21/71). 17. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 4/2-351-013/73 Ljubljana, dne 29. marca 1974. Predsednik skupščine občine Ljubljana Šiška Danilo*1 Sbrizaj 1. r. St. 350-2/73 Ljubljana, dne 29. marca 1974. Predsednik skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Stane Virtič 1. r. SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA VIČ-RUDNIK 333. Na podlagi 6. in 10. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7/72, 3/73, 4/74) in na podlagi 58. in 93. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 16/70) je skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 29. marca 1974 sprejela ODLOK o davkih občanov I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen ■V občini Ljubljana Vič-R^idnik se uvaja obveznost plačevanja davkov občanov, ki so po zakonu dohodek občine. Občani občine Ljubljana Vič-Rudnik plačujejo davke po določbah zakona o davkih občanov in po do-j ločbah tega odloka. 2. člen Z davki se zadovoljujejo splošne družbene potrebe 'občine, ki jih je občina dolžna financirati po ustavi in zakonih. Vsak občan je za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb občine dolžan prispevati po svoji gospodarski moči. 3. člen Poleg davčnih zavezancev, ki so dolžni voditi poslovne knjige po zakonu o davkih občanov, morajo ’ voditi poslovne knjige tudi drugi zavezanci davka iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti ter zavezanci davka iz osebnega' dohodka od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev. 4. člen, Vrste občinskih davkov, ki se plačujejo po tem odloku: 1. davek od osebnega dohodka iz delovnega razmerja, 2. davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti. 3. davek od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, 4 davek od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja' intelektualnih storitev, 5. davek od osebnega dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav, 6. davek na dohodke od premoženja in premoženjskih pravic, 7. davek na določene premoženjske predmete, 8. davek na dobitke od iger na srečo. II. DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA IZ DELOVNEGA RAZMERJA 5. člen Pavšalna osnova za plačevanje davka od osebnega dohodka iz delovnega razmerja se po 39. členu zakona o davkih občanov določa v mesečnih zneskih v naslednji višini: tim 1. od osebnih dohodkov gospodarskih pomočnikov pri zasebnih kmetijskih gospodarstvih 300 2. od osebnih dohodkov gospodinjskih pomoč- nic, zaposlenih v zasebnih gospodinjstvih in od osebnih dohodkov oseb, zaposlenih v domovih planinskih društev 500 3. od osebnih dohodkov oseb, zaposlenih v krajevnih skupnostih in od osebnih dohodkov ribičev in lovcev, zaposlenih v ribiških oziroma lovskih podjetjih, zavodih, zadrugah in drugih organizacijah 600 6. člen Občinski davek od osebnega dohodka iz delovnega razmerja se plačuje po stopnji 0,20 %> od bruto osebnih dohodkov. III. DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA IZ KMETIJSKE DEJAVNOSTI 7. člen Območje občine se razdeli v štiri skupine katastrskih občin tako, da se le-te razvrstijo v ustrezne skupine. Prva skupina obsega katastrske občine: — Gradiško predmestje (del). Krakovsko predmestje (del). Trnovsko predmestje (leva stran Ljubljanice), Vič in Podsmreka. Druga skupina obsega katastrske občine: — Glince. Karlovško predmestje (del), Trnovsko predmestje (desna stran Ljubljanice) in Zgornja Šiška. Tretja-skupina obsega katastrske občine: — Brezovica, Dobrova, Ig, Iška vas. Iška Loka, Lanišče. Rudnik, Tomišelj, Šujica in Vrbljenje. Četrta skupina obsega katastrske občine: a) Babna gora, Dobravca, Horjul, Jezero, Kamnik, Pijava gorica. Polhov Gradec, Preserje, Turjak, Velike Lašče, Vrzdenec, Zaklanec. b) Butajnova, Črni vrh, Dvorska vas, Golo Gradišče, Setnik. Zažar, Zelimlje, Krvava peč, Lužarji, Osolnik, Ulaka, Rakitna, Selo I, Selo II, Šentjošt, Vino (del) in Zapotok. 8. člen Občinski davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti (katastrski dohodek negozdnih površin) se plačuje po naslednjih stopnjah: stopnja »/» — prva skupina 33 — druga skupina 23 — tretja skupina 16 — četrta skupina 9 Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena se občinski davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti odmerja: — po stopnji 33 »/o davčnim zavezancem iz krajev Vrhovci in Kozarje. — po stopnji 16°/o davčnim zavezancem iz krajev Črna vas, Lipe, Orle, — po stopnji 13%> davčnim zavezancem iz točke a) četrte skupine katastrskih občin (7. člen tega odloka). 9. člen Občinski davek iz kmetijske dejavnosti, ki odpade na dohodek, ki ga predstavlja vrednost lesa, določenega za posek, se odmerja po stopnji 22°/». 10. člen Deset let so oproščeni davka iz kmetijstva dohodki zemljišč, ki so bili za kmetijstvo neuporabna, pa so z investicijami zavezanca postala uporabna in zemljišč, na katerih se posadijo novi vinogradi, sadovnjaki in drugi dolgoletni nasadi. Oprostitev prizna davčni organ občine, če so dela bila opravljena po navodilih in pod nadzorstvom kmetijske organizacije ali organa občine, ki je pristojen za kmetijstvo. 11. člen Občinskega davka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti so oproščeni davčni zavezanci, katerih skupni katastrski dohodek ne presega 4.000 dinarjev letno, in sicer: — davčni zavezanci iz točke b) četrte skupine katastrskih občin (7. člen tega odloka), — davčni zavezanci iz krajev: Osredek, Belo, Koreno, Samotorica, Gornji Ig, Planinca, Strmec pri Velikih Laščah, Pleše pri Škofljici, Čatež, Mali Ločnik, Veliki Ločnik, Prazniki, Ščurki, Sloka gora, Gradež, Laporje in Turjak. 