236
Roman Romanov: Bog te živi!
Ne čitam nič. Tu-le sem vzel knjigo v roke, pa nisem prebral strani . . . Koliko nas je takih v Rusiji!"
To sta dva tipa bodoče Rusije. Noben ni programen, noben agi-tatoren, zaokrožen, določen, krepak. Samo slutnje, nade, verovanje, izpregledovanje, zavedanje in pa ona elementarna silna ruska priroda — popolna ruska sodobna resničnost, ki jo je postavil na oder v vsej njeni negotovosti in nedodelanosti njen najboljši sedanji psiholog — Cehov. Kdaj se ti fragmenti, sanjajoči o kulturnem delu in novem življenju, združijo v organizem, v silo, ki bo ravnovesna umetnemu, samovoljnemu in samosilnemu jerobstvu, o tem molči umetnik sedanje realnosti. A mi vemo, da bodo vsaj sinovi trgovca Lopahina, čigar oče je bil  „mužik, idiot" — sami Trofimovi.
„Črešnjev vrt" ni drama, ampak pesem, labodja pesem umirajočega plemstva in anahronizma, pripovedujoča nam o tem, kako življenje kot velika reka teče, odnašajoč vse rastline, ki se ne drže z lastnimi koreninami njenega dna. In zgodilo se je, da je odnesel val lepo dehteče cvetje ter ga popustil v kotanjah ob bregu. Tam leži, in mi vemo, da se nikoli več ne zgane, dvigne. Zagrajeno je, zaprto kakor stari plemiški sluga v zaklenjeni hiši, odločeni prihodnjo spomlad na smrt... Kako se v tej sceni čuti mehki, laskavi dih poezije Čehova! V tej „turgenjevski" melanholiji, v tej „čehovski" žalosti je pesnik nedosežen mojster. Stoletni, čisti, lepo umiti starček, gosposki lakaj se zavija v kožušek in tiho šepeče, pričakujoč, da pride ona, neizbežna:
„Življenje je prešlo mirno in nežno."
A gledalec ve, da sta v drugi hiši, ki se imenuje veliki svet, zaprta še druga dva človeka, odtrgana, pozabljena od življenja, starčkova varovanca, „deca", ki sta šla, da bogvekje najdeta mesto in tam lepo umrjeta.
V Moskvi, 15. februarja 1904.
Dr. Ivan Prijatelj.
Bog te živi! . ..
J  a kdor pride in te gleda        Bog te živi, dobro dekle,
in se ti sladko smehlja —       Bog ti daj deset hčera — dneva dva in dva večera,       vseh tak dobrih, vseh tak mehkih pa imata se rada.                    v tvojo čast, v radost sveta!
Roman Romanov.