Poštnina plačana ▼ gotovini Leto 1X1, ifev. ZZ1 V UDhPnii. v tetrteh n septembra 19ZB. Ceno om r Izhaja vsak dan popoldne, izvzemši nedelje in praznike. — Inaerati do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst 250 Din, večji inserati petit vrsta cSlovenski Naroda velja letno ▼ Jugoslaviji 240.— Din, za inozemstvo 420.— Din. Din. Popust po dogovoru. Inseratnj davek posebej. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knaflova ulica št 5, I. nadstropje. ~ Telefon 2034. UpravniStvo: Knaflova ulica št 5, pritličje. — Telefon 2304. Velika trdnjava zletela v zrak Nova grozna katastrofa v Španiji - Eksplozija 16 vagonov municije - Cela trdnjava in del mesta Melile uničena - Več sto mrtvih in ranjenih — Melila, 27. septembra, g. V noči od torka na sredo malo Pred polnočjo je zletel v zrak ford Carbrerizas v neposredni bližini Melile (španski Maroko). Iz doslej še nepojasnjenega vzroka je nastala eksplozija v glavnem muni-cijskem skladišču. Nebo se je za hip razsvetlilo kakor ob belem dnevu, nato pa je sledila strahovita eksplozija, kakor da bi bilo izstreljenih naenkrat več tisoč topov. V mestu in bližnji okolici ni ostala cela niti ena šipa. Med prebivalstvom j« zavladala strahovita panika, tako da so se ljudje razbežali na vse strani. Koliko žrtev je zahtevala katastrofa, trenutno še ni znano. Vsekakor pa se sodi, da mora biti število človeških žrtev zelo vel'ko, ker je razdejano celo predmestje. — Melila, 27. septembra. O eksploziji v trdnjavi Carbrerizas se doznava-jo sledeče podrobnosti: V mestu je baš končala gledališka predstava. V kavarnah in barih je bilo Še zelo živahno, a tudi po ulicah se Je sprehajalo še mnogo ljudi. Okrog pol 12. ponoči se je nebo nenadoma razsvetlilo in za par trenutkov je bilo vse mesto razsvetljeno kakor ob najlepšem solnč-nem dnevu. Že v naslednjem trenutku pa je sledila strahovita eksplozija. Ljudje so popadali na tla, nad mestom pa je začelo deževati opeke, tramovja, delov oken, vrat, železja, ostankov granat in šrapnelov. Zemlja se je stresla kakor ob hudem potresu. Ljudi se je polotila nepopisna panika. V strahu so ljudje v nočnih oblekah zbežali na ulice in v paničnem begu hiteli izven mesta. V prvem trenutku je bilo vse trdno prepričano, da je sredi mesta izbruhnil vulkan. Vsled eksplozije je nastal požar, tako da je bilo mesto nekaj Časa zagrnjeno v gost dim. Prvi eksploziji je sledilo v kratkih presledkih še več manjših, kar je splošno razburjenost še povečalo. Šele proti jutru, ko so eksplozije popolnoma prenehale in ko je pojenjal tudi požar, se je podal oddelek vojaštva in skupina civilistov nazaj v mesto, da bi ugotovili pravi vzrok grozne katastrofe. Ko so prispeli v bližino trdnjave, se jim je nudila grozna slika. Tam, kjer je stala prej trdnjava, je zevala !e še velikanska jama. vsa okolica pa je bila zasuta s kamenjem in ruševinami. V okrožju 500 m od trdnjave so izginile vse hiše. Dva kilometra daleč na okrog pa ni niti enega poslopja, ki bi ne bilo poškodovano. Hiše kažejo široke razpokline, strehe so večinoma udrte, v vsem mestu pa ni nit: enega celega okna. Kolikor je mogla ugotoviti dosedanja preiskava, je zletelo v zrak skladišče. \r katerem je bilo 20.000 kg črnega, 40.000 kg brezdimne-ga smodnika in okrog 100.000 granat in drugih eksplozivnih SnovL Izmed vojakov, ki so bili v Času eks-p-ozije na^taneni v trdnjavi, bržkone ni ost.il nobeden živ. Največ ljudi je bile ubitih od kamenia. ki ga ie eksplozija vrgla v zrak. O vojakih, ki so bili v neposredni bližini skladišča, pa se splošno domneva, da iih ie popolnoma raztrgalo. Kako veliko je število mrtvih in ranjenih, še ni ugotovljeno. Ni pa dvoma, da ie raiijenh od kamenjaj in drugih ru-ševii zelo mnogo ljudi. V melilsko bolnico so dofle: pripeljali 200 težko ranjenih. V mestu vlada veliko razburjenje. Vse civilno prebivalstvo ie bilo priteg-rreno k reševalni akciji ki ie zelo težavna in nevarna. Vsl^d eksplozije so razmetane daleč po oko'ici granate in razna druga eksplozivna sredstva, ki lahko povzročijo še nadaljne nesreče. Zato morajo zelo previdno odkopavati razvaline, tako da reševalna akcija napreduje zelo počasi. Nekatere skale, ki jih je vrglo daleč v mesto, so tako velike, da jih bodo morali razstreliti, ker jih drugače sploh ne morejo odstraniti. Pod eno tako skalo so našli mirtvo celo družino, stariše s štirimi otroci, ki so se očividno v prvem strahu stisnili ob zid, kjer jih je nato zadela ogromna skala. Doslej so izkopali izpod razvalin 85 grozno razmesarjenih trupel, kojih identitete sploh ne bo mogoče ugotoviti. Koliko je bilo v času eksplozije nastanjenega v trdnjavi vojaštva, ni znano, ker oblasti število vojaštva skrbno prikrivajo. Ker pa ie bila ta trdnjava ena glavnih španskih oporišč v Maroku, se domneva, da je bilo v trdnjavi gotovo okrog tisoč vojakov. — Madrid, 27. septembra. Vest o eksploziji v Melili je napravila v pre* stolici, ki je še pod vtisom grozne ka* tastrofe v madridskem gledališču, sil* no porazen vtis. Guverner španskega Maroka, general Jurijo, je prejel poro* čilo, glasom katerega je katastrofa v Melili zahtevala veliko število člove* ških žrtev. V bolnico so doslej prepe* Ijali 215 težko ranjenih. Število mrtvih pa še ni ugotovljeno ni* ti približno. Po njegovem mnenju je katastrofa posledica neprevidnosti. — Materijelna škoda znaša več milijonov, ker je bila trdnjava ena najmodernej« ših. Vojaške oblasti so odredile strogo preiskavo, da ugotove vzrok nesreče. Radikali niso zmožni za odločne sklepe Odmevi in posledice včerajšnje kompromisne resolucije glavnega odbora. — Vtikičevičevci triumiirajo. — Ogromna razlika med ostrimi besedami in neodločnimi sklepi. — Beograd, 27. septembra. Širši glavni odbor NRS je snoči po tridnevnem zasedanju zaključil svoja posvetovanja in sprejel resohicijo, v kateri se docela solidarizira z izjavami, ki jih je podal Aca Stanojevič, ter s poročilom ožjega glavnega odbora o političnem položaju. Ker sta vsebovala Stanojevi-čev govor in politično poročilo glavnega odboTa ostro obsodbo Vukičeviča in njegove politike, sprejeta resolucija pa proglaša obe ti dve emmcijaciji za na-ziranje Širšega glavnega odbora, pome-nja tudi ta navidezno mila resolucija nezaupnico vladi, vendar pa iz tega ne izvaja nikakih konsekvenc, ki bi bile v vsaki res demokratični in civilizirani državi samoumevne. Značilno je, da sta oba radikalska tabora z resolucijo zadovoljna. Predvsem naglašajo radikali brez razlike stru j svoje zadovoljstvo nad tem, da ni prišlo do razkola v stranki. Za glavni pozitivni uspeh posvetovanja glavnega odbora smatrajo izvolitev Ace Stanojeviča za predsednika stranke, s