12. člen Zavezancem davka iz kmetijske dejavnosti, ki jim je kmetijstvo glavni poklic in vlagajo sredstva za namene iz tretjega in četrtega odstavka 66. člena zakona o davkih občanov, se prizna posebna olajšava, ki znaša 80 °/o vloženih sredstev, vendar olajšava ne sme presegati 5-letne odmere davka iz kmetijske dejavnosti. Posebna davčna olajšava se prizna tudi tistim davčnim zavezancem, ki se z osebnim delom ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, če vlagajo sredstva v gradnjo govejih hlevov z najmanj 10 stojišči, gradnjo kokošnja-kov^nad 500 nesnic ali 3.000 brojlerjev in nabavo kmetijske mehanizacije z vrednostjo najmanj 30.000 dinarjev ter za ureditev pašno-košnega sistema, za izvedbo melioracije zemljišč, potrebnih za to proizvodnjo. Ta davčna olajšava ne sme presegati 3-letne odmere davka iz kmetijske dejavnosti. V primeru, da davčni zavezanec vlaga sredstva v drugem in naslednjih letih, ko mu je bila olajšava že priznana za prej vložena investicijska sredstva, se mu čas pri naslednjih olajšavah ustrezno skrajša oziroma višino .olajšave zmanjša, če bi z olajšavo za ponovno vložena sredstva prekoračil naj večjo možno olajšavo po tem členu. Davčni zavezanec uveljavlja olajšavo s posebno vlogo, ki ji priloži dokaze o vloženih sredstvih iz prvega odstavka tega člena. Vlog za priznanje olajšave za vložene investicije se praviloma vloži v letu, v katerem so bila vložena sredstva za investicije. Izjempma se vloga šteje za pravočasno, če je vložena do konca junija po preteku leta, v katerem so bila vložena investicijska sredstva. Če vloga ni pravočasna, se za pretekli čas olajšava skrajša. O olajšavi odloča davčni organ občine z odločbo. Davčnim Zavezancem iz kmetijske dejavnosti, ki jim je kmetijstvo glavni poklic in preživljajo otroke, ki so na rednem šolanju na poklicnih, srednjih, višjih in visokih šolah, se iyizna posebna olajšava, ki znaša 500 dinarjev letno odmerjenega davka za vsakega otroka s pogojem, da otrok ni starejši od 26 let in da otrok ne dosega lastnega dohodka 500 dinarjev mesečno iz naslova štipendije in vajeniške nagrade. Posebna olajšava se uveljavlja z vlogo zavezanca, ki mora biti vložena do konca leta, za katero se odmerja davek, davčna uprava občine odloči o posebni davčni olajšavi z odločbo. IV. DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA IZ SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA OBRTNIH IN DRUGIH GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI 13. člen Občani, -ki z osebnim delom opravljajo obrtne ali druge gospodarske dejavnosti in se jim odmerja davek po dejanskem dohodku, plačujejo občinski davek od osnov do višine dohodka, ki ustreza osebnemu dohodku za enake ali podobne poklice po samoupravnih sporazumih, po stopnji 0,20 %>. Občani, katerim opravljanje obrtne ali druge gospodarske dejavnosti ni glavni poklic in se jim odmerja davek po dejanskem dohodku, plačujejo poleg davka iz prejšnjega odstavka tega člena, poseben občinski davek po stopnji 29,80 "/o. 14. člen Občinski davek iz obrtnih ali drugih gospodarskih dejavnosti plačujejo zavezanci od osnov, ki presegajo višino osebnega dohodka iz prejšnjega člena, po naslednjih davčnih stopnjah: če znaša davčna osnova nad dinarjev do stopnj; »/o 10.000 10.000 20.000 30 34 20.000 30.000 38 30.000 40.000 42 40.000 60.000 46 60.000 80.000 49 80.000 100.000 52 100.000 55 15. člen Občinski davek iz obrtnih dejavnosti po odbitku se plačuje od vsakega posameznega dohodka ob vsakem izpačilu po davčnih Stopnjah, ki znašajo: stopnja V. . 1. a) od dohodkov domače obrti 5 b) od dohodkov raznašalcev dnevnega časopisja, lesene embalaže ter dohodkov pakiranja izdelkov domače obrti in ščipalk 10 2. od dohodkov prodaje srečk in plačil pri športni napovedi ter pri lotu, od dohodkov, doseženih z opravljanjem postranskih kmetijskih dejavnosti ! 15 Stopnja °/° 3. od dohodkov zavarovalnih poverjenikov, od provizij uličnih prodajalcev časopisov, knjig revij , in podobno,’od dohodkov zbiranja naročil za časopise, knjige, revije in podobno, od provizij poslovnih agentov in poverjenikov ter od zbiranja oglasov, od dohodkov delavcev, doseženih z opravljanjem del ob pretežni uporabi lastne telesne moči, od dohodkov doseženih s prodajo izdelkov uporabne umetnosti ali od razmnoževanja ali izdajanja drugih avtorskih del, ki se ne štejejo za izvirnike in od dohodkov potujočih zabavišč 20 4. od provizij zastopnikov, ustanov za varstvo malih avtorskih pravic, od priložnostnega • zbiranja odpadnega materiala za temeljne organizacije združenega dela, od dohodkov delavcev, ki priložnostno opravljajo storitve za temeljne organizacije združenega dela, državne organe in druge organizacije, od dohodkov, doseženih z opravljanjem del po pogodbi o delu. sklenjeni skladno s predpisi o delovnih razmerjih, od dohodkov iz tretje in četrte točke 76. člena zakona . o davkih občanov, če ne gre za dohodke iz prve do devete točke 89. člena zakona o davkih občanov 25 Davka po tej točki ne plačujejo občani, ki priložnostno 'zbirajo odpadni material v okviru posameznih gospodinjstev. Občinski davek iz prejšnjega odstavka'se ne plačuje od izdelkov domače obrti, ki so rezultat ročnega dela, in sicer: od lesenih zobotrebcev in špil, lesene posode, lesenih pletenih izdelkov, brezovih metel, nasadil za orodje, čipk' ter obodov za izdelovanje sit in rešet. 