DOBERDAN  NAŠ OBČAN
Marinškovi lokostrelci
Srečaii smo se v športnem parku Slovana. Ob lesenem plo-tu košček na videz neuporabne-ga prostora sta zasedta loko-strelca, ki ob nenehnem zanima-nju ne ravno maloštevilnega ob-činstva pridno vadita. In glej ga zlomka, ker pridno zadevata v center tarče, se končno izkaže, da sta tudi doma iz našega Cen-tra in kot nalašč za pogovor v naši rubriki. In tako steče pogo-vor z Magdo in Emilom Marin-škovima.
Emll: »Oba sva oblikovalca, lokostrelca pa še poročena sva. Imava dva otroka, fant ima 17, dekle 15 let. Tudi otroka sta lo-kostrelca, oba sta dosegla že le-pe rezultate, nekaj državnih re-kordov, vendar sta v zadnjem času oba odnehala. Da o ženi sploh ne govorim, že dve leti je državna prvakinja, pred nedav-nim je na tumirju na Reki dose-gla celo rezultat 1172 krogov,
kar je celo za moške lokostrelce rezultat, ki ga dosežejo le redki.«
Magda: »Naporen športje tole lokostrelstvo. Vendar zame po-meni izredno sprostitev in seve-da dokazovanje same sebe. Kajti pri lokostrelstvu se prav toliko meriš z drugimi, kot sam s seboj. Zlasti na tekmovanjih je psihična in fizična obremenitev velika. Telo in lok morata biti skoraj po-polnoma uravnovešena. Vsako napenjanje tetive pomeni pri laž-jih lokih, kijih uporabljamo žen-ske, 18 kg obremenitve za roke, za moške loke 20 do 22 kg. V dveh in pol minutah pa je treba sprožiti tri puščice, se trikrat koncentrirati in trikrat sprožiti karse da mirno.«
Emll: »Prvi loksem kupil pred nekaj leti, po nesreči. V skrbi za odvečne kilograme sem telova-dil z raztegljivimi vzmetmi, pa so mi zdrsnile iz rok v glavo. Od
takrat imam hude glavobole, za-to sem našel nekak izhod v loko-strelstvu. Potem se je navdušila žena, pa še otroci. Včlanili smo se v klub, vendar zadnje čase v klubu ni pravega razumevanja in tovarištva, zato raje trenirava kar tu. ne pa na našem strelišču tam za Obradovičevim motelom. Je pa to res izreden šport, za vsa-kogar, ne glede na starost.«
Magda: »Mislim, da bi morali ta šport razširiti tudi med invali-de. Vzemimo za primer paraple-gike. Prav lokostrelstvo je šport, kjer se lahko enakopravno kosa-jo z vsakim zdravim tekmoval-cem, seveda ob primernem tre-ningu, kot ga ima vsak lokostre-lec. Je pa po mojem mnenju po-goj, da začne vsak začetnik z delom v klubu, pod strokovnim nadzorstvom, kerje začetne na-pake težko kasneje odpraviti. Po enem ali dveh letih pa lahko zač-ne samostojno vaditi.«
Ejnll: »Tudi v lokostrelstvu je približno tako, kot v vseh drugih športih. Veliko dela, malo priz-nanja. Ko je žena dosegla na Re-ki tisti, lahko bi rekel famozni rezultat (vprašanje je, kdaj ga bo katera od naših lokostrelk pono-vila), so vsi dejali: »Saj bi lahko dosegla 2000 krogov!« nikogar pa ni bilo, ki bi rekel: »Odlično si streljala!«
Magda: »Pa še drago je vse skupaj. Oprema, na te«me mora-va iti na lastne stroške, samo reško tekmovanje naju je stalo poldrugi tisočak. Četudi sem dr-žavna prvakinja v klubu ni de-narja zame, kaj šele za tekme v inozemstvu, ki so praviloma re-zervirane za moške člane. Je pa kljub temu to tako privlačen šport, da take malenkosti sploh nimajo pomena.«
Marko Pirjevec