čemur je po njihovem mnenju odstranjen eden glavnih vzrokov dosedanjih razprtij. Vukičevičevci z zadoščenjem ugotavljajo, da je glavni odbo" na celi črti popusti] ter da je ostalo razmerje v stranki v glavnem nespremenjeno. Velja Vukičevič ima po njihovem mnenju še vedno večino v poslanskem klubu -itn bo potem takem lahko tudi še nadalje odločal v vseh političnih zadevah. Neradikalske kroge je predvsem z-nimail vzrok nenadne popustljivosti glavnega odbora. Vodilni član ožjega glavnega odbora je tozadevno pojasnil vašemu dopisniku, da je dobil glavni odbor na merodajnem mestu, v katerega ima in mora imeti popolno zaupanje, zagotovilo in garancijo, da sedanji režim ne bo več ostal dolgo na krmilu in da bo sedanja vlada v najkrajšem času odstopita. Zato ne bi imelo smisla streljati na politične mrtvece, kakorš-na sta Vukičevič in dr. Korošec. Povratek kraljeve rodbine v Beograd — Beograd, 27. septembra. Danes zjutraj ob 7. H prispel semkaj dvomi vlak, s katerim so dopotovali kraljica in oba princa z letovanja na Bledu. S kolodvora se je kraljica s spremstvom takoj podala na dvor. Tako kraljici kakor obema princema se pozna, da jim je letovanje na BLedu zelo prijalo. V slučaju hapega vremena bo kraljeva rodbina odpotovala še za ndka;j dni v Topolo. Seja vodstva KDK — Zagreb, 27. septembra. Danes dopoldne se je vršila seja vodstva KDK. Seji je prisostvovalo tudi več narodnih poslancev, ki so poročali o položaju v svojih okrožjih. Na dnevnem redu so bila interna organizacijska vprašanja, podrobno pa se je proučevala izvedba socijalnoga bojkota. Pri tej priliki se je razpravljalo tudi o poročilu organizacije v Novski, kjer V demokratskih krogih sklepom glavnega odbora radikalske stranke ne pripisujejo nikake važnosti. V njiho* vih vrstah se naglasa, da iz resolucije sploh ni razvidno, komu je bila prav* zaprav potrebna vsa te gonja proti vla* di in režimu, ko je ostalo vse pri sta* rem. Predsednik zemljoradnikov Joca Jovanovič pa je v izjavi, ki jo je podal novinarjem, naglašal, da je iz razprav na sejah širšega glavnega odbora raz* vidno predvsem sledeče: Glavna vladna stranka je ugotovi* la: 1. da je stanje v državi tako, kakor ga je že mnogo prej slikala opozicija, to je slabo in nevzdržno; 2. da je za vse to odgovoren sedanje nesrečni re* žim; 3. da je za dogodke 20. junija od? govoren režim četvorne koalicije; 4. da je nujno potreben sporazum s Hrvati, odnosno KDK, ki ga pa pod sedanjo vlado in na podlagi sedanje vladne kombinacije ni mogoče doseči; 5. da radikalska stranka obsoja blejski pakt, ki ga je sklenil Velja Vukičevič na lastno pest, ter da v celoti ne odobra* va Vukičevičeve politike; 6. da je se* danja vladna kombinacija nevzdržna ter da je treba iskati nove. V ostalem pa je Joca Jovanovič mnenja, da še ne bo prišlo tako kmalu do sprememb in da bo treba počakati na sestanek Narodne skupščine, ko se bo videlo, ali bodo pristaši glavnega odbora svoje besede podkrepili z de* janji. Vprašanje pa je tudi, kako stali* šče bo zavzel radikalski poslanski klub. Če bodo radikalski ministri osta* li še nadalje v vladi in če bodo prista* ši glavnega odbora v skupščini še na* dalje glasovali za vse vladne predloge, potem lahko ostane še dolgo časa vse pri starem. Za obnovo in razčiščenje v radikalni stranki so potrebne nove skupščinske volitve, ki pa jih ne sme voditi radikalna stranka, marveč si mora priboriti svoje mandate iz opo* žici je, odnosno vsaj iz nevtralnosti. je tamošnii sreski poglavar odredil proti KDK pravcato obsedno stanje. KDK bo ukrenila primerne korake, da zaščiti svoje pristaše. Nadalje se je vršila razprava o pripravah za občinske volitve v Bosni in Hercegovini, ter so bila izdelana podrobna navodila za vse tamošnje pristaše. Stara slika v skupščinskih odborih Beograd. 27 sept. Za danes popoldne je sklicana seja sekcije zakonodajnega odbora, ki razpravlja o meničnem in čekovnem zakonu. Dopoldne se je vršila plenarna seja finančnega odbora, ki pa ni mogla razpravljati, ker zopet ni bil novzoj finančni minister. Na dnevnem redu je bilo vprašanje določitve kurza za reparacijske dobave pred letom 1922. Ker finančni minister tudi ni podal svojega mnenja, je bila izvoljena posebna sekcija, ki naj to vprašanje podrobno prouči. Seja finančnega odbora je bila nato odgođena in bo prihodnja sklicana pismenim potom. Beograjski kongres za zaščito avtorskih pravic Beograd, 27. sept V dvorani Oficirskega doma je bil danes na svečan način otvorjen mednarodni kongres za zaščito avtorskega prava. Otvoritve se je udeležila celokupna vlada in poseben kraljev delegat. Konijres je otvoril Branko Nušić, ki je bil nato izvoljen tudi za predsednika kongresa. Po svečani otvoritvi so bile izvoljene posamezne sekcije, ki bodo popoldne pričela s po-podrobim delom. Kongresa se udeležuj-rjo zastopniki vseh evropskih držav. Iz šolske službe. — Beograd, 27. septembra. Na predlog prosvetnega ministra je premeščen strokovna učitelj trgovske akademije v Mariboru Makso Ko-vačač za strokovnega učitelja na dvorazredne trgovsko šolo v Ljubljano. -'"illlltllllllllllliu— Zopet hud potres na Grškem — Atene, 27. septembra. Atene je snoči zadel znova hud potres, ki le malo zaosta* ja za pomladansko katastrofo. Proti večeru je nastal najprej hud vihar, kateremu je sledilo votlo podzemno bobnenje z močnim valovanjem zemeljske površine. Prebival* stva se je lotila velika panika in je v stra* hu zapustilo svoja bivališča ter bežalo na prosto. Večinoma so prizadete zopet one pokrajine, ki so bile uničene že po spomla* danskem potresu. Vse nove zgradbe so po* rušene. Nepoškodovana je le malokatera hiša. Koliko človeških žrtev je zahtevala katastrofa, trenutno še ni znano. Zagonetna usoda treh čeških letal Praga, 27. septembra. >Česke Slovo: poroča, da bi se imelo odkritja spomenika generalu Stefaniku, ki se je vršilo preteklo nedeljo v Bratislavi, udeležiti tudi pet vojaških letal V Bratislavo pa sta dospela le dva letalca, dočim ostale tri še do danes pogrešajo. Sprva se je mislilo, da so zašli morda na avstrijsko ozemlje. Vse poizvedbe za njimi pa so ostale doslej brezuspešne. Žrtve viharja na Portoriki _ Washington, 27. septembra. Po brzojavki guvernerja Portorike navaja oficijelno poročilo o žrtvah zadnjega tornada, ki je uničil otok, nastopne številke: 244 mrtvih, 115S ranjenih in 10 pogrešanih. Po madridski katastrofi — Madrid, 27. septembra. Včeraj so potegnili izpod ruševin pogorelega gledališča Novedades Še 100 trupel. Španski ministrski svet je votiral 100.000 pezet (okrog 1 milijona dinarjev) za sorodnike ŽTtev. Poljsko - litovski obmejni incident Kovno, 27. sept. Kakor poročajo