16. člen Davčnim zavezancem, ki izvršujejo ohrtno ali drugo gospodarsko dejavnost in vlagajo sredstva za obnovo, razširitev ali izgradnjo poslovnih prostorov, in za nabavo opreme, se prizna posebna davčna olajšava v naslednjih dej avnostih: — mizarstvo, — elektromehanika za gospodinjske aparate, — pranje in mazanje motornih vozil, — brivstvo in frizerstvo, — gostinstvo s turističnim značajem. 17. člen Davčnim zavezancem, ki so pričeli (začetniki) z obrtno ali drugo gospodarsko dejavnostjo, razen avtoprevoznikov in občanov, ki se ukvarjajo z obrtno dejavnostjo kot postranskim poklicem, se prizna davčna olajšava v prvem letu 40°/o, v drugem letu pa 20 %> odmerjenega davka. Šteje se,.da je davčni zavezanec pričel (začetnik) z obrtno ali drugo gospodarsko dejavnostjo, če ni preje opravljal dejavnosti, v kateri drugi občini ali da ni kdo drug izvrševal v isti delavnici dejavnosti iste obrtne stroke. 18. člen i Posebna olajšava iz 16. člena tega odloka se prizna, če se davčni zavezanci ukvarjajo z obrtnimi storitvami ali gostinstvom s turističnim značajem oziroma, da je vsaj 70% celotnega dohodka, doseženega z obrtnimi storitvami ali gostinstvom s turističnim značajem. Kaj je šteti za obrtno storitev ali gostinstvo s turističnim značajem presodi v posameznem pripieru davčni organ po predhodnem mnenju službe za gospodarstvo. Davčno olajšavo iz 16. člena tega odloka se uveljavlja s posebno vlogo, ki ji je treba priložiti dokazila o vloženih sredstvih. Vlogo z dokazili je treba vložiti z davčno napovedjo. V. DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA IZ SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA , ' INTELEKTUALNIH STORITEV . 19. člen Zavezanci od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja intelektualnih storitev, katerih celotni-letni dohodek po odbitku stroškov ne presega 25.000 din in ne zaposlujejo tuje delovne sile plačujejo davek v pavšalnem letnem znesku. 20. člen Občani, ki z osebnim delom opravljajo intelektualne ali negospodarske storitve in se jim odmerja davek po dejanskem dohodku, plačujejo občinski davek od osnov do višine dohodka, ki ustreza osebnemu dohodku za ertake ali podobne poklice po samoupravnih sporazumih, po stopnji 0,20%. Občani, katerim opravljanje intelektualnih ali drugih -negospodarskih storitev ni glavni poklic in se jim odmerja davek po dejanskem dohodku, plačujejo poleg davka iz prejšnjega odstavka tega člena poseben občinski davek po stopnji 29,80 %. 21. člen Občinski davek iz intelektualnih ali drugih negospodarskih storitev plačujejo zavezanci od osnov, ki presegajo višino osebnega dohodka iz prejšnjega člena, po stopnjah iz 14. člena tega odloka. 22. člen Občinski davek od osebnega dohodka iz intelektualnih storitev od vsakega posameznega kosmatega dohodka (davek po odbitku) plačujejo občani, ki organizacijam združenega dela, državnim organom in drugim organizacijam priložnostno opravljajo storitve ali opravljajo pri njih delo po pogodbi o delu pp predpisih o delovnih razmerjih ter občani od dohodkov na podlagi pogodbe o delu. sklenjene v skladu s predpisi o zaposlovanju pri zasebniku, po davčni stopnji 20 %. VI. DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA IZ AVTORSKIH PRAVIC, PATENTOV IN TEHNIČNIH IZBOLJŠAV 23. člen Občinski davek od osebnega dohodka iz avtorskih. pravic, po odbitku se plačuje od vsakega posameznega dohodka po davčni stopnji 8%. Občinski davek iz osebnega dohodka od patentov in tehničnih izboljšav se ne plačuje. 24. člen . , \ Ne glede na določbe prejšnjega člena tega odloka se plačuje občinski davek od posameznega dohodka po stopnji 10 % za naslednje vrste dohodkov: — doseženih od reklamnih slik, risb in plastik, reklamnih .pisanih ali govorjenih besedil, reklamnih filmov, diafilmov in diapozitivov, reklamne glasbe, kakor tudi od reprodukcij, takih del, — od raznih skic in risb, stripov, križank ali drugih podobnih del, — artistov, plesalcev in podobnih poklicev, doseženih na zabavno glasbenih prireditvah, — izvajalcev glasbenih del na zabavah, plesih, športnih igriščih, kopališčih, razstaviščih, v varietejih, v gostinskih obratih in na podobnih prireditvah. VII. DAVEK NA DOHODKE OD PREMOŽENJA IN PREMOŽENJSKIH PRAVIC » ... - • • 25. člen Občinski davek na dohodke od premoženja se plačuje tudi od dohodkov doseženih s prodajo premičnin, katerih prometna vrednost znaša več kot 20.000 dinarjev. Občinski davek po prejšnjem odstavku se plačuje ne glede na to, ali se premičnina proda v spremenjenem ali nespremenjenem stanju s pogojem, da še niso potekla 3 leta, odkar je bila premičnina pridobljena. 26. člen Občinski davek na dohodke od premoženja se plačuje po naslednjih stopnjah: če znaša davčna osnova dinarjev nad do •/. 10.000 20 10.000 20.000 22 20.000 30.000 24 30.000 40.000 26 24.000 50.000 28 50.000 30 27. člen Davčna osnova za odmero davka na dohodek od premoženja na dohodke, ki jih lastnik doseže z oddajanjem poslovnih stavb ali poslovnih prostorov, garaž in počitniških hiš v najem, je znesek stanarine oziroma najemnine, zmanjšan za enoletno amortizacijo, za stroške vzdrževanja in upravljanja ter stroške obratovanja. Ti stroški se določijo v višini 40 %> doseženega dohodka. Ne glede na določbe prejšnjega odstavka tega člena se določijo stroški upravljanja, vzdrževanja in enoletne amortizacije za stanovanja in stanovanjske hiše v višini 60°/o. Pri ugotavljanju davčne osnove za odmero davka na dohodke od premoženja, na dohodke, dosežene z oddajanjem opremljenih^ sob, se kot stroške upošteva stanarinska vrednost oziroma najemnina, ki se plačuje od oddanih prostorov, obraba opreme in vrednost storitev. Ti stroški se določijo v višini 60 % doseženega dohodka. 28. člen Zavezancem, ki opremljene sobe oddajajo v najem prek ustreznih organizacij, kot so zveza študentov, turistična društva, organizacije ža gospodarjenje s stanovanjskimi hišami, se prizna posebna davčna olajšava v višini 50 Vo odmerjenega davka. VIII. DAVEK NA DOLOČENE PREMOŽENJSKE PREDMETE 29. člen Občinski davek od premoženja plačujejo občani, ki posedujejo: . 1. tovorna cestna motorna in priklopna ter kombi, vozila, 2. stroje, orodje in inventar, če s takimi sredstvi pridobivajo dohodek 3. motorne čolne, in druge plovne objekte na motorni pogon, 4. stavbe, dele stavb, stanovanja in garaže, 5. gozdna zemljišča, katerih površina presega 0,50 ha ob pogojih, določenih v drugem odstavku 138. člena zakona o davkih občanov. 30. člen Občinski davek na tovorna cestna motorna ih priklopna ter kombi vozila se plačuje: a) za delovna vozila, ne glede na nosilnost in težo 120 din b) za delovhe priklopnike, ne glede na nosilnost in težo 60 din c) za tovorna vozila (tovornjaki in lahki tovornjaki) in specialna tovorna vozila, namenjena za prevažanje določenih tovorov — glede na nosilnost: do 3 tone 1.000 din od vsake začetne tone . od 3 do 4 tone 5.000 din od 4 do 5 ton 8.000 din nad 5 ton 8.000 din + 4.000 din za vsako nadaljnjo začetno tono nosilnosti. V enakih zneskih se plačuje davek na tovorne • priklopnike in specialne tovorne priklopnike, ki so namenjeni za prevažanje določenih tovorov. č) za vlečna tovorna vozila: — za traktorje . din do 25 KM 120 nad 25 KM do 40 KM 170 nad 40 KM do 63 KM 220 nad 63 KM 270 — za vlečna vozila, s polpriklopnikom se plača davek kot za tovorna vozila, navedena v c) točki. d) za tovorne tricikle z nosilnostjo do 400 kg in z delovno prostornino motorja: din nad 125 ccm db 250 ccm 30 nad 250 ccm do 500 ccm 40 nad 500 ccm do 1000 ccm 50 * nad 1000 ccm 60 Za tovorne tricikle z nosilnostjo nad 400 kg pa še 40 din več. q) Za kombi vozila, glede na delovno prostornino hiotorja in sicer: din do 900 ccm 500 nad 900 ccm db 1350 ccm 800 nad 1350 ccm do 1800’ccm 1.100 nad 1800 ccm do 2500 ccm 1.400 nad 2500 ccm do 3100 ccm 1.700 nad 3100 ccm 2.000 31. člen Za stanovanjske zadeve pristojni upravni organ Občinski davek za stroje, orodje in inventar, se občine mora do 31. januarja vsakega leta za preteklo plačuje glede na vrednost, po naslednjih stopnjah: leto sporočiti davčnemu organu občine vrednost točke. če znaša osnova dinarjev do 50.000 nad 50.000 do 150.000 nad 150.000 do 350.000 'nad 350.000 32. člen Občinski davek od motornih čolnov in drugih plovnih objektov na motorni pogon, se plačuje glede na moč motorja po 20 dinarjev od vsake začete konjske moči. ' . - 33. člen Zavezanec za davek od stavb, delov stavb, stanovanj in garaž (v nadaljnjem besedilu: stavbe) je lastnik oziroma uživalec stavbe. Davek se plačuje od vsake stavbe, ne glede na to, ali jo uporablja lastnik oziroma uživalec ali pa jo daje v najem. 34. člen Osnova za davek je vrednost stavbe. V vrednost stavbe se zajemajo tiste njene lastnosti in elementi opreme, ki imajo značaj nepremičnine in se ob morebitni prodaji morajo prodati kot nepremična celota. 35. Člen Merila in način ža ugotavljanje vrednosti stavbe: — vrsta in kakovost konstrukcije stavbe, — funkcionalnost stavbe, — starost in obrabljenost stavbe, — drugi elementi, ki vplivajo na uporabno vrednost stavbe. 36. člen Vrednost stavbe se ugotovi na podlagi točkovanja ob upoštevanju, meril iz 35. člena tega odloka. Točkovanje se opravi na podlagi priročnika za ugotavljanje vrednosti stanovanja, ki je sestavni del odloka o merilih za ugotovitev nove vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj na območju ljubljanskih občin (Uradni list SRS, št. 7-96/73). Iz priročnika, navedenega v prejšnjem odstavku tega člena, se ne uporabljajo določbe d, e, f, k, 1 in m točke 24 ter točka 27, 28, 29 in 30 ter določbe D tabele. 37. člen Vrednost stavbe se izračuna tako, da se število kvadratnih metrov uporabne tlorisne površine stavbe pomnoži s seštevkom točk, ki ustreza stavbi in z vrednostjo točke. Za uporabno tlorisno površino stavbe se šteje tlorisna površina sob, predsob, hodnikov, kuhinje, kopalnice, stranišča, shrambe, vzidanih omar in drugih zaprtih prostorov stavbe. Vrednost poslovnega prostora, izračunana po prvem odstavku tega člena, se poveča za 25%>, ne glede na to, ali so ti poslovni prostori sestavni del stanovanjske zgradbe ali pa so zgrajeni kot samostojni gradbeni objekt. 38. člen Vrednost točke znaša 26 dinarjev glede na kalku-lativno gradbeno ceno kvadratnega metra uporabne tlorisne površine, ki se je oblikovala 1972. leta. znaša davek «/. 2,0 2.5 3,0 3.5 39. člen Davčni zavezanec je davčnemu organu občine dolžan dati 1 potrebne podatke za ugotovitev vrednosti stavbe zaradi odmere davka. Davčna napoved je enkratna. Nove obveznosti in morebitne spremembe lastništva in vrednosti stavbe pa se prijavljajo davčnemu organu občine do 31. januarja vsakega leta. Obliko in vsebino davčne napovedi predpiše davčni organ občine. 40. člen Ugotovljena vrednost stavbe, ki je osnova za odmero davka od stavb, se spremeni, ko se vrednost točke v primerjavi z vrednostjo iz leta 1972, poveča za več kot 20°/o in je nova ugotovljena vrednost osnova za odmero davka od stavb v nadaljnjih letih. Pri revalorizaciji se upošteva tudi povišanje vrednosti točke za leto 1973, 41. člen Občinski davek od stavb se plačuje od osnove po naslednjih stopnjah: stopnja % — stanovanjske stavbe, stanovanja 0,15 — poslovne stavbe in poslovni prostori 0,20 — počitniške hiše 0,30 42. člen Občinski davek od stavb se odmerja vnaprej. Odločba o odmeri davka od stavb je stalna in se spremeni takrat, kadar se spremenijo vrednost stavbe ali davčni predpisi. 43. člen Občinski davek od stavb se ne plačuje od kmetijskih stanovanjskih stavb, ki se ne dajejo v najem in se nahajajo izven mestnega okoliša Ljubljane, pod pogojem, da so dohodki iz kmetijstva osnovni vir preživljanja članov gospodinjstva. 44. člen Občinski davek od gozdnih zemljišč se plačuje v višini trikratnega katastrskega dohodka teh zemljišč. IX. DAVEK NA DOBITKE OD IGER NA SREČO 45. člen Občinski davek na dobitke od iger na srečo se plačuje po davčni stopnji • 10 %>. X. POROŠTVO 46. člen Davčni organ občine lahko zahteva od davčnega zavezanca poroštvo za plačilo davčnih obveznosti. Poroštvo obsega pismeno izjavo ene ali več fizičnihVli pravnih oseb, s katero se zavezujejo poravnati davčni dolg namesto zavezanca. Poroštveno izjavo iz prejšnjega odstavka tega člena sme davčni organ občine zahtevati, če davčni dolg davčnega zavezanca presega zadnjo letno odmero in potem, ko prisilna izterjava iz zavezančevega premoženja ni uspela. XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 47. člen Izvršni svet skupščine občine je pooblaščen, da odloča o odpisu davčnega dolga oziroma sklepa o predlogu zavarovanja davčnega dolga z vknjižbo zastavne pravice na zavarovančevih nepremičninah iz 231. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7/72, 3/ 73, 4/74). Izvršni svet skupščine občine lahko nalogi iz prejšnjega odstavka tega člena zaupa posebni komisiji, ki jo sam imenuje. 48. člen Davčna uprava občine lahko začasno odloži ali dovoli obročno plačevanje davčnega dolga, če davčni zavezanec izkaže: — da so realizirani dohpdki bistveno manjši od dohodkov, od katerih je bil obdavčen, — da so zaradi bolezni ali smrti zavezanca ali družinskega člana nastali večji izdatki oziroma so bili zaradi elementarnih dogodkov doseženi bistveno manjši dohodki, kot bi bili doseženi v normalnih razmerah in bi bilo s takojšnjo izterjavo davčnega dolga ogroženo preživljanje družinskih članov. Odlog plačila dolga se lahko dovoli največ za dobo šestih mesecev, obročno odplačevanje davčnega dolga pa za dobo enega leta. Za čas, ko je bilo davčnemu zavezancu plačilo davka odloženo ali dovoljeno obročno odplačevanje, se ne zaračunavajo zamudne obresti. Odlog ali obročno plačevanje davčnega dolga uveljavlja davčni zavezanec z vlogo, ki ji priloži ustrezne dokaze. Davčna uprava občine odloči o vlogi s sklepom. 49. člen Davčni zavezanci, ki so po zakonu o davkih občanov dolžni vložiti napoved za odmero davka, morajo letno napoved vložiti najpozneje do 31. januarja vsakega leta. Občani so dolžni na javni poziv predložiti komisiji za ugotavljanje izvora premoženja podatke o svojem premoženju in načinu njegove pridobitve po pogojih in merilih, ki jih občinske skupščine medsebojno dogovorijo. 50. člen Davčni zavezanci davka od stavb morajo za leto 1974 na javni poziv vložiti napoved do 31. maja 1974, razen tistih zavezancev, ki so pravilno izpolnili in občini oddali popisne liste za stanovanjske, počitniške in poslovne prostore. Davčni organ občine bo že izvršeno točkovanje uporabil iz računa vrednosti stavbe za leto 1974 po določilih 36. člena tega odloka. ’ 51. člen Za odmero davka na dohodek od stavb za leto 1972 in odmero davka na posest stavb za leto 1973 se za izračun stanarinske oziroma najemninske vrednosti uporabljajo določbe iz 36. člena tega odloka in za leti 1972 in 1973 veljavni predpisi o oblikovanju stanarin in najemnin. 52. člen Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 11/73) in popravek doloka o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 22/ 73). 53. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1974 dalje, razen določb 3., četrte točke 15., drugega odstavka 23. in 25. člena ter določil 26. člena tega odloka v pogledu obdavčitve, ki se ne nanaša na letne osnove, ki se uporabljajo od dneva uveljavitve. St. 422-527/74 Ljubljana, dne 29. marca 1974. Predsednik skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Stane Virtič 1. r. 334. Na podlagi 15. člena zakona o razlastivi in o prisilnem prenosu pravice uporabe (Uradni list SRS, št. 27/72) in 93. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 16/70) je sprejela skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 5. marca 1974 ODLOK o gradnji štirietažnih stanovanjskih objektov A-I in A-2 v soseski VS-2 Kolezija med cesto v Mestni log in Koseskega ulico 1. člen Občina Ljubljana Vič-Rudnik bo investitor stanovanjskih objektov na pare. št: 306/1, 301, 311 in 312 k. o. Trnovsko predmestje na kompleksu med Cesto v Mestni log in Koseskega ulico v Koleziji. 2. člen Območje iz prejšnjega člena ponazarja grafični prikaz v merilu 1 :500, ki ga je izdelal Ljubljanski urbanistični zavod v oktobru 1971. Grafični prikaz je sestavni del tega odloka. 3. člen Oba zbora občinske skupščine sta na 55. seji dne 24/1-1974 sprejela sklep o potrditvi investicijskega programa za gradnjo stanovanjskih objektov A-l in A-2 v Koleziji iz sredstev solidarnostnega stanovanjskega sklada, mestna skupščina pa je sprejela odlok o dopolnitvi zazidalnega načrta za del območja VS-2 Kolezija na seji obeh zborov dne 28/2-1974. 4. člen Za izvajanje tega odloka je zadolžen oddelek za gradbene in komunalne zadeve skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 464-16/74 Ljubljana, dne 5. marca 1974. SKUPŠČINA OBČINE VRHNIKA 335. Na podlagi tretjega odstavka 43. člena zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu pravice uporabe (Uradni list SRS, št. 22/72) in 94. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 1/71) je skupščina občine Vrhnika na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 7. marca 1974 sprejela ODLOK o povprečni gradbeni ceni in povprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč v občini Vrhnika za leto 1974 1. člen S tem odlokom se določi povprečna gradbena cena in povprečni stroški komunalnega urejanja zemljišča na območju občine Vrhnika v smislu 3. odstavka 43. člena zakona o razlastitvi in o prisilnem prenosu pravice uporabe (Uradni list SRS, ,št. 27/72). 2. Člen Povprečna gradbena cena in povprečni stroški komunalnega urejanja stavbnih zemljišč sta osnovna elementa za izračun odškodnine za uporabo stavbnega zemljišča. a) povprečna gradbena cena za m2 stanovanjske površine znaša: — v L coni 2800 din — v II. coni 2500 din — v III. coni 2200 din b) povprečni stroški komunalnega urejanja zemljišča znašajo: — v I. coni 15 °/o otl vrednosti zgradbe —- v II. coni 10 °/o 'od vrednosti zgradbe — v III. coni 3 »/o od vrednosti zgradbe Kot osnova za izračun dohodka se jemlje enoletna stanarina za stanovanjsko hišo v višini: — v I. coni 4 “/o od vrednosti zgradbe — v II. coni 3 »/o od vrednosti zgradbe — v III. coni 2,5 %> od vrednosti zgradbe 3. člen Posamezne cone obsegajo: I. cona — vsa zazidalna zemljišča, ki se urejajo z zazidalnim načrtom, razen zemljišč namenjenih za gradnjo počitniških hišic, II. cona — vsa zemljiša, ki se urejajo z urbanističnimi redi in zemljišča, za katera je pristojni upravni or^an izdal lokacijsko dovoljenje, III. cona — vsa zemljišča, ki so namenjena za gradnjo počitniških hišic. 4. člen Z dnem. ko. začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o povprečni gradbeni ceni in povprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč (Uradni list SRS, št. 12/73). 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 3/1-010-016/72-74 Vrhnika, dne 7. marca 1974. Predsednik skupščine občine Vrhnika Marjan Krmavner, inž. 1. r. 336. Na podlagi 5. člena zakona o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča (Uradni list SRS, št. 42/66 in 20/71) in 94. člena statuta občine Vrhnika je skupščina občine Vrhnike na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 7. marca 1974 sprejela ODLOK o spremembi odloka o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča na območju občine Vrhnika 1. člčn 6. člen odloka o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča na območju občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 11/73) se spremeni tako, da se glasi: ‘ »Urejanje stavbnega zemljišča opravlja samoupravna enota za gospodarjenje s skladom stavbnega zemljišča pri samoupravni stanovanjski skupnosti občine Vrhnika (v nadaljnjem besedilu: ertota).« 2. člen V vseh nadaljnjih členih se beseda »sklad« nadomesti z besedo »enota«. 3. člen V 7. členu se besedi »občinska skupščina« nadomesti z besedami: »skupščiha samoupravne stanovanjske skupnosti«. 4. člen Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. IX. 1974. Št. 3/1-010-04/74 Vrhnika, dne 7. marca 1974. Predsednik skupščine občine Vrhnika Marjan Krmavner, inž. 1. r. 337. Na podlagi 55. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 26/73) in 94. člena statuta občine Vrhnika je skupščina občine Vrhnika na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 7. marca 1974 sprejela ODLOK o prispevku za spremembo namembnosti kmetijskih in gozdnih zemljišč 1. člen Zaradi zagotovitve sredstev za potrebe kmetijske zemljiške skupnosti zlasti pri izvajanju njenih nalog varstva kmetijskih zemljišč se s tem odlokom določa prispevek za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč (v nadaljnjem besedilu: prispevek). 2. člen Kot kmetijska zemljišča po tem odloku se štejejo kmetijska zemljišča iz 2. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 26-236/73), gozdna zemljišča in nezazidana stavbna zemljišča iz 2. člena zakona o razpolaganju z nezazidanim stavbnim zemljiščem (Uradni list SRS, št. 27-254/72), za katera do uveljavitve tega odloka ni bilo izdano pravnomočno' gradbeno dovoljenje. 3. člen Ob gradnji se spremeni namembnost tiste površine kmetijskega ali gozdnega zemljišča, na katerem leži gradbeni objekt, in tisto okoli gradbenega objekta ležeče zemljišče, s katerim razpolaga lastnik oziroma imetnik pravice uporabe gradbenega objekta na tem zemljišču, in ki je določena z lokacijskim dovoljenjem. 4. člen Prispevek se plača v enkratnem znesku od kvadratnega metra kmetijske površine, in sicer: — po 10 din od njiv, travnikov, vrtov in trajnih nasadov I. in II. katastrskega razreda, — po 6 din od njiv, travnikov, vrtov in trajnih nasadov III. in IV. katastrskega razreda, — po 2 din od njiv, travnikov, vrtov in trajnih nasadov V, do VII. katastrskega razreda. Prispevka iz prejšnjih dveh odstavkov se ne predpiše, kadar še spreminja namembnost zemljišča za potrebe gradnje objektov, ki bodo neposredno služili izboljšanju vodnega režima. 