»«*	-pOHEnECJSK.1
ka i Din dm^M	^^ Tel.Ion it 3050 in
i. .. .pr.jra. W	____^^^	____	^^^^^ 259». - List kba-
jr^HaS	m m 01 / m /W M ■ .
Predsednik Masaryk
smrtno nevarno zbolel
Praga, 12. septembra. (ČTK.)Zdravstveno stanje prezidenta Masaryka se je bilo po napadu v noči od 1. do 2. septembra tako popravilo, da zdravniki od petka 10. t. m. naprej niso več izdajali svojih biltenov. Tudi včeraj, v soboto dopoldne je bilo bolnikovo stanje še prav zadovoljivo. Popoldne se je pa pri bolniku pojavila mrzlica. Toplomer je pokazal 37.9 stopinj. Snoči se je pa dvignil kar na 39.1. Hkratu so se pri bolniku pokazale motnje zavesti, njegovo dihanje je postalo neredno, delovanje srca je popustilo in tudi krvni pritisk je padel. Davi zarana so se pri bolniku pokazali znaki pljučnice na desnih spodnjih pljučih.
Še tekom noči so iz Prage poklicali v Lan« zdravnike specialiste, ki so davi ob 6 izdali svoj prvi bilten, ob 10 dopoldne pa drugi, ki se glasi: »V zdravstvenem stanju prezidenta Masa-ryka ni doslej nobenega zboljšanja. Pljučnica se je omejila na desna spodnja pljuča. Bolnikovo dihanje je neredno, bolnik ima še vedno motnje zavesti, delovanje srca je pa zadovoljivo.«
Bilten so podpisali dr. Meixner, prof. Vuiek in prol. dr. Veber. Zdravniki skušajo sedaj okrepiti bolniku srce in dvigniti njegov krvni pritisk.
Še tekom noči so o nepričakovanem preobratu v zdravstvenem stanju prezidenta Masaryka obvestili prezidenta dr. Beneša, ki se je nahajal v To-polčanih. Na češkoslovaškem jc bil tudi predsednik vlade dr. Hodža. Oba sta še tekom noči zapustila Slovaško in odpotovala v Lane. Ob 10 dopoldne je prezident dr. Beneš prispel v Brno, kjer mu je na postaji deželni predsednik dr. Černy poročal o najnovejšem stanju prezidenta Masaryka. Dr. Černy je malo pred tem govoril telefonski s poslanikom Janom Masarykom v Laneh.
Dopoldne so poklicali k bolniku šc praškega vseučiliškega profesorja dr. Jiraska, ki je prispel v Lane okrog 12.
Praga. 22. septembra. AA. Zdravniški hulle-tin: o stanju predsednika Osvoboditelja dr. Masa-ryka, ki je hil danes izdan, pravi, da je vnetje pljuč samo na sebi nekoliko popustilo, da pa bolnika moči zapuščajo.
Po kitajskih bojiščih
Kalgan zavzeti Kitajci, Mačan Japonci
Japonci o kitajskih izgubah
Tokio, 12. septembra. AA. Po japonskih podatkih so kitajske čete v bitki pri Mačangu južno Tientcina doživele strašen poraz. Ubitih je bilo 3000 kitajskih vojakov, 20.000 pa jih je bilo ranjenih.
Šanghaj, 12. septembra. AA. Japonska letala so davi bombardirala Čapej. Zaradi eksplozij je na nekaterih krajih prišlo do velikih požarov. Posebno nevaren je požar v severni železniški postaji, ki se širi z veliko naglico na vse strani. Nekaj bomb je udarilo tudi med poslopja tik ob levem obrežju reke Sučov v neposredni bližini mednarodne koncesije.
Tokio, 12. septembra. AA. Japonski vojni strokovnjaki cenijo kitajske izgube pred Šanghajem od početka vojne do zadnjih dni na več tisoč mrtvih in 20.000 ranjenih vojakov. »Niči Niči« poroča, da so se na kitajski obali izkrcali novi oddelki japonske vojske. Japonsko letalstvo jc včeraj s strojnicami obstreljevalo čete 37. in 39. kitajske divi-
Mussotini piše Chamberlainu
Priznajte zavzetje Abesinije,
potem pa trajen sporazum glede vseh vprašanj
London, 12. septembra. TG. »United Press« poroča svojemu listu »Bvening Standardu«, da je Mussoliui poslal angleškemu ministrskemu predsedniku Chamberlainu daljše osebno pismo, ki ho nocoj ali jutri izročeno v Londonu. Mussolinijevo pismo da je zelo obširno in da polaga poglavitno važuost na zahtevo Italije po priznanju osvojitve Abesinije. Mussolini pravi v tem pismu, da je priznanje Abesinije za Italijo neobhodno potreben predpogoj za vsako zbliