126 Razjasnilne opombe vladine k nacrtu postave o dedinskih naredbah pri kmetijskih domačijah srednje velikosti. Vlada, katera je državnemu zboru predložila načrt zgoraj omenjene postave, predložila mu je nekoliko kasneje, 60 strani obsegajoče „Razjasnilne opombe", nekoliko kasneje pa še o ravno tej zadevi pismeno oceno iz Gornje-Avstrijskega, in še nekaj kasneje enako oceno iz Kranjskega. Izmed tega lepega gradiva hočemo tudi bralcem „Novic" podati najbolj zanimive oddelke: I. Iz razjasiiilnih opomb vladinih. Iz vseh dežel srednje Evrope čujejo se uže leta in leta pritožbe, da mali blagostanje kmetovalcev in tudi pri nas je tako. — Ker se mora obstanek zdravega, krepkega kmetijskega stanu v Avstriji smatrati za glavni pogoj zdravega in krepkega državnega bitja v gospodarskem , političnem in družinskem oziru, štela si jo vlada v svojo dolžnost, stvari, o katerih se toži, preiskati zato, da se dobi pomoč, kolikor je to na po-stavodajnem potu mogoče. — Vlada je v seji od 25. januarija 1881. leta v odgovoru na interpelacijo grofa Hohenwarta in drugov one reči omenila, katere so po njenih mislih provzročile brezmerno obremenenje kmetijskih posestev. Med temi je na odličnem mestu tudi leta 1868. sklenjeno odpravljanje do tedaj obstalih posebnih naredeb o dedinskem nasledstvu pri kmetijskih posestvah. Načrt postave izročen v ustavno razpravo je sad poizvedeb od onega časa vpeljanih v posameznih deželah in pa na tej podlagi prijministerstvih dovršenih razprav. Vredjenje naredeb za podedovanje kmetijskih posestev srednje velikosti naj se ima vpeljano z namenom, da se pospešuje pri zemljiščih spadajočih pod veljavo te postave stalnost v obdelovanji, da se obrača zoper čezmerno zadolženje in raščeče razkosavanje onih posestev, to so brez dvombe najbolj vidna znamenja pe-šajočega blagostanja v kmetijskem stanu enako same na sebi, kakor v njenih nasledkih, to je, v pogostnih prostovoljnih in eksekutivnih premembah v posestvu. Ta znamenja kažejo se jasno iz številk tukaj sledečih, sostavljenih po uradnih statističnih virih: Tabela I. Stroški za eksekucije iu zamudne obresti. Presežek pristojbin za eksek. nad stroške ekseku- Zamudne obresti Leto eije pri iztirjavanji davkov od dolžnih davkov 1872 46.138 271.652 1873 85 547 355.708 1874 90.019 389.708 1875 108.784 410.439 1876 102.572 427.390 1877 121.308 497.703 1878 256.817 458.994 1879 177.053 347.080 1880 230.505 424.628 1881 202.148_____________385.293 Skupaj 1,420.891 3,968.595 Poprek 142.089 396.859 Predstoječa tabela kaže zelo izdatno povekšavanje onih čistih dohodkov, kateri dotekajo državi iz pristojbin za eksekucije, in to od 46.138 gold, v letu 1872., na 202.148 gold, v letu 1881., in akoravno ta številka ne spada samo na poljedelstvo, bodo pa druge pozneje navedene številke pokazale, da se brez dvombe tudi pri tem (kmetijskem) poklicu opazuje vedno naraščanje bremen. Zamudne obresti zaostalih dolžnih davkov pa zato tako glasno govore, ker neplačevanje pri našem ljudstvu izvira od tod, ker ne more plačati, ne pa da bi ne hotelo. Ako se pri tem izkazu ogledajo nadrobnosti, pokaže se, da so zastanki na davkih največi v onih deželah, kjer so zemljišča najbolj razkosana, najmanjši pa v onih, kjer so še velike skupne domačije, tako znašajo zastanki na Primorskem = 60*6°/0, na Gornjeavstrijskem pa =1-8%. (Dalje prih.) ?- 133 nova postava. Razjasnilne opombe vladine k nacrtu postave o dedinskih naredbah pri kmetijskih domačijah srednje velikosti. (Dalje.) Sledeča tabela kaže spremembe v stanu dolgov na kmetijskih posestvih v desetletji od 1. 1872. do 1881. Tabela II. Premikanje v stanu dolgov skupno. Leto Nova bremena Razbreme-nenje Zgube pri eksek. prodajah Konečno več 1872 1873 1874 1875 1876 1877 1878 1879 1880 1881 Skup Počez 154,867.425 200.153.006 213,643.198 206.687.855 193.406.741 177,585.215 172,400.406 169.882.533 185.118.238 173,651.399 117.174.515 121,825.755 129.331.614 135,856.596 122.808.203 146.276.146 141,525.876 138,716.291 154.526.456 150.894.605 4.478.004 5,203.593 4,679.753 6.342.551 7,779.302 11,699.9981 20,366.173 I7,624.517i 24.802.114! 16.660.947 j 37,692.910 78,327.251 84.311.584 70.831.259 70,598.538 31,309.069 30.874.530 31.166.242 30.591.782 22,756.794 1.847.396.016 184,739.601 1.358.936 057 135.893.606 119,726.952 11,972.695 488,459.959 48,845.996 Tu se kaže narastenje obremenenja v prvem desetletji za 488,459.959, in ako se ne ozira na številke v četrtem oddelku, v kolikor ni bilo zbrisanega zarad ne-povračila, tedaj bi se povikšanje stanu bremen pokazalo za 607,186.911, pri tem se je posojenega kapitala zgubilo za 119,726.952 gold. Tabela III. Premembe v posestvu po eksekuciji. Število zemljišč Nepokri- Odstotki Leto Kupnina tega zbri- zbrisanega sanega od kupnine 1872 4969 8,249.333 4,478.004 54-3 1873 4549 8,754.003 5,203.593 59 v, 1874 4413 9,160.396 4,679.753 51-, 1875 4585 9,451.391 6,342.551 67-, 1876 4577 12,470.272 1 7,779.302 62-3 1877 6948 15,686.159 11,699.998 74'6 1878 9123 18,698.548 20.366.173 108-9 1879 11238 22,415.608 17,624.517 78-6 1880 12540 25,781.231 24,892.114 96-6 1881 12455 22,250.041 16,660.947 74-9 Skupaj 75397 152,916.982 119.726.952 __ Počez 7540 15,291.698 11,972.695 78-3 Ta tabela kaže, da je bilo poprek vsako leto po 7540 zemljišč po eksekuciji prodanih in nadalje te številke kažejo, da svota, ki znaša 78'3°/o kupnin ni prišla k plačilu. (Dalje prihodnjič.) - 134 - ?142 Nova postava. Razjasnilne opombe vladine k nacrtu postave o dedinskih naredbah pri kmetijskih domačijah srednje velikosti. (Dalje.) Ako se pomisli, da rane, prizadete kmetijskemu stanu, veliko bolj motijo život državne družbe, kakor pri vsakem drugem stanu, zato preti ravno iz prezadol-ženja kmetij največja nevarnost za državo, in to je napotilo vlado, kolikor moč poiskati vzrokov zadolženja pri kmetijskem ljudstvu, in to tem bolj, ker se je v petletji 1877—1881. stan dolgov mestnega posestva uže zmanjšal za 27,288.954 gold., pri tem pa se je se ve da tudi nad 48 milijonov zbrisalo, ker zastavljena posestva niso zadostovala s svojo vrednostjo pri prodaji. Gotovo je, da je cela vrsta vnanjih, od razmer zemljiškega posestva neodvisnih vzrokov v tej dobi pripomogla k zadolženji. Tako je omeniti: raščečo breme javnih davkov za državo, deželo, okraj in občino (zemljiški davek ostal je skoraj nespremenjen, priklade na-nj pa so se povekšale od leta 1862, od 13,277.342 gold. na 24,949.590 gold., toraj za več kot 11 V2 milijonov ali 87*9 % > hišno-razredni davek zrastel je v tej dobi od 4,811.532 gold, na 6,657.764 gold., priklade na ta davek pa od 1,871.071 gold, na 4,676.124 gold., to je, za 2,805053 gold, ali za 149.9%)» — dalje pogrešale so se primerne naprave in zadružne organizacije za oseben kredit in prodajo kmetijskih pridelkov, kar je bilo tem bolj potrebno, ker je sicer oderuštvo v vsakovrstni obliki dostikrat ostalo edino pribežališče za kmetovalca, kateremu je bilo nujno denarja treba. — Dalje se je ozirati na veliko tekmovanje (konkurenco) na vseh poljih kmetijskega pridelovanja, katero izvažanje zadržuje, in katero sega do nazadovanja kmetijskih obrtnij, žga-njarij, pivarn itd. Dalje se tudi ne bode dalo tajiti, da se tudi kmetijskemu stanu enako z drugim prebivalstvom ni posrečilo, ustaviti se potrati, katera presega njegove moči, in da se hoče tukaj kakor drugod potrebam, katere nimajo