5. člen V skladu z družbenim dogovorom o ustanovitvi in financiranju kmetijske zemljiške skupnosti na območju občine Vrhnika se ijvaja plačevanje posebnega prispevka za izkoriščanje gramoza, mivke in 'kamenja, peskokopov in kamnolomov. Prispevek znaša 1,5 din od m3. Kot dohodek kmetijske zemljiške skupnosti se od občinskih proračunskih sredstev odstopa kmetijski zemljiški skupnosti 50 % sredstev davka od prometa nepremičnin in sicer iz naslova prometa s kmetijskimi in gozdnimi zemljišči ter objekti. 7. člen Zavezanec prispevka je lastnik oziroma imetnik pravice uporabe gradbenega objekta na kmetijskem ali gozdnem zemljišču. 8. člen « Prispevek odmeri na zahtevo zavezanca in ob pred-ložbi ustrezne dokumentacije občinski upravni organ, ki je pristojen za gradbene zadeve. 9. člen Plačilo prispevka se izvrši pred izdajo gradbenega dovoljenja na poseben račun kmetijske zemljiške skupnosti občine Vrhnika. Brez potrdila o plačanem prispevku ni mogoče izdati gradbenega dovoljenja. • / , 10. člen Prispevek po' tem odloku mora plačati tudi tisti, ki je zgradil gradbeni objekt na kmetijskem ali gozdnem zemljišču, pa do dneva uveljavitve tega odloka ni dobil gradbenega dovoljenja, čeprav je bilo takšno dovoljenje potrebno izdati. Plačilo prispevka po prejšnjem odstavku odmeri pristojen občinski upravni organ na prijavo kmetijske zemljiške skupnosti in ga naloži v plačlo zavezancu prispevka. 11. člen če se spremeni namembnost kmetijskega ali gozdnega zemljišča zaradi gradnje cest, mostov, elektrovo-dov ali podobnih objektov, za gradnjo katerih se ne izdaja lokacijsko dovoljenje, se plačilo prispevka izvrši ob začetku gradnje takih objektov na podlagi ustrezne gradbene dokumentacije. Prispevek zaradi gradnje objektov iz prejšnjega odstavka se plača samo od kmetijskih in gozdnih površin, na katerih ti objekti ležijo. 12. člen Prispevek po tem odloku se ne plača v primerih iz drugega odstavka 13. člena zakona 6 kmetijskih zemljiščih. ^ [ 13. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 3/2-010-02/74 Vrhnika, dne 7. marca 1974. Predsednik skupščine občine Vrhnika Marjan Krmavner, inž. 1. r. - 338. Na podlagi 27., 31. in 34. člena zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu pravice (Uradni list SRS, št. 27/ 72) ter 94. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 1/71) je skupščina občine Vrhnika na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 7. marca 1974 sprejela ODLOK o spremembi odloka o razlastitvi zemljišč, ki jih zajemajo potrjeni zazidalni načrti za območja: Log, Lukovica in Dragomer 1. člen V prvem členu odloka o razlastitvi zemljišč, ki jih zajemajo potrjeni zazidalni načrti za območja: Log, Lukovica in Dragomer (Uradni list SRS, št. 43/73), se črta besedilo: * — v zazidalnem načrtu za območje Lukovica naslednja zemljišča: pare. št. 15, 13, 18/1, 17/1, 89/2, 88, 168/3, 83/1, 83/2, 158/2. 159, 173/1. 171, 170/1, 173/2, 180/1, 180/3, 181/1, 181/2, 170/2, 178, 170/3, 170/5, 185, 182/1, 182/3, 182/2 in st. p. 1, 7, 8, 248, 231, 257, 10 k. o. Log. 2. člen >• Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 3/1-010-018/72-74 Vrhnika, dne 7. marca 1974. 339. Na podlagi 1., 3., 5. in 12. člena zakona o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj (Uradni list SRS, št. 50/72) in 94. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 7/71 in 17/71) je skupščina občine Vrhnika na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne ,7. marca 1974 sprejela ODLOK o spremembi odloka o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj 1. člen V odloku o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj (Uradni list SRS, št. 17/73) se 10. člen spremeni in se glasi: »Vrednost stanovanj v družinski stanovanjski hiši v lasti občanov ugotavlja v skladu z določbami" odloka komisija, ki jo imenuje skupščina občine Vrhnika. Lastniki stanovanj v družinski stanovanjski hiši so dolžni omogočiti komisiji izvedbo ugotovitve vrednosti. -. *. Stroški ugotavljanja vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj iz prvega odstavka tega člena se pokrivajo iz denarnih sredstev proračuna.« 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan pp objavi v Uradnem listu SRS. St. 3/2-010-012/73 Vrhnika, dne 7. marca 1974. Predsednik skupščine občine Vrhnika Marjan Krmavner, inž. 1. r. 340. Na podlagi 14., 92. in 115. člena obrtnega zakona (Uradni list SRS, št. 26/73), 94. člena statuta občine Vrhnika je skupščina občine Vrhnika na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 31. januarja 1974 sprejela ODLOK o. ureditvi nekaterih vprašanj s področja obrti 1. člen S tem odlokom se ugotavlja družbeni, interes za opravljanje nekaterih obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, določajo pogoji za opravljanje obrti kot postranski poklic in pogoji za sprejemanje gostov na prenočevanje v gospodinjstvih, v počitniških hišicah in kmečkih gospodarstvih občanov. 2. člen Na območju občjne Vrhnika je podan družbeni interes za opravljanje naslednjih obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti: a) opravljanje storitev s kmetijsko mehanizacijo in avtovleko. b) izdelava, predelava in prodaja živilskih proizvodov in začimb. c) izdelava in popravilo športnega in lovskega orožja, č) opravljanje prevoza oseb z avtotaksiji, d) prodaja na drobno v naseljih, e) prikrivanje gline, kamna, peska in gramoza. 3. člen i V skladu z obrtnim zakonom in s tem odlokom smejo delavci v delovnem razmerju upokojenci in gospodinje opravljati naslednje obrtne dejavnosti tudi kot postranski poklic: — zidarstvo, tesarstvo, pleskarstvo, stavbno kleparstvo, — kovaštvo, — brusaštvo za vse vrste rezil, — graverstvo, — mehanika koles, — čevljarska popravila, — popravljanje torbarskih izdelkov, — jermenarstvo in sedlarstvo, — kolarstvo, — sodarstvo, — šiviljstvo, — ročno ’ pletilj stvo, — klobučarstvo, — knjigovezništvo, — prepisovanje in razmnoževanje, — popravljanje nogavic, — preoblačenje gumbov, — popravila vodovodnih instalacij in električnih instalacij, — popravila gospodinjskih strojev, — čiščenje oken, — čiščenje talnih oblog in preprog, — čiščenje obutve, — uglaševanje glasbil, — žaganje drv, — kamnoseštvo, — aranžerstvo, — vulkanizacija, — pečarstvo, — izdelovanje predmetov iz usnjenih odpadkov, — izdelovanje turističnih spominkov, — izdelovanje zabojev, ■ — izdelovanje drobnih kovinskih predmetov (z navedbo predmeta), — lesno strugarstvo (z navedbo predmeta), — izdelava drobnih predmetov iz papirja (z navedbo predmeta), — izdelovanje raznih okrasnih predmetov '(z navedbo predmeta). Osebe, ki imajo lastnost delavca v združenem delu, se smejo z opravljanjem v tem členu navedenimi obrtnimi storitvami ukvarjati le za posameznike. 4. člen Občani smejo, v svojih gospodinjstvih, v počitniških hišicah in kmečkih gospodinjstvih oddajati sobe za prenočevanje le preko organizacij združenega dela s področja gostinstva in turizma oziroma preko družbeno pravnih oseb. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 3/2-010-03/74 Vrhnika, dne 7. marca 1974. V S EB-I N A Stran Stran 121. Odlok o dopolnitvi odloka o uporabi sredstev, vplačanih kot depozit pri investicijskih vlaganjih v nove negospodarske in neproizvodne investicije 709 O Odredba o spremembah in dopolnitvah odredbe o obrazcu za obračun davka iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela 123. Pravilnik o notranjem poslovanju organov za kazno- vanje prekrškov splošni akti republiških samoupravnih ORGANIZACIJ 124. Samoupravni sporazum o ceni za delovno uro pri pripravi magistralnih zdravil in izdelavi gajenskih pre+ paratov v lekarnah SR Slovenije PREDPISI OBČINSKIH SKUPŠČIN 318. Odlok o spremembi odloka o začasnem financiranju proračunskih potreb občine Cerknica za leto 1974 723 319. Odlok o določitvi naj višjih maloprodajnih cen za pasterizirano konzumno mleko v občini Cerknica 723 320. Odlok o proračunu občine Ljubljana Bežigrad za leto 1974 723 321. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov (Ljubljana Bežigrad) 724 322. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov (Ljubljana Center) 727 323. Odlok o proračunu občine Ljubljana Center za leto 1974 730 324. Odlok o odpravi odloka o določitvi sfedstev za financiranje dejavnosti občinske organizacije Socialistične ' zveze delovnega ljudstva Ljubljana Center 731 325. Odlok o obveznem fluorografiranju prebivalstva v občini Ljubljana Center 731 326. Odlok o spremembi odloka o odpravi nekaterih skladov občine Ljubljana Center 732 327. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov (Ljubljana Moste-Polje) 732 328. Odlok o družbeni skrbi za udeležence NOV in njihove družinske člane, borce za severno mejo v letu 1918/19 ter slovenske dobrovoljce iz vojn 1912/18 (Ljubljana Moste-Polje) 735 329. Odlok o spremembi odloka o pogojih in kriterijih za podeljevanje varstvenega dodatka za kmete borce (Ljubljana Moste-Polje) 736 330. Odlok o proračunu občine Ljubljana Šiška za leto 1974 736 331. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov (Ljubljana Šiška) 738 332. Odlok o sprejetju urbanističnega Načrta za območje krajinskega parka »Polhograjski Dolomiti« za območji občin Ljubljana Šiška in Ljubljana Vič-Rudnik 741 333. Odlok o davkih občanov (Ljubljana Vič-Rudnik) 743 334. Odlok o gradnji stirietažnih stanovanjskih objektov A-l in A-2 v soseski VS-2 Kolezija med Cesto v Mestni log in Koseskega ulico (Ljubljana Vič-Rudnik) 748 335. Odlok o povprečni gradbeni ceni in povprečnih stro- ških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč v občini Vrhnika za leto 1974 749 336. Odlok o spremembi odloka o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča na območju občine Vrhnika 749 337. Odlok o prispevku za spremembo uamembnosti kmetijskih in gozdnih zemljišč (Vrhnika) 749 338. Odlok o spremembi odloka o razlastitvi zemljišč, ki jih zajemajo potrjeni zazidalni načrti za območja: Log, Lukovica in Dragomer (Vrhnika) 750 339. Odlok o spremembi odloka o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj (Vrhnika) 751 340. Odlok o ureditvi nekaterih vprašanj s področja obrti v (Vrhnika) 751 * V Izdaja Časopisni zavod Uradni list SRS — Direktor in odgovorni urednik Milan Biber — Tiska tiskarna Tone Tomšič, vsi v Ljubljani — Naročnina za leto 1974 110 din, inozemstvo 200 din — Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po izidu vsjake številke — Uredništvo in uprava: Ljubljana, Veselova 11, poštni predal 379/VII — Telefon: direktor, uredništvo, uprava in knjigovodstvo: 20 701, prodaja, preklici in naročnine 23 579 — Žiro račun 50100-603-40323, — .Oproščeno prometnega davka po mnenju sekretariata za informacije v izvršnem svetu skupščine SR Slovenije, št. 421-1/72