Sentpcfcrsfre znamenifosfl. Ne-le pravljce, temveč tudi svoje znamenitosti ima župnija Št. Peter pri Mariboru in to take, s katerimi se malo krajev zamore poaašati. PokopaliS.e ali »žeri« pod irapno cerkvifo. Ki.stjani prvih časov so trupla svojih rajnih pokopavali bodisi blizu cerkve ali pa pod njo v zato določenih prostorih. Šentpeterska župnija še ima danes svojo pokopališče okrog podružne cerkve M. B. na Gorci, odkoder je tako lep razgled, kakor se je izrazil nek gospod iz LjuJ_ljane, kakor je lepa naša narodna peSem. Svojčas nekako do okrog leta 1787 pa je bilo župnijsko pokopališče okrog cerkve Sv. Petra. Na tem starem pokopališču počivajo nekdanji šentpeterski župniki: Harmann, Škof in Golob. Pod cerkvijo sv. Petra se nahaja podzemeljska kapelica, »žerf« imenovana. V tej kapelici, ki je dolga 12 m in 4 m široka; so pokopavali duhovnike, odličnejše župljane in osebe, ki so si pridobili za župnijo posebne zasluge. Spreda^ v kapelici je oltar, na katerem se je svojčas vsako leto na vernih duš dan opravila sv. maša. Sedaj se vrši na omenjeni dan le še procesija iz cerkve, kjer se opravijo molitve za rajne. Oltar sv. Križa je menda iz pločevine. Na vse strani so v steno vzldani grobovi ali tudi rakve imenovani. Za oltarjem je častno kjer počivajo zemeljski žentpelerskih župljanov, mesto deset grobov, ostanki duhovnikov med temi tudi župnika Barthalatti, umrlega 1. 1724. Njegov grobni napis v latinščini se končuje: »Kar je dobrega storil, ima.« Za oltarjem pa počiva truplo stavitelja sedanje cerkve župnika dr. Janeza Sittich, kateri je umrl 4. januarja 1759. Grobni napis se končuje: »Xaj počiva stavitelj templja!« V žerfu je 64 grobov, med temi dobra tretjina zazidanih, druge so pa še na prostem. Ker je bil svojčas vhod v žerf iz cerkve, je tudi to podzemeljsko bivališče rajnih zadela prepoved cesarja Jožefa II., ki je zapovedal vse slične žerfe zazidati. Šele 1. 1857 je dal župnik Marko Glaser predreti d»beli cerkveni zid ter napraviti prizidek zunaj cerkve in vhod v žerf od zunanje strani oskrbeti. In tako je bil 1. 1868 deficient Jožef Doini" zopef v žerf položen k zadnjemu počitku. Na desni strani žerfa je precej velik prostor — kostnjak — imenovan, kjer je mnogo kosti mrličev zloženih, kjer čakajo vstajenja. Kapelica ali žerf bi bila potrebna popravila in potem tudi večje brige za vzdrževanje. »Ilustrirani Slovenec«, priloga »Slovenca« z de 3. avgusta tega leta je prinesel tudi nekaj slik iz opisane podzemeljske kapelice. — A. K.