nikakoršnega pametnega opravičenja. Natanko se sicer ne da trditi, v koliko je zadolžil ta in koliko ta vzrok nazadek kmetijskega stanu, vendar pa je nekaj podatkov, ki o tem dajo nekaj pojasnila. Sledeče tabele kažejo spremembe v posestvi in obre-menenja s tem zvezane, tako tudi vrednost dotičnih posestev in konečno odstotek vrednosti, katerega zahteva ^adolženje. Tabela IV. Premeiube posesti vsled smrti. b.N0V° • % novega Leto Število Vrednost °, lel?6in^e obremenenja pO ueiezin , vrednosti in volilih 0(1 vreclnosu 1872 37.052 56,604.649 15,581.082 27.5 1873 37.088 59,839.853 17.663.596 29.5 1874 38.466 60.283.942 18.373.919 30.5 1875 35.939 60,668.605 19,026.153 31.3 1876 35.224 60,444.042 18.678.346 30.« 1877 36.445 61,123.403 19.099.698 31.2 1878 36.718 60,631.601 19.331.171 31.9 1879 37.874 64.255295 20,131.049 31.3 1880 39.483 69,041.178 19.953.147 28.8 1881 38.920 64,223.979 18,881.171 29.3 Skupaj! 373.209 617,116.547 186.719.332 — Počez 37.321 61,711.655 18,671.933 30.2 Iz te tabele videti je, da se njene številke le za malo spreminjajo, Ker je ravno smrt. ki provzročuje spremembe in postavo, katera določuje sodedičem pripadajoče svote deležev; iz teh številk je dalje videti, da se z zavarovanjem deležev, ki poprek znašajo po 18 milijonov, obremenuje poprek tretjina vrednosti dotičnih zemljišč. (Dalje prihodnjič.) - 143 ?149 Nova postava. Razjasnilne opombe vladine k načrtu postave o dedinskih naredbah pri kmetijskih domačijah srednje velikosti. (Dalje.) Tabela V. Spremembe v posestvu in pa obremenenje vsled pogodeb. Leto Število pogodeb Vrednost posestev Nova bremena iz kupnin % novih bremen od vrednosti 1872 1873 1874 1875 1876 1877 1878 1879 1880 1881 148.157 153.466 159.289 149.722 148.450 157.237 151.516 147.707 156.545 169.063 233,149.267 249,809.836 235,356.305 218,518.926 203.408.604 206,521.049 188,300.632 182,415.446 205,540.947 205,951.593 31,349.195 30,135.564 31,400.927 33,414656 16.« 16'5 15.3 16.2 Skupaj Počez 1,541.152 154.115 2.128,972.605126,300.342 212.897.260! 31,575.085 — Pri kupninskih zastankih kaže se za štiri leta, za katere so številke znane, poprečen odstotek vrednosti prodanih zemljišč od 16.1, pa je opomniti, da velik del posestev posestniki izroče za čas življenja, in je ta vrsta izročitev tukaj všteta v kupne pogodbe, iz tega se tudi pojasnuje ,* zakaj je število te vrste sprememb v posestvi tako visoko, obremenenje pa primeroma malo. Nove dolgove, kateri drugače nastanejo, kakor pri premembah posestev med živimi ali za slučaj smrti kaže za leta 1878—1881. sledeča Tabela VI. Novo obremenenje izvan preinemb v posestvu. Leto Nova bremena: 1878 121,720.040 gold. 1879 119.615.920 „ 1880 133,782.164*) „ 1881 12,135,557 „ Skupaj 496,473.696 gold. Počez 124,118.424 „ Pri tem pa je opomniti, da je veliko tukaj navedenih posojil sprejetih zato, da se ž njimi poplačajo oni deleži in dedšine, katere so pa navedene v prejšnjih tabelah, toraj odpade velik del. (Dalje prihodnjič.) *) Med temi nad 15 milijonov po večkrat zavarovanih dolgov. 165 Nova postava. Razjasnilne opombe vladine k nacrtu postave o dedinskih naredbah pri kmetijskih domačijah srednje velikosti. (Dalje.) Napak bi sicer bilo, opiraje se na te poinislike, nasledke razdelitev zapuščin smatrati za poglaviten vzrok, iz katerega izvira zadolževanje, vendar pa se mora pripustiti, da je ravno ta razdelitev stvar, pri kateri postavodajstvo najlaglje vmes poseže, ker bi bilo za pomoč na drugih delih treba zelo obširnih priprav in naredeb, da bi se ono zelo s sredstvi, katera bi se rabila, ne povekšalo, nad to pa bi ravno pri prvo omenjenem sredstvu še velik del ljudstva s sploh veljavnim pravnem mnenjem postavodajstvo podpiralo. Ker uže stareje avstrijsko postavodajstvo je temu predmetu skazovalo posebno skrb. ker je bilo dedovanje pri kmetijskih posestvah v vseh avstrijskih deželah, razun Dalmacije, Primorske in Kranjske, vredjeno po posebnih političnih, od splošnega dedinskega prava različnih postavah. — Podlaga temu dedinskemu nasledstvu pri kmetijskih posestvah, vredjenem v posebnih političnih postavah sta bila dva glavna načela: 1. Da se je kmetijsko posestvo oddajalo enemu samemu dediču, ne da bi se bilo dejansko ali idealno delilo med več dedičev, ako so bili, ampak te sodediče odpravil je prejemnik sam, ako v ta namen ni zadostovala druga ded-ščina. 2. Da se prejemnik ni smel preveč obremeniti z deleži, katere je imel dati sodedičem. Drugo to načelo izraževalo se je posebno v določilu §. 5. patenta od dne 9. oktobra 1795 (J. G. S. N. 258), da „se ima v slučaju cenitve vrednost z ozirom na vse okoliščine tako določiti, da more nastopajoči posestnik na domačiji dobro shajati." Postava od dne 27. junija 1. 1868. drž. z. 1. št. 79 bile so navedene v §. 761 o dr. z. omenjene posebne politične postave o dedinskem nasledstvu pri kmetijskih domačijah dejane ob veljavo. V letih 1868. do 1869. so bile vsled tega res v enajstih deželah omenjene omejitve proste razdelitve preklicane, in to v Bukovini s postavo od dne 24. aprila 1868. št. 5 in od dne 13. oktobra 1868. št. 15., na Mo-ravskem s postavo od dne 24. septembra 1868. št. 25, na Stajarskem s postavo od dne 24. septembra 1868. št. 17., na Gorenje-Avstrijskem s postavo od 26. septembra 1868. št. 15., na Nižeavstrijskem s postavo od 5. oktobra 1868. št. 14.; na Predarelskem s postavo od 15. oktobra 1868. št. 46., na Šleskem s postavo od 16. oktobra 1868., št. 21.; na Solnograškem s postavo od 166 22. oktobra 1868. št. 28., na Gališkem s postavo od 1. novembra 1868. št. 25.; na Koroškem s postavo od 1. novembra 1868. št. 29.; na Češkem s postavo od 20. decembra 1869. št. 152. Po vsem tem so danes veljavne naredbe glede dedinskega nasledstva pri kmetijskih domačijah samo še na Tirolskem. (Dalje prihodnjič.) 245 Nova postava. Razjasniine opombe vladine k nacrtu postave o dedinskih naredbah pri kmetijskih domačijah srednje velikosti. (Dalje.) Škodljivi nasledki sedaj veljavnega prava za postavno nasiedstvo pri kmetijskih posestvih so lahko razumljivi, ako se natančneje ogledajo dedioske oblike z vsemi posledicami, kakoršne sledijo iz določil občnega državljanskega zakonika. Odločiti se je dedičem namreč ali za to, da vse posestvo oziroma vsak del posestva dejansko razdeli med vse po postavi k dedovanja poklicane dediče, ali pa da postanejo vsi dediči solastniki in gospodarji podedovanega posestva, ali pa konečno, da se opiraje na določilo §. 843 obč. drž. zakonika po želji enega sode-ležnika kmetijska domačija proda po soduijski dražbi. Vsi omenjeni trije načini dedovanja nikakor ne ugajajo razmeram Kmetijskih zemljišč, temveč pouzročujejo veliko gospodarsko škodo, v kolikor se razdelitev cled-šine ne vrši drugače, bodi-si vsleu prodaje med živimi, bodi-si vsled naročila zapustnikovega ali vsled prostovoljnega dogovora dedičev med seboj — Neomejena delitev zemljišč, kakoršno načelo enake razdelitve dedšin postava sama naravnost pouzročuje vodi k najslabeji obliki razkosavanja in polagoma nastajajo pritlikovska gospodarstva, katera navadni družini ne dajejo ne zadosti dela ne zadosti živeža in s tem so dane negotove razmere za posestnika. Skupna posest na kmetijskih domačijah,* tako, da gospodari več dedičev, se iz gospodarskih ozirov za delj časa nikakor ne priporoča in se tudi nahaja samo pri popolnem zanemarjenih domačijah ali pa tedaj, ko so in dokler so dediči maloletni, le redkokedaj izjemoma traja tako skupno gospodarstvo dalje. Kjer pa sodediči morejo predlagati prodajo domačije se bode pa prelahko pripetilo, da se bodo barantači iskaje dobička polastili nakupovanja in prodajanja takih zemljišč, vsled česar se bode gospodar na zemljišči še večkrat spreminjal in to gotovo le v škodo gospodarstva, na škodo domačije. Pa tudi v slučajih oporoke zapustnikove ali dogovora med dediči kaže se za gospodarstvo slab nasledek, da se domačija previsoko ceni, vsled tega gospodar preveč obremeni, tako, da mu vsled preobilnih dolgov ni mogoče pravilno gospodariti in s pridelki sebe in svojo družino preživeti. Ker je vprašanje dedinskega nasledstva na kmetijskih domačijah sila važno in so vrh tega razmere v različnih naših deželah različne, obrnila se je vlada do strokovnjaških in po svojem poklicu dobro podučenih oblastnij in oseb posameznih dežel z daljo vrsto vprašanj. Na podlagi onih odgovorov, da se še le o tej zadevi jasno videti in na tej podlagi prav soditi. Pregledati si hočemo toraj nekatere, posebno za naše razmere med Slovenci važne odgovore, kakor so došli vladi, in so ji bili podlaga oziroma povod za načrt postave našim bralcem uže znan. — Iz Kranjskega predloženo je poročilo deželnega predsednika, okrajnega glavarja radoljškega, logaškega, deželnega odbora kranjskega, glavnega odbora kmetijske družbe, kranjske hra-niluice, gosp. L. Robiča, L. Sveteca in dr« L. viteza Gutmannsthala. (Dalje prih.) 261 Nova postava. Razjasnilne opombe vladine k nacrtu postave o dedinskih naredbah pri kmetijskih domačijah srednje velikosti. (Dalje.) Poročilo deželnega predsednika kranjskega na poljedelskega ministra od dne 4 marca 1882. 1.; pr. št. 514, se glasi: Vstrezaje visokemu razpisu od 24. decembra pr. L, št. 1391, imam čast predložiti došle mi ocene o zadevah nameravane prevstrojbe dedinskega nasledstva pri kmetijskih posestvih izprositi si moram prizanes-ljivost Vaše vzvišenosti, ako z ozirom na nujnost predmeta svoje mnenje o njem le z malimi besedami izrečem. Kakor bodete Vaša vzvišenost videli, strinjajo se skoraj vse ocene v mnenji, da prosto dedinsko nasledstvo pri kmetijskih domačijah ni poglaviten vzrok propada kmetijskega blagostanja na Kranjskem. Tudi jaz se moram pridružiti temu mnenju in navedem v to vtemeljenje sledeče: Kranjska sploh v obče ni dežela, kjer bi se polje« deljstvo v ožjem pomenu besede obnašalo. Zemlja je po svoji rodovitnosti skoraj brez izjeme slabeja kot srednja, dvakratno posevanje in pridelavanje le prisiljen pomoček, ki se slabo izplača, ker v primeri s pridelkom neprimerno veliko dela potrebuje. To je vzrok, da si mora kmetijski posestnik, naj uže spada v vrsto velikega, srednjega ali malega posestnika, ako se izvzame veliko gozdno posestvo, skoraj brez izjeme prisiljen, iskati si postranskega zaslužka. Ta postransk zaslužek imelo je kmetijsko prebivalstvo kranjsko pred zgradbo južne železnice v obilni meri v prekupovanji in prevažanji. Takrat bilo je blagostanje kmetijskega prebivalstva kranjskega z izvzetimi malimi kraji — v cvetu. Naprava južne železnice prizadela mu je najtežji udarec, ker je ta železnica glede ravnine na Kranjskem prav za prav samo posestniku gozda podala pomenljivejši dobiček, zaslužek iz prevažanja pa je popolnem, trgovino pa večidel uničila, ne da bi se bil do zdaj našel drug izdaten postransk zaslužek za kmetijsko prebivalstvo kranjsko. Še drugo škodo prizadela je železnica Kranjski, ne da bi bila kmetu dala odškodnine: večje uvažanje tujih, izrekoma ogerskih zemljiških pridelkov, ki domače pridelke ob veljavo devajo. Na pr. izmed vseh velikih žitnih trgovcev