vojaške obmejne oblasti, je bil na meji aretiran neki poljski štabni častnik, ko je skušal prekoračiti demarkacijsko črto. Ta vest je povzročila v tukajšnjih krogih veliko senzacijo. Začasni predsednik Mehike — Mexico Citv, 27. sept. Poslan, zbornica je danes v poizdeusnem glasovanju izvolila sedanjega notramjega nrindsfcra EmilLa Portes G Ha za ioterimisti&iega predsednika. G3 bo kot naši edttiifc Catlesa nastopil 1. decembra predsedniško mesto, ki ga pa bo zavzemal Je do 5. februarja 1929. Kio bo abesinski kralj — London, 27. sept. Razne abesimske stranke so sklenile, da proglasijo Rastafa* rija za abesinskega kralja. Kako bi radi zabrisali Nobilovo blamažo — Osk>, 27. septembra. Italijansko poslaništvo je zaprosilo norveško zunanje ministrstvo, naj bi priredilo ladji cCittži di Mi-lano> oficijelen sprejem. Komunističen član mestnega sveta je v imenu delavske stranke takoj izjavil, da se on in njegovi strankini pristaši ne bodo udeležili sprejema. Delavska stranka je obenem pozvala prebivalstvo na energično protestno akcijo. Amnestija v Albaniji — Tirana, 27. sept. Povodom proglasitve Ahmeda Zogu za albanskega kralja je bil danes objavljen obširen ukaz o amnestiji. Amnestija se nanaša na politične in navadne zločine. Težkim zločincem, ki so obsojeni na večletno ječo, bo znatno zmanjšana kazen, manjši zločinci pa bodo na dan kronanja spuščeni na svobodo. Vihar ubil celo mesto — Palmbeach. 27 sept Reuterjev urad Javlja, da je bilo pni zadnjem viharju ubito celokupno prebivalstvo malega mesta P©Bkan-Cdty. Po previdnih cenitvah menijo, da znaša število mrtvih 2200. Pariški advokat noče zagovarjati Paniše Račića Pariz, 27. sept. Sloviti francoski odvetnik Geafferi, ki so ga Puniševi prijatelji skušali pridobiti za to, da bi prevzel obrambo Puniše Račića in njegovih sokrivcev, je ponudbo odklonil. Izjavil je, da bi brez nadaljnega prevzel obrambo, če bi proces ne imel političnega ozadja. Tako pa se noče vmešavati v jugoslovenske notranje-poli-tiene spore. Večne zarote na Španskem Pariz, 27. sept. Kakor poročajo listi iz Madrida, so na Španskem zopet odkrili zaroto proti španski diktaturi. Izvršenih je bilo mnogo hišnih preiskav. Guvernerji španskih provinc so dobili nalog, naj strogo nadzorujejo vse meščanske in vojaške organizacije. Iz ljubljanske kronike Ljubljana, 27. septembra. V predmestju Ljubljane, zlasti pa v Otepanji vasi in Mostah, se je včeraj naglo raznesla vest, da so v grmovju ob Ljubljanici v Štepanji vasi našli trupelce novorojenčka. Trupelce sta našla stražnik tiumar in neki ribič, ki sta tam v bližini lovila ribe, a na sled ju je privedel ribičev pes. Ta je ve čas vohal v zraku, cvilil, tekel semin-tja in končno šinil v grmovje. Stražnik in ribič sta bila radovedna in sta stopila za njim. V grmovju sta našla zavoj, ki je nekam čudno smrdel. Ko sta ga odvila, sta zagledala že skoraj razpadlo otroško trupelce. O dogodiku je bila najprej obveščena stražnica, nato pa policijska direkcija. Policijski zdravnik dr. Lapajne, ki nadomešča odsotnega zdravnika dr. Avramoviča, je dognal, da ie trupelce ležalo že najmanj mesec dni v grmovju. Gre za novorojenčka, ki je bil rojen živ, a ga je mati najbrž ta-kaj po porodu zavila v cunje in skrila v grmovju ob Ljubljanici, kjer se je nesrečno dete zadušilo. Trupelce so pokopali na po-kpališču pri" Sv. Križu, za brezsrčno materjo pa poizveduje policija. Policijska preiskava proti stavbinskemu delavcu Cirilu 2., ki je osumljen umora posestnikovega sina Ivana Podplatnika, ie bila včeraj zaključena. KeT policija nima zadostnega materijala proti njemu, ga je včeraj izročila sodišču, ki bo vodilo na-daljno preiskavo. Od orožnikov namreč manjkajo dozdaj vsa podrobna poročila, ki bi nudila zadosten dokaz o 2-jevi krivdi. FataLna zamenjava se je te dni pripetila v garderobi na glavnem kolodvoru. Tamošnji uslužbenec je nekemu potniku, ki se je menda pripeljal iz Zidanega mosta, izročil na mesto njegovega sodčka, kovčeg poln prtljage. Neznanec je kovčeg vzel in ga ni bilo več na spregled. Šele ko se je pojavil pravi lastnik kovčega, so ugotovili pomoto in pri skontraciji so opazili fatalno zamenjavo. V kovčegu je bil en damski plašč, vreden 1200 Din, črna suknena obleka, vredna 1200 Din, dalje pepita plisirano krilo, vredmo 500 Din, dve svileni bluzi, vredni 500 Din, temnomodra svilena obleka, vredna 1500 Din, temnomodra suknena obleka, vredna 1500 Din, svilena ruta \Ted-na 400 Din, klobuk, vreden 400 Din in tri garniture perila, vredne okoli 900 Din. Skupna škoda znaša okoli 7800 Din. Sod, ki ga je pustil neznanec, je pa bil brez vsake vrednosti. Tatvine so na dnevnem redu. V Šiški so neznami tatovi obrali brajdo posesrnice Helene Za«dnikar in ji odnesli za 200 Din grozdja. Včeraj ponoči je pa postal žrtev tatov fotograf Hugo HibŠer. Tatovi so vlomili v njegovo izložbeno okno v Gosposki ulici in mu odnesli 9 slik. Škoda znaša 800 Din. Borzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 0—22.8475, Berlin 0—13.575, Bruselj 0—7.9124, Budimpešta 0—9.9264, Curih 1094.1—1C97.1 (1095.6), Du* naj 8.002—«.032 (8 017), London 275.83— 276.63 (276.23), Newyork 56.84—57.04 (54.94), Pariz 221.3—223.3 (222.3). Praga 168.37— 169.17 (168.77), Trst 0—297.7. Efekti. Celjska 158—0, Ljubljanska kre* ditna 128—0, Praštediona 920—0, Kreditni zavod 175—0, Vevče 105—0, Ruše 265—285, Stavbna 56—0, Šešir 105—0. Lesni /rg: Tendenca neizpremnjena. Za* ključen je bil 1 vagon hrastovih in buko* vih pragov. Deželni pridelki: Tendenca čvrstejša. Cene so ostale neizpremenjene. Zaključena sta bila 2 in pol vagona pšenice. ZAGREBŠKA BORZA. Devize: Dunaj 801.71, Berlin 13.575, Bu* dimpešta 9.9264, Bruselj 7.9124, Milan 297.70, Lnodon 276.23, Pariz 222.30, New* york 56.94, Praga 168.77, Curih 10.956. Efekti: Vojna škoda 442. INOZEMSKE BORZE. Curih: Beograd 9.1275, London 25.1975, Newyork 519.55, Pariz 20.32, Milan 27 16, Berlin 123.87, Praga 15.40. Budimpešta 90.51. Stran i «S C O V E N S K T NAROD« dne 27. septembra 1928. Stev. 221 Enakopravnost pod kleroradikalsldm režimom Štirikrat večja Srbija plačuje manj poslovnega davka nego Slovenija« — Kje je več delavstva, v Sloveniji ali v Srbiji? — »Slovenec« postavljen na laž. Aha! Zdaj vemo, koliko je ura. Tako bi mogel zajključiti normalen Slovenec čitanje statističJiin podatkov o donosu direktnih davkov za mesec julij, ki }ih objavlja po podatkih statističnega odseka generalne direkcije neposrednih davkov beograjska »Politika« v eni zadnjih številk. Oglejmo si najprej nekaj podatkov, ki so za splošnost zanimivi. Julija meseca je plačala Srbija s Crno goro uradniškega davka 4,570.051 Din, Hrvatska in Slavonija 1,109.720, Vojvodina 1,492.275, Bosna in Hercegovina 1,543.909, Slovenija 801.7S8. Največ davka je plačala Srbija. Pa to ne morda, ker ga iz svojega plača. Pač, ker ima med vsemi pokrajinami največ uradnikov. Kar dajmo iz državne blagajne! Saj je dTŽava hranitelj, saj od nje žive naši dobavitelji, saj je domovina molzna krava. Razume se, da se število uradništva ravna po kulturni in civilizacijski stopnji m ne obratno. Zato bi morala po srbskem merilu imeti Slovenija mnogo več uradništva, ali pa Srbija mnogo mani. Največ denarja za uradništvo gre v Srbijo, tudi če odbijemo ono, kar prejema Beograd kot središče državne uprave in sedež vseh ministrstev. Druga, nič manj značilna statistika se tiče davka na ročno delo. Srbija je plačala s Črno goro 2,504.344 Din, Hrvatska in Slavonija 4,429.414, Vojvodina 1.761.064, Bosna in Hercegovina 1,32-8.630, Slovenija 2,215.770. Pred kratkim so naši listi objavili službene podatke, ki so dokazovali, kako je lani uboga Slovenija plačala 6 krat toliko ročnega davka kakor štirikrat večja Srbila. Lahko tudi rečemo s štirikrat večjim gospodarstvom, s parkrat večjo industrijo. Tei očividni kraji in zapostavljanju naših krajev »Slovenec« ni znal odgovoriti in jo opravičiti drugače, nego da je segel po najbližji laži in zatrjeval, da je delavstva v Sloveniji pač mnogo več, nego v Srbiji. Naše časopisje mu je takoj odvrnilo, da je po službenih podatkih v Srbiji najmanj še enkrat toliko delavstva, kakor v Sloveniji. Nato je »Slovenec« umolknil. Odnehal je in sam se je v srcu sramoval davčne in socijalne politike kleroradikalskih ministrov. Sedaj je naša trditev prejela lepo, službeno zadoščenje. Iz pravkar objavljenega izkaza meseca julija plačanega ročnega davka izhaja, da je v Srbiji več delavstva, nego v Sloveniji, saj je donos tega davka v Srbiji nakrat večji kot v Sloveniji! »Slovenec« je torej uprav službeno postavljen na laž. Zanimive so te številke tudi zategadelj, ker je Slovenija plačala več nočnega davka nego Vojvodina, čeprav je znano, da je Vojvodina mnogo bolj industrijska ko Slovenija. Najvažnejše bo za nas v gospodarskem pogledu pi mer java podatkov o davku na poslovni promet. Srbija s Črno goro je namreč plačaila davka na poslovni promet v mesecu juliju 3. 827.138 Din, Hrvatska in Slavonija 6,827.674, Bosna m Hercegovina 2,694.771, Slovenija 3,836.909. Srbija šteje s Črno goro 36.38*^ celokupnega prebivalstva, Slovenija Ie 8.8^. A navzlic temu je slovenja plačala od Iste vrste davka ravno toliko, oziroma še za nekaj tisočakov več, nego štirikrat večja Srbija z državno prestollco vred, z državnimi dobavami, s stomilijonskimi licitacijami vojnega in prometnega ministrstva, z velikimi vojaškimi arzenali, tvornicami od Beograda do Djevdjellje, rudokopi, premogovniki itd. A obubožana Slovenija, ki se komaj preživlja s tujskim prometom, ki je od države povsod zanemarjena in tretirana kot prava pastorka, plača več poslovnega davka, nego Srbija in Črna gora s štirikrat večjim prebivalstvom in približno tako velikim konzuanom širokih slojev na deželi. Naša industrija mora zastajati in segati po prestankin dela, čim se pojavi najenostavnejše pomanjkanje vagonov. Trgovina nazaduje radi padanja korizuma, obrti so na robu propada. Država ne daje nobenih kreditov, naša tujska industrija je docela navezana nase. Krediti Narodne banke gredo v prvi vrsti v srbske kraje. Ravno tako posojila Hipotekarne banke, direkcije za poljedelski kredit, pa »liferaclje«, nove železnice (Puniša Račić* je hotel, da gre nova jadranska železnica do Albanije mimo njegovih gozdnih posestev okoli črne gore dol v Kotor. To je odobrila tudi kleroradikal-ska večina februarja meseca!) itd. Naj navedemo še eno zanimivo primerjavo iz te julijske davčne statistike. Slovenija je plačala kot Tečeno davka na ročno delo v tem mesecu 2,215.770 Din. Prlšteimo k temu uradniški davek 801.788 Din, dobimo skupaj 3,017.558 Din. Davka na promet je približno toliko 3,836.909 Din, poslovni davek kakor tudi davek ročnega dela z uradniškim daA-kom skupaj Pa znašajo približno toliko (vsak zase!) kot so neposredni davki brez izrednega pribitka, to je 3,055.906 Din! Delavci in uradniki s0 dosedaj plačali toliko davka kakor je ostalih neposrednih davkov odšteta vsa trgovina, obrt, industrija, veleposestva, banke, vse, kar predstavlja premoženje, bogatijo in kapital v Sloveniji. Pa recite, da se SLS ne »razume« na socijalno politiko? Ugovarjajte da ni SLS »pobornica« delovnega ljudstva in »zaščit-nica« malih ljudi! Govorite o socijalni pravici, o krščanskem socijalizmu. Pisane zgodbe iz naših krajev Vlomilska karijera Srba Djortća v Parizu. — Eksplozija v Beogradu. — Novosadska vohunska afera. — Komunistični pokret v Zagrebu. — Vest mu je rešila življenje. Kakor smo že poročali, je pariška policija aretirala nevarno vlomilsko družbo, ki ima na vesti vse večje vlome zadnjega časa v Parizu in katero so tvorili Srbi pod vodstvom nekega Milana Djorića. Djorić je iz Beograda in je živel v Parizu zelo razkošno. Znal si je pridobiti dostop v najboljšo pariško družbo. Nastopal je vedno zelo samostojno in je bil vedno oblečen po najnovejši modi. Govori več jezikov, kar mm pri vlomih večjega stila prav dobro služilo. Svoje žrtve je Djorić obiska val vedno maskiran in z rokavicami na rokah. Vlomil je v češkoslovaško poslaništvo, kjer je oropal poslanikovo ženo Osnsko. Odnesel ii je nakit v vrednosti 150 tisoč Din. Zanimive so okolnosti tega velikega vloma. Okoli 4. ure zjutraj se je poslanikova soproga prebudila. Zdelo se ji je. da čuje ropot v sobi. Istočasno je zagledala pred seboj vlomilca s črno svileno masko na obrazu, z rokavicami na rokah in s samokresom, naperjenim na njo. Osuska je kriknila, toda vlomilec ji ie zagrozil, da jo ustreli, če se le gane. Vprašal jo je, kje je njen mož. Osuska se je skušala pomiriti in je odgovorila, da je mož odsoten. Vlomilec je stopil v drugo sobo. Gospa je hotela to izkoristiti in je planila k vratom ter jih hotela zapreti. Njeno namero je vlomilec pravočasno opazil in jo preseneciJ. Nato je ponovno naperil samokres na njo in ii zapovedal, da mora leči v posteljo in se ne sme ganiti. Udaril jo je tudi s pestjo po glava in nato Tx>2rabil vse, kar mu je prišlo pod roko. Ravno tako je Djorić vlomil v stanovanje gospe Bernheim, žene bogatega pariškega trgovca. Bernheimova se je mudila na letovišču v Deauvilleu. Nezaže-ljeni poset je morala sprejeti njena prijateljica Fischerjeva. Tej je Djorić odnesel dragocenosti za pol milijona frankov. Tudi tu se je pojavil rano zjutraj v rokavicah, s samokresom v roki in s črno masko na obrazu. Vlomilec