ljubljanskih tržuje en sam z domačo pšenico in zato ta skoraj po vsem sam ceno določuje. Kako se pri tem kmetu godi, si je lahko misliti. Ako se vrh tega še pomisli, da se grozovita konkurenca tujih zemljiških pridelkov ne omeji na pšenico, temveč obsega vse druge žitne pridelke in vino tako, da trg odločuje, in da Kranjska skorej le les in živino izvaža, tedaj si je mogoče napraviti približno podobo o stanji kmeta na Kranjskem. Po tem izrečenem sem rad pripravljen pripoznati, da je prosta razdelivnost kmetijskih zemljišč poleg druzih vzrokov stanje kranjskega kmeta še bolj v sla-beje spravila in da je pri tem izdatne prenaredbe po-stavodajstva ne samo želeti, temveč celo sila potrebno. Toda ravno tako odkritosrčno moram spoznati, da si od postave, katera gospodarju kmetijskih posestev puša prosto razpolaganje za čas življenja in za slučaj smrti in samo obrambe stavi za obstanek takih posestev za slučaj postavnega dedinskega nasledstva, za Kranjsko ne obetam izdatnega vspeha. Pri tem si ne mislim poglavitne razdelitve kmetijskih posestev vsled oporok. Kakor bodete Vaša vzvišenost iz priloženih ocen raz-videli, je ta slučaj na Kranjskem zelo redek in v njem je tudi manjša nevarnost, ker taka razdelitev zemljišč ima svoje meje in mali kmet ima dostikrat na svojem posestvu boljši obstanek, kot večji, ker si more z dninarjem primeren postransk zaslužek prislužiti. — Hočem pa Vašo vzvišenost opozoriti na drug način delitev kmetij na Kranjskem, katera se prav dostikrat pokaže kot nasledek pravice prostega razpolaganja. (Dalje prihodnjič.) 285 Nova postava. Razjasnilne opombe vladine k nacrtu postave o dedinskih naredbah pri kmetijskih domačijah srednje velikosti. (Dalje.) Kakor je razvidno iz predloženih ocen in kakor je bilo zgoraj omenjeno , zapusti kmet na Kranjskem po svoji smrti ali izroči še pri življenji — in to se zgodi 286 večkrat — svoje posestvo enemu svojih otrok proti temu, da ima druge odpraviti. Tako prevzame nov lastnik večidel in izrekoma pri izročitvi med živimi tako obremenjeno posestvo, da uže začetkom svojega gospodarstva zabrede v nerazvidljiv labirint dolgov, ki ga pred časom v onemoglost spravijo. Odločno se moram protiviti mnenju, izrečenemu po kmetijski družbi, da so dedinski deleži večidel majhni. Na unanji pogled, po številkah, so se ve da mali, pa v primeri z malimi razmerami v deželi, so pogostoma vdušilni, izrekoma tedaj, ako tudi še pride prišteti poboljšek izročevalcev, iznašajoč dostikrat polovico domačijskega pridelka. Tudi bi bilo napačno misliti, da prejemuikovi bratje in sestre ali stariši večidel prizanesljivo ravnajo nasproti prejemniku. Ravno nasprotno je, ako svojih zavez ne izpolni natanko, kliče se le prehitro na pomoč sodnija in novega, gospodarja najbližnejši sorodniki s tožbami pritiskajo, namesto da bi mu bili v podporo. Pri zdražljivemu in k pravdanju le preveč nagnjenemu značaju kranjskega kmeta nastanejo iz takih tožeb dostikrat obširne pravde, katerih stroški niso mali. Kaj čuda, ako nov posestnik pri takih razmerah pogum zgubi in pogosto tudi tam, kjer bi bila še pomoč mogoča, ode-ruham v roke pade, in s tem svoj pogin prav gotov stori. — Koliko pridobitev kmetijskih domačij vsled po-dedovanja ali izročitve med živimi se na ta način namreč z izvršilno prodajo domačije konča, sicer ne morem povedati po odstotkih, zelo visok pa je odstotek gotovo. Narodno-gospodarska nevarnost teh zemljiških prodaj bi morebiti ne bila tako velika, ako bi bili kupovalci zopet kmetje. Pa to se primeri le redko kedaj. Kupovalci so večidel oderuški mojstri, katerim je le na tem, pridobiti si za trenutek največji dobiček, ki pa gospodarstva sami ne razumejo in se na-nj tudi ne ozirajo. Zemljišče pri izvršilni dražbi večidel za nezaslišano nizko ceno kupljeno se redno po moči izžme, to je, odproda se lesenine in druzih premakljivih reči (dostikrat z vštetimi vratmi in okni pri hiši) , od zemljišč pa tudi kolikor se jih da spečati tako, da se kupnina in pa še izdaten dobiček dobi povrnjen. Kar se še vrh tega more v najem dati, da se v najem, ostalina pa se pusti neobdelana. Ta vrsta razkosavanja kmetijskih domačij je ona, katerih sem se usojal zgoraj omeniti in katero je, kakor sem dokazal nasledek prostega razpolaganja s kmetijskimi domačijami. Lahko je presoditi, koliko nevarnost tako razkosavanje in pokončavanje kmetijskih posestev v narodno-gospodarskem oziru pouzročuje. Postava, katera naj bi dejanski vspeh imela glede vzdržavanja celotnega obstanka kmetijskih domačij na Kranjskem, morala bi tedaj pravico prostega razpolaganja ž njimi, ako ne popolnem odpraviti, vsaj v izdatni meri omejiti. Dobro sicer razumem, da Vaša vzvišenost sedaj ne namerava takega preustrojenja postav, vendar pa sem si štel v dolžnost onih razmer omeniti, ker bo morebiti v prihodnosti temeljitejše preustrojenje mogoče, za katero bi se pri sedanji delni mogle tla pripravljati. (Dalje prihodnjič.) 293 Razjasnilne opombe vladine k nacrtu postave o dedinskih naredbah pri kmetijskih domačijah srednje velikosti. (Dalje.) K posameznim vprašanjem, katere so v tiskani prilogi priložene začetkom navedenemu visokemu razpisu je v priloženih ocenah dano precej bogato gradivo. Vaša vzvišenost bode tedaj dovolila, da se jaz za svojo osebo omejim samo na kratke opazke. K 1. Postava morala bi veljati za vse kmetijske domačije, katere so podedovalne, z izvzetimi deželno-knjižnimi posesti, katere imajo vsako leto plačevati nad 100 gold, zemljiškega davka. K 2. Naprava „Hoferolle" (posebne knjige za kmetijske domačije z omejeno pravico razpolaganja) bila bi namenu postave škodljiva, ako bi bilo vpisavanje tudi pristojbin prosto, in to zato, ker se kranjski kmet vsled svojega nezaupljivega značaja nikdar rad ne zavezuje, in bi se, čeravno bi mu bilo izbrisanje na voljo dano, z enkrat izvršenim vknjiženjem zmiraj mislil vezanega. K 3. V tej točki pridružim se mnenju kmetijske družbe, v kolikor se „Hoferolle" ne jemlje v ozir. Mislim namreč, da bi bilo iz praktičnih vzrokov najbolj kazalo, načelo sprejeti, da se imajo vse na eni posestni poli v (novi) zemljiški knjigi vpisana zemljišča (oziroma pohištva) smatrati za eno kmetijsko domačijo. Kjer še nove zemljiške knjige niso dovršene, moralo bi nadomestilno veljati načelo (da k domačiji spada ono), kar je mogoče z dotičnega doma primerno dobro obde-lavati. — V slučaju dvomljivosti, ki bi se pa na Kranjskem ne pripetil lahko, morala bi o tem določiti sodba izvedencev. Ako bi se naprava „Hoferolle" , zoper katero sem se pri št. 2. izrekel, vendar-le sprejela, morale bi se te vknjižbe po izgledu zemljiških knjig, oziroma po načelu mogočosti obdelavanja iz dotičnega dvora sprejeti. K 4, 5. in 6. Ako se hoče, da naj bi postava na Kranjskem imela kaj vspeha , morale bi se za prejemnika določiti olajšave, tedaj bi se moralo ono, kar bi pred drugimi dobil po moči visoko odmeriti. Priporoča se tedaj sprejeti določilo vestfalske postave od dne 13. julija 1836. leta, da naj bode nameček prejemniku odločen polovica čiste vrednosti domačije (to je, vrednost domačije z vštetim inventarjem, po odbitih vknji-ženih dolgovih). Kar zadeva zračunauje vrednosti posestva oziroma vrednosti inventarja zadeva, bi se po moji misli ne smelo segati po cenitvi. Cenitev po izvedencih ima v takih slučajih zmiraj nekaj neprimernega. Izvedenci so redno sosedje dotične