je najprvo prereza! telefonski vod in nato zaklical prestrašeni dami: Ako mi takoj ne izročite vseh dragocenosti, vas ustrelim! Gospa se je tako prestrašila, ko je vlomilec naperil na njo samokres, da je začela na ves glas klicati na pomoč. Tedaj je vlomilec navalil na njo in jo začel duši ti. Izpustil jo je šele, ko mu je prisegla pri življenju svojih otrok, da ne bo Črhnila besede. Ko je vlomilec pobasal v kovčeg vse dragocenosti, je sedel na divan in si prižgal cigareto. Na njeno vprašanje, zakaj ne odide, je odgovoril, da se mora odpočiti in da se mu ne mudi. To sta dva najzanimivejša primera velikih vlomov Milana Djorića. Pri drugih vlomih je sodelovala tudi njegova tolpa, ki je štela 8 članov, samih Srhijancev. Tolpa je v Parizu in okolici pokradla dragocenosti za nad 2 milijona frankov. Djorić in njegovi tovariši so se vedli pri zaslišanju zelo cinično. * Včeraj zjutraj je nastala v tovarni eksplozivnih snovi Fakri & Co v Malem Mokrem pri Beogradu velika eksplozijska katastrofa, ki ie uničila del tovarne. Eksplozija je zanetila ogenj, ki je ogrožal v bližini stoječa poslopja, v katerih so velike množine eksplozivnih snovi. Gasilcem se je posrečilo dopoldne požar lokalizirati. Poslopje, v katerem je nastala eksplozija, ie popolnoma razrušeno. Vojaške in civilne oblasti so uvedle preiskavo, da se dožene, kdo ie katastrofo zakrivil. V Beogradu so celo razširjene govorice, da so mu-nioijsko skladišče zažgali neki sumlji-Vtii moški, ki so se nekaj dmi pred nesrečo potikali okoli municijske tovarne in ki so baje vohuni neke sosedne države. V koliko so senzaoijonelne govorice resnične, bo pokazala preiskava. Iz Novega Sada poročajo nekatere podrobnosti o veliki vohunski družbi, ki jo je nedavno izsledila tamošnja policija. Glavni vodja špijonske družbe je bil neki Dragotin Dirnić, trgovec po poklicu. Ko je zavohal, da ga bodo aČardaška kneginja« v običajni zasedbi. Zvečer ob 20. uri pa Shakespearjeva tragedija >Romeo in Julija«. Obe predstavi sta izven gledališkega abonmaja. Danes zvečer igra ljubljanska drama angleško komedijo >Fany, tete, strici itd.t za abonente reda B. V soboto, dne 29. t. m., bo premijera Klabimdove igre >Krog s kredoc. To prekrasno, po kitajskem izvirniku predelano delo, polno najfinejše poezije in eksotičnega čara, so igrali v zadnjih letih po vseh večjih evropskih odrih z največjim uspehom. Slovenski prevod je napravil Oton fcupanči?. Vlogo Haitange bo igrala pri nas ga. Mira Danilova, Haitangina maje je ga. Medvedova, Haitangin uporni brat Čang - Lim? c-Ciril Debevec, bogati mandarin Ma g. M. Slkrbinšek, oblastni sodnik v Nankingu Ču-Ču g. Levar, Yu - Pein pomagač in ljubim^' čao g. Gregorin, mladi resarjevič Pao g. Jan, tolsti evnuh in zvonik Tcng g. Cesar, babica ga. Rakarjeva ter oba kulija ca. Sancin in Smerkolj. Režijo vpiizoritve ima g. Ciril Debevec. Štiridesetletni jubilej pe. Avgitito Danilove. Naša velezaslužna dramska umetnica ga. Avgusta Danilova praznuje v soboto, dne 20. oktobra, v ljubljanskem Narodnem gledališču 401etnico svojega umetniškega udejstvovanja na slovenskem )dru. Zasluge ge. Danilove za razvoj, slovenske drame so splošno priznane in občinstvo Že danes opozarjamo na praznovanje tega redkega in zaslužnega jubileja. Stev. 221 tSUOVENSKI NARO D» dne 27. septembra 1928. Strma 1 Dnevne vesti. _ Odlikovanje češkoslovaških zdravnikov. Z redom Sv. Save IV. stopnje sta odlikovana načelnik češkoslovaškega mini-srstva narodnega zdravja dr. An ton in Smeli in inspektor dr. liinko Finger. _ Iz državne službe. Premeščena sta carinik Lujo Bogner od carinarnice v Žagi ebu k carinarnici v Dravograd - Meža in računski uradnik Sreten Janošević od računovodstva delegacije ministrstva financ v Ljubljani h generalni direkciji državnega računovodstva. — V naše državljanstvo le sprejet preglednik finančne kontrole v Batini Rudolf Peroci z ženo Karlo in hčeTko Nado. _ Vizum med našo državo in Češkoslovaško. Po medsebojnem sporazumu je bil vizum med našo državo in Češkoslovaško do 1. oktobra odpravljen. Ta rok je zdaj podaljšan do konca leta. — Našim Izseljencem. Argentinski konzul v Beogradu je obvestil izseljeniški ko-misarijat v Zagrebu, da lahko potujejo odslej v Argentino poleg poljedelcev tudi mizarji, krojači, sedlarji, zidarji, kovači, čevljarji, soboslikarji, mehaniki in peki. Za gradnjo državnih železnic v Argentini ne potrebujejo več delavcev. Vsak izseljenec, ki hoče potovati v Argentino, mora dobiti dovoljenje argentinskega konzula v Beogradu. — Seja glavnega prosvetnega sveta. Včeraj je imel glavni prosvetni svet po poletnih počitnicah prvo plenarno sejo. Zasedanje bo trajalo štiri dni. Včeraj ie razpravljal o ekvivalencah, o reaktiviranju profesorjev in o učiteljskih prestopkih. Honorarji razrednikov v srednjih šolah. Prosvetno ministrstvo ie izdalo razpis, po katerem se ure razrednikov v srednjih šolah ne morejo honorirati, če izpopolnujejo maksimum rednih ur. _ Nov učni program za srednje šole. Prosvetno ministrstvo je odredilo, da se uvede do izenačenja pouka na srednjih šolah nov učni program tudi za šesti razred. Dijaki 7. b 8. raizreda se bodo učili po starem učnem prograrnu. _ 60 aeroplanov nad Beogradom. Beograd se pripravlja na proslavo lOletnice proboja solunske fronte. Proslava bo združena z velikim defiliranjem vojaških letal. Nad Beogradom bo krožilo 60 aeroplanov pod poveljstvom majorja Dušana Radovima. — Naši konzulati ne razumejo slovenščine. Pred dnevi je odšel neki ljubljanski trgovec v Grčijo, da razširi tamkaj naš lesni tTg. PTedno pa je dospel k svojemu zastopniku, so za njim brzojavili važno kup-čijsko zadevo in sicer v slovenščini. Njegov zastopnik je bil v zadregi in zavedajoč se, da je brzojavka zelo važna, je od-hitel na jugoslovenski konzulat v Atenah in tamkaj zaprosil, naj mu brzojavko prevedejo. Toda glej spaka, od brzojavke glaseče se »Bong Jovanni: Potrjuje se vse očrnele trame, toda pogoj vsake 4 dni en vagon«, so na jugoslovenskem konzulatu razumeli samo naslov in številke, vse drugo pa jim je bila španska vas. Vprašamo našo slavno vlado, kakšen pomen imajo taka zastopstva v inozemstvu? Ako bi se dotični gospodje le malo potrudili in če obkladajo tudi samo srbščino bi omenjeno brzojavko že vsaj približno prevedli. Sploh pa mislimo, da imamo Slovenci, ki plačujemo vsaj toliko davkov, kot drugi pravico, da zahtevamo, da so na tako važnih mestih kakor je jugoslovenski konzulat v Grčiji tudi ljudje, ki obvladajo ali vsaj razumefo tudi naš jezik. — Kongres mednarodnega knjlževno- umetniškega udruženja. Danes se je pričel v Beogradu kongres mednarodnega književ- no-umetniškega udruženja, katerega se udeležujejo odlični književniki in umetniki Francije, Anglije, Belgije, Nemčije in Ru-munije. V nedeljo popoldne se odpeljejo udeleženci v Ljubljano, kjer jih je sprejmejo v pondeljek zjutraj člani slovenskega PEN kluba. V pondeljek ob 11. dopoldne bo kongres zaključen na ljubljanski univerzi. Potem se odpeljejo udeleženci na Bled. — Sin Pavla Radića bo študiral v Franciji. Sin pokojnega Pavla Radića Zbiško, ki je študiral nekaj časa s svojo sestro v Beogradu, je odpotoval preko Pariza v Dijon, kjer bo študiral na kraljeve stroške na liceju. _ Cerkven koncert v korist Rdečega križa, ki ga priredi krajevni odbor Rdečega križa v župni cerkvi v Gornjem Logatcu dne 30. septembra ti. ob 5. uri popoldne s sodelovanjem mešanega zbora narodne železn. glasbenega društva »Sloga« iz Ljubljane, ima sledeči velezanimiv program: I. Fr. Kimovec: Tebe Boga hvalimo. 