domačije, se stanovalci so dobro znani, mnogokrat z nekaterimi v prijatelstvu ali sovraštvu, na kratko, redno ne b»*ez predsodkov, nadalje pa je cenitev po izvedencih zmiraj zamudna in ne brez stroškov. Priporoča se tedaj vrednost domačije s pritičlino vred (z vštetim gospodarskim inventarjem) po katastralnem čistem prinosu uže naprej postavno določiti. Katera ko-likost čistega dohodka naj bi se za vrednost domačije sprejela, moralo bi se z ozirom na novo podlago zemljiškega davka še posebej preiskati. Nikakor bi sprejeta vrednost domačije ne smela presegati 20terega čistega katastralnega dohodka. (Dalje prihodnjič.) Nova postava. 300 Nova postava. Razjasnilne opombe vladine k nacrtu postave o dedinskih naredbah pri kmetijskih domačijah srednje velikosti. (Dalje.) Smatrati bi se moralo, da je inventar domačije popolnem v zapuščini, ako bi prejemnik temu v kratko odmerjenem obroku ne ugovarjal. Za slučaje, ko bi prejemnik rabil to pravico ugovarjanja ne osčajalo bi druzega, kakor razsodbo o zahtevah izvedencem pre- rmef if i K 7. V varstvo domačijskega inventarja proti izvršitvam (ločenem od domačije) zadostovale bi obstoječe naredbe , ako bi se le tudi vporabljale, to pa se žalibog le redko kdaj godi. Tukaj bi bilo tedaj treba samo vredeb potom naredeb. Kar pa zadeva brambo inventarja proti prostovoljni prodaji po lastniku samem, se mi dozdeva, da bi takega omejenja treba bilo določiti po poti postave, vendar-le neposredno v smislu dotičnih izpeljav kmetijske družbe, s katerimi se popolnem strinjam. K 8. Z ozirom na namen postave, katera se hoče pripravljati, ne vidim nikakoršnega vzroka, pravico pre-jemstva omejiti samo na naslednike zapustnikove, in se zato izrekam za razširjanje pravice prejemstva na vse po §§. 732—735 o. d. z. poklicane postavne dediče. K 9. Kmetije na Kranjskem dajo se redno le s težavami v najem dajati in se vsled najemodajanja večidel vničujejo. Pri gospodarjenji z izključno najetimi močmi pa je prinos redno toliki kot nič, ker so kmetije na Kranjskem premale in premalo prinosne, da bi mogle tak način gospodarstva prenašati. V postavi bi se moralo toraj na to ozirati, da prejemnik osobno obdeluje oziroma gospodari na domačiji. K 10. Postavne določbe v smislu potrjevalnega odgovora na to vprašanje bilo bi nepogojno treba. Takoj izplačevati deleže je za prejemnika redno zelo težko breme, kakor sem si uže v splošnem delu svojega poročila dovolil omenjati. Jaz bi tukaj šel celo tako daleč, zagovarjati določbo, da naj bi prejemnik v nobenem slučaji ne bil vezan, deleže pred obrokom najmanj treh let izplačati, tudi ako sodediči prej lastno gospodarstvo ustanovijo. Vštric tega se ve da moral bi prejemnik biti vezan za živež sodedičev na domačiji skrbeti proti tem, da mu pri gospodarstvu pomagajo delati. Potezal bi se tudi za pravico , da sme prejemnik deleže po okoliščinah plačevati v obrokih, sploh za naj-obširnejše varovanja prejemnika, ker bi tak na Kranjskem redno še tako imel slabo stanje. K 11. Odgovor na to vprašanje posname se iz onega, kar je pri štev. 4., 5. in 6. navedeno. K 12. Kmetje na Kranjskem sklepajo ženitne pogodbe večidel v tem smislu, da se preživečemu zakonskemu družetu, ako ni posestnik domačije, izgovori dostojen živež v hiši proti tem , da pri gospodarstvu pomaga delati. Naprava skupnosti premoženja med zakonskimi je prav redka. Postavna naredba , katera bi to nameravala, bi ostala večidel brez vspeha, ker bi se pri določbi take naprave toliko več ženitovanjskih po-godeb sklepalo. — Ker tukajšna navada ni škodljiva za nerazrešeno ohranjenje kmetijskih domačij , bi se postavna določba, katera bije predrugačila, ne priporočala. (Dalje prihodnjič.) 301