2. Fr. Kimovec: Večerni zvon. 3. St. Premrl: Božična. 4. A. J. Jobst: Sv. Anton. 5. Oton Mailing: Slike iz svete dežele: a) Jeruzalem, b) Betanija, c) Mrtvo morje, d) Velikonočno jutro, e) Betlehem, f) Jakobov vodnjak. — Prijatelji cerkvene glasbe vabi krajevni odbor R. K. k mnogobrojni vde-ležbi. — Letošnji tujski promet na Gornjem Jadranu. Od januarja do konca avgusta je posetilo Sušak 3643 tujcev, Bakar 345, Kra* ljevico 609, Crikvenico 9484, Selce 914, No* vi 1518, Senj 927, Rab 5408, Aleksandrovo 1113, Baško 2755, Krk 958, Malinsko 1465, Omišalj 878. Druga manjša letovišča so imela do konca avgusta okrog 1000 gostov, če računamo, da je bilo do konca avgusta v Hrvatskem Primorju in na otokih 31.314 gostov, ki so ostali na naši rivijeri skupno 458.278 dni in da je potrošil vsak tujec dnevno 100 Din, vidimo, da znaša finančni efekt letošnjega tujskega prometa na Gor« njem Jadranu 45,827.800 Din, Seveda so pa mnogi tujci za izlete, potovanja in nakup raznih potrebščin potrošili še več. Če bi se naša država malo bolj brigala za tujski pro* met in če bi investirala dovolj kapitala, bi imela država vsako leto od tujskega prome« ta najmanj 100 milijonov dohodkov. — Vladimir Gajdarov v Jugoslaviji. Znani nemški filmski režiser Martin Paul se mudi že mesec dni v Beogradu, kjer se pogaja z našo vlado glede ustanovitve velike filmske tvornice v Jugoslaviji. Paul je rodom iz Vojvodine. Svojemu znancu v Subotici je pisal, da prispe v oktobru v Jugoslavijo znameniti ruski filmski igTalec Vladimir Gajdarov, ki nastopi 19. in 20. oktobra v Beogradu, 22., 23. in 24. v Zagrebu, pozneje pa v Subotici v gledališču. — Tirolske spominske medalje. Tirolska je sklenila izdati spominske medalje kot znak Iivalež-nosti in spomina na vse vojake, ki so med svetovno vojno branili Tirolsko. Medalje bodo izdelane iz broma, na eni strani bo tirolski orel, na drugi pa napis: »Tirolska zaščitnikom domovine 1914—191S*. Medalje se bodo nosile na 4 cm širokem traku na prsih. Pravico do podelitve te spominske medalje imajo vsi udeleženci svetovne vojne, ki so bili pred 1. novembrom 1918 pristojni v kako tirolsko občino in vsi oni, ki so se v letih 1915—1918 na Tirolskem borili proti Italiji. Opozarjamo na to naše vojake iz svetovne vojne, med katerimi ie tudi mnogo takih, ki so bili na bojišču na Tirolskem. Kdor se zanima za tirolsko spominsko medaljo, lahko dobi v našem uredništvu vzorec prijave. Najbolje bi bilo, da prevzame tozadevno akcijo Zveza slovenskih vojakov iz svetovne vojne, potom katere bi lahko naši vojaki dobivali tirolske spominske medalje. _ Lepo vreme v oktobru? September je bil zelo nestalen in muhast. Imeli smo izredno vročino, dolgotrajen dež in izreden mraz. Za oktober pa napoveduje stoletni vremenski koledar prav lepo in solnč-no vreme. Da bi se le ne zmotil. — Popravek. V razglas o dražbi lova občine Srednja vas v Bohinju z dne 21. septembra 1928, št. 6.387/4 se je pri prepisovanju vrinila napaka. Pravilno se ima glasiti, da se bo oddel predmetni lov v zakup za dobo od 1. novembra 1928 in ne od 1. decembra 1928. — Smrt Slovenca v Ameriki. V kraju Mihvaukee je 28. avgusta umrl Josip Pu-celj. Pokojni, ki je prišel v Ameriko pred 17 leti. Doma je bil iz Radne vasi pri Tre-beljnem na Dolenjskem. Zapustil je ženo in tri hčerke. — Hladno vreme in sneg v Kočevju. Iz Kočevja nam poročajo, da je znašala v to* rek zjutraj temperatura 1 stopinjo. V noči od nedelje na ponedeljek je zapadel v Ko* privniku in na bližnjih hribih sneg. — Vreme. Vreme je še vedno nestanovitno, vendar se pa polagoma obrača na bo« lje. Tudi barometer je nekoliko poskočil in upati je, da se bo vreme v doglednem času zboljšalo. V Skopi ju je bilo 28, v Splitu 23, v Beogradu 18.2, v Mariboru 15, v Zagrebu 13, v Ljubljani 12.6 stopinj. Danes zjutraj je kazal barometer v Ljubljani 764 mm, tem* peratura je znašala 10 stopinj. — Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani prosi svoje podružnice in prijatelje GM družbe, da naj marljivo razpečavajo narodni kolek, razglednice in gostiln, rač. listke. Šolsko leto se je že pričelo, družba Tafoi mnogo denaria za nakup šolskih in mladinskih knjig in učil za revne šolske otroke na obmejnih šolah. 721-n — Velika poneverba v finančni upravi. Pri finančni upravi v Veliki Kikindl so odkrili te dni veliko poneverbo. Kontrolor Veselili Vazdanić je vzel iz blagajne 250.000 Din in pobegnil. Nekateri uradniki so videli, kako je vzel iz blagajne denar in odšel. Sedel je v avto in se hitro odpeljal proti Dragutinovu. Najbrž je pobegnil v Rumunijo. — Žrebanje efektne loterije za postavitev gasilnega doma v Libeličah, določeno za dan 8. sept. 1928 je iz nepredvidenih ovir preloženo na dan 7. aprila 1929. Izžrebane številke se bodo objavile v vseh dnevnikih v Sloveniji. 719-n — V potu svojega obraza se je doslej pralo perilo. Radion je odstranil vsako muko, ker je dovolj, da se perilo pol ure kuha, pa je perilo gotovo. h Liubljane —Ij Kraljica Marija na poti skozi Ljubljano. Snoči ob 18. je krenil dvorni vlak, v katerem se je peljala kraljica Marija s princem Petrom in Tomislavom, s postaje Lesce proti Ljubljani, kamor je prispel ob 7.05. Kraljica je namreč zaključila svoje poletno bivanje na Bledu in se vrnila v prestolico. Vlak je stal v Ljubljani samo par minut in ie takoj nadaljeval vožnjo proti Beogradu. —1] Zastopniki mesta Ljubljane v Pragi. V dneh 28., 29. in 30. tm. se vrši v Pragi kongres češkoslovaških mest, združen z razstavo vseh tehniških pripomočkov za zgradbo in upravo mest. Protektorat nad temi slavrtostmi je prevzelo mesto Praga, ki je povabilo glavna mesta naše države, da prisostvujejo po svojih zastopnikih temu kongresu. Mesto Ljubljana se je odzvala temu vabilu ter le občinski svet v svoji zadnji seji sklenil, da se udeleži teh slavno-sti po deputaciji petih občinskih svetnikov pod vodstvom župana dr. Puca. Deputacija je danes odpotovala v Prago. Mestu Pragi izroči ob tej priliki krasen kip našega umetnika Dolinarja. —ij Hipno ozdravljenje gluhonemega: Prijatelj našega lista nam piše: Ni dolgo, kar je svaril »Slov. Narod« pred nekim de-lomržnežem, ki je baje pobegnil od svojega učnega mojstri, prosjačil pri strankah po mestu in z različnimi naučenimi gestami vsiljeval svojo gluhonemost. Marsikdo mu je nasedel in žal sem bil tudi jaz med tistimi, ki jih je opeharil, za nekaj dinarjev. Bržčas pa navihanec ni zvedel za dotično notico, ker bi sicer gootovo ne prišel ponovno beračit na Gallusovo nabrežje. Kako le zavijal oči in z POTzdignjeninri rokami zopet hotel vzbujati usmiljenje, kar se mu ]fi pa to pot izjalovilo. Na vprašanje, če ni morda z Viča, je začel nekam čudno buljiti z očmi. Med tem pa že stopi moja soseda gospa 2. na hodnik in mi reče, da mu ona ni hotela ničesaT dati. Na to sem velel v bližini stoječemu dijaku: »Francek, stopi no brž po stražnika, da bo snel tega falota?! V tistem hipu se je pa zgodilo čudo, »gluhonemi« Tevež je vse takoj in temeljito razumel, med tem jo pa tudi že popihal po stopnicah tako naglo, da bi ga nihče ne mogel več zasledovati. — Priporoča se nujno čuiečnost pred takimi elementi, ker ne prosjačijo samo po hišah, temveč tudi sunejo vse, kar ni pribito, seveda če ni nikogar zraven, včasih ti pa magari tudi vpričo tebe ukrade, da niti ne veš kdaj. —Ij Kolektivna umetnostna razstava. Kakor nam poročajo, se v nedeljo, dne 30. t. m., otvori v Jakopičevem paviljonu nova umetnostna razstava. Razstavil bo samostojno veliko kolekcijo svojih del akad. slikar Lj. Vrečic iz Piekmurja. —Ij Knjižnica in čitalnica Delavske zbornice se s 1. oktobrom preselita iz dosedanjih prostorov v Gradišču št. 2 v novo palačo Delavske zbornice na Miklošičevi cesti. Ker se bo hkrati s preselitvijo preuredila vsa knjižnica, se do 15. oktobra ne bo izposojalo knjig. Po preureditvi bo to naij-modernejša knjižnica v Ljubljani. V novi čitalnici, ki je zelo lepa im prostorna, bo nameščen tudi čehoslovaški oddelek po sporazumu s konzulatom Cehoslovaške republike v Ljubljani. —Ij Izvidniška sekcija Strelske družine. Vse lanske funkcijonarje in zavodne zaupnike ljubljanskega odreda pozivam, da se zanesljivo udeležijo seje danes ob 18. v običajnem sejnem lokalu! Zdravo! — Komandant bataljona. —Ij Kakor je redna telovadba potrebna otroku, tako je tudi priporočljiva za dame, ker se le potem telovadbe gibljejo enakomerno vsi človeški organi in si jih s tem ohranimo zdrave in prožne. Zato se vpišite v telovadne tečaje »Atenec! 720-n —lj Merkurjev! večerni učni tečaji. Trgovsko društvo »Merkur« bo otvorilo ob zadostnem odzivu s 1. oktobrom t. 1. večerne tečaje v šoli na Grabnu za srbohrvaščino, nemščino, italijanščino, knjigovodstvo ter slovensko in nemško stenografijo. Tečaja za nemščino in italijanščino se bo-deta letos vodila v dveh oddelkih: a) za začetnike in b) kot višji nadaljevalni tečaj. Člani plačajo malenkostno učnino, dočim morajo nečlani, ako se prijavijo, postati člani. Prijave dnevno v društveni pisarni Gradišče 17/1 med 10. m 12. uto dopoldne in 3. do 5. ure popoldne. V sobotah popoldne se ne uradu je. 722-n —Ij Vpisovanje vajencev mehansko-tehnlčklh obrti bo dne 5. oktobra t. I. v šoli na Ledini od 14. do 18. ure. Vpisnina kot preteklo šolsko leto. Novinci naj prinesejo s seboj učno pogodbo. Natančnejša pojasnila so objavljena na šolskih veznih vratih. — Upraviteljsrvo. RAZSTAVA 7.-21.X.1928 LJUBLJANSKI VELESEJEM —Ij Zbor prosvetnih odsekov Sokola I. na Taboru. Prosvetna in vzgojno-moralna stran je v enaki meri povdarjena v sokol* skem delovanju kot telesno * zdravstvena vzgoja. Duhovni smeri pa moramo v seda* njem času slabih vplivov na mladino in do» sti splošne neorentiranosti obračati prav po« sebno pažnjo. V svrho smotrenega in v ci* lju osredotočenega dela sklicuje osrednje vodstvo vsega društvenega dela «Prosvetni odbor» za nedeljo 30. t. m. širše posvetova» nje vseh svojih odsekov. Zbor se vrši na Taboru v zgornji stranski dvorani m se prične ob 9. jutranji uri. Vsak odsek poda poročilo o izvršenem delu zadnjih mesecev po društvenem občnem zboru, ugotovi na* čelne smernice m poda načrt za delo v pri* hodnjih mesecih do občnega zbora koncem januarja prihodnjega leta. — Nedeljski zbor je izredno važen, naj vzbudi nov plamen navdušenega požrtvovalnega dela, naj bo vrelo novih idej in misli v svojem zaključku. Obvezno se udeleže zbora člani vseh odbo* rov posameznih odsekov (prosvetni odbor, knjižnica, marijonetno gledališče, pevski in godbeni zbor, mladinski odsek, dramski odsek), nadalje člani upravnega odbora in prednjačkega zbora. Vabimo zastopnika ZDK in br. župnega prosvetarja. — Pro* svetni in upravni odbor Sokola I. —lj Cercle traacaU v Ljubljani otvarja s I. oktobrom t. 1. pouk v francoščini in sicer: I. tečaj za začetnike ob ponedeljkih in četrtkih od 18. do pol 20. ure; predava g. profesor R. Južnič, Ha tečaj ob torkih in petkih od pol 19. do pol 20.: predava g. profesor dr. fr. Novak; ILb tečaj ob sredah od pol 19. do pol 20. ore; predavatelj ista; III. a tečaj ob torkih in petkih od pol 19. do pol 20. ure; predava ga. Bele* francosko slovnico v francoskem jeziku; m. b tečaj ob ponedeljkih in četrtkih od pol 19. do pol 20.; konverzacijo vodi gdč. Jnvaničičeva. Obiskovalci tečaja bodo plačevmH mesečno Din 30.—, lahko pa obiskujejo več tečajev. Vsi tečaji se bodo vršili na »Moškem SC z menoj pravi mlada gospa Mica. „Zmeraj bom vesela in dobre volje, ker mi ne preti nikaka težka muka, odkar RADION pere sam." RADIOM pere sam ! Varuje perilo! učiteljišču« na Resljevi cesti. Prijave sprejema ravnateljstvo moškega učilišča v svoji pisarni vsak dan od 11. do 12. ure in od 17. do 18. ure, počenši od'24. t. m. dalje. Prijavi se lahko po pošti z dopisnico. Prijave sprejemaimo še tekom celega oktobra. Iz Celja —c Umrla je v Celju na Ljubljanski cesti vdova po majorju in hišna posestnica gospa Vilibalda Karlin, mati pisateljice gdčne. Albine Karlinove, v S5. letu starosti. — V celjski javni bolnici je umrl 65Ietni prevžitkar Jakob Bračko iz Št. Vida pri Grobelnem. —c Po celjskih ulicah visijo napisne table s slovnično nepravilnimi imeni. Meštari občinski svet Je že pred meseci sklenil, nabaviti nove ulične table, katere pa še danes pogrešamo. Mislimo, da bi se take malenkosti že lahko uredile. —c Konstatiramo, da se »Slovenec« ob priliki obletnice septemberskih dogodkov niti z eno besedo ni spomnil istih. Fej, klerikalni farizeji, ki ste v Celju pod komando nemškutarske in Tadikalne klike! gospodične in gospe! Poslužite se ugodne prilike in prijavite se k pouku za izvrševanje lastne garderobe. Pričetek sistematičnega poldnevnega pouka 1. oktobra. Modni atelje M. Sare, Ljubljana, Miklošičeva cesta, vhod Pražakova ulica, III. nadstropje, palača Pokojninskega zavoda. Štiri žrtve avstrijskih Alp Iz Johnsbacha poročajo, da so napravili v soboto popoldne štirje dunajski turisti turo na Planspitze. Vreme je bilo dopoldne ugodno in turisti so se napotili v gore, ne da bi slutili, da se bo vreme nenadoma izpremenilo. Ko so bili že visoko v planinah, jih je nenadoma zasačil snežni metež in morali so prenočevati v tako zvani severni steni. Snežilo je vso noč in postalo je tako hladno, da so bili vsi prezebli in da niso mogli naprej ne nazaj. Začeli so klicati na pomoč, toda v gosti megli in snežnem metežu jih ni nihče slišal. Šele v nedeljo so pastirji, ki so gnali živimo v dolino, zaslišali klice na pomoč. Takoj je odšla na Planspitze rešilna ekspedicija, pa se je morala vrniti. V pondeljek zjutraj so poslali drugo ekspedicijo, pa tudi ta tU našla pogrešenih turistov. Slišala je samo zamolkle klice na pomoč, toda severne stene ni mogla doseči. Klicala sta samo dva turista tako, da se je bati, da sta druga dva že onemogla ali pa zdrsnila v prepad. Dunajsko planinsko društvo je organiziralo v pondeljek zvečer na hitro roko tretjo ekspedicijo, toda v planinah leži tako gosta megla, da se najbrž ne bo posrečilo spraviti nesrečne turiste v dolino. O uspehu tretje ekspedicije še ni nobenih vesti. Tolstoj kot pečar Tolstoj je postal na višku svoje slave verski in socialni reformator. O tem pričajo najbolje spomini G. Solov-jeva, ki je posetil Tolstega v Jasni Poljani. Solovjev pripoveduje: Ko sem prispel v Jasno Poljano, je Lev Nikolajevič popravljal neki vaški vdovi peč. Vprašal sem mužike, kje je Tolstoj. Povedali so mi ponosno, da je grof že odšel na delo. Stopil sem v dotično hišo in zagledal Leva Nekolajevi-Ča pri peči. Bil je tako zatopljen v svoje delo, da me niti opazil ni. Če bi ga ne poznal osebno, bi bil mislil, .da vidim pred seboj navadnega zidarja. Na sebi je imel umazano srajco in blatne kmečke škornje, bil je ves preooten in žu-ril se je, da bi bila peč čim prej popravljena. Kmetica ni videla v tem nič posebnega. Po obedu je popravljal Tolstoj streho na bajti neke siromašne vdove. Pomagala sta mu dva kmeta. Tolstemu je to delo zelo ugajalo. Z navdušenjem je tesal hlode m jih nosil na streho. Ves čas mojega bivanja v Jasni Poljani je hodil Lev Nikolajevič v vas delat in med odmorom po obedu je kramljal z mužiki o življenjskih nadlogah. Kljub temu pa je imel dovoli časa, da je sprejemal goste, odgovarjal na nešteta pisma, čital in pisal povesti in razprave o svetovnih problemih. Filmi prihajajo in odhajajo ali samo eden je CIRKUS ter samo eden ln nedosegljiv |e CHARLIE CHAPLIN. Pride! v Elitni Uno Matica. Zima v septembru Letošnje leto je v znamenju številnih abnormalnih meteoroloških pojavov. Se v juniju smo imeli nekaj izredno hladnih dni, v juliju je pa pritisnila prava tropična vročina, kakršne že dolgo^ nismo imeli Vročini je sledila huda suša, ki je napravila v mnoih evropskih državah na žitu in sadju občutno škodo. Zdaj v septembru, ko je navadno še toplo, pa smo dobili naenkrat sneg in nenavadno nizko temperaturo. V torek ponoči je pritisnil v Brnu prvi mraz. Terriberatura je znašala ~ 1.2. Tako nizke temperature v Brnu že od L 1850 ne pomnijo. Takrat ie znašala temperatura 25. septembra — 1 stopinjo C. Prvi mraz so imeli v Brnu od 1. 1881. prvič 8. oktobra tako, da >e pritisnil zdaj 15 dni prej. Navadno pade temperatura pod ničlo šele v drugI polovici oktobra. Stran 4._ *S C O V F N S K T N A R O D» dne 27. septembra 1928. Stev 221 Roger de Beauvoir: Sužnja Roman. Ko sta prišla na konec dolgega hodnika, se je sužnja ustavila. Dvignila je dragoceno zagrinjalo in markiz je obstal v igrohičmi spalnici. Ta soba je biia spojena s prostornim sprejemnim salonom. Vse je bilo tiho, " samo velika ura je tiktakala. Markiz je odložiJ svoj plašč. — Lepa pa-Iača, bogme, — je dejal in se ozrl po opremi. — Pripravljena sta dva fotelja. Dobro, pa pocakajmo. Markiz de Saluces ni imel kdaj sesti, kajti grofica je takoj prišla in se mu pokazala v polnem razkošju plesne toalete. Bila je sicer zelo bleda, vendar pa Čudovito lepa. Lase in resnice je imela rahlo napudrane tako, da se je zdel njen obraz bel. — Čemu ta toaleta, madame? — je vprašal mairkiz presenečeno. — Mar je potrebna za sestanek med štirimi očmi? V drugačnih razmerah bi bila mar-kizova nekorektnost kaznovana z za-ničljivim molkom, toda grofica ga oči-vidno ni hotela spraviti v zadrego, ker ga je samo pogledala, rekoč: — Veseli me, markiz, da se niste našopiri manj nego jaz. Zares, po današnji pustolovščini, — je pripomnila smeje, — ste se morali pač potruditi, da ne begate po Benetkah v ponošeni Obleki. — Ne govorite o tem. Dobro sem se izmuznil. — Zakaj se pa niste predstavili prej? Dvigniti moj pajčolan je bilo res predrzno. — Mika me dvigniti drug pa>jčolan, madame, in mislim, da bo na'jin sestanek ... Nedvomno ste imeli tehten razlog, da ste me povabili na sestanek med štirimi očmi. — Da, — je odgovorila m ga plaho pogledala. — Imela sem razlog, markiz. Rada, bi, da ostane neka tajna skrita. — Kakšne tajne bi mogle biti meni znane? — je vprašal markiz radovedno. Pa vendar ne mislite državne tajne? Nisem in nočem biti diplomat. —Toda vi ste plemenit, markiz, tako plemenit, kakor pogumen. Saj ste mi dokazali svoje junaštvo. Pri tem sestanku ne gre za grofico d' Azola ... Hočem... moram z vami govo riti o neki Saliji. — Safiji, madame? ... Dobro, pa nae izdajal za odvetnika dr. L6wensteina, je sodeloval pri raznih razpravah. Med temi je bilo več večjih procesov, zlasti takih, ki datirajo še izza burnih julijskih dogodkov na Dunaju. L6wensteina je že s'koro leto dni zasledovalo državno pravdništvo in zanimivo je, da je tiralico za njim izdalo baŠ sodišče, kjer je lopov nastopal kot zagovornik. Najbrž se mu je zdelo, da je v levjem brlogu najvarnejši in da ga tu ne bo zasačila roka pravice. Mož je nastopal povsem sigurno in zanimivo je zlasti dejstvo, da si je v kratkem pridobil med poklicnimi zločinci precejšnjo klijentelo in da je njegov vpliv od dne do dne naraščal. Morda je vplivala na lopove njegova zunanjost, zakaj Lo-wenstein ni bil prav nič podoben odvetniku. Njegova obleka je bila vedno oguljena in zanikerna in bil je sploh malo kultiviran. Ker pa na Dunaju živi tudi del inteligence v slabih gmotnih razmerah, tega L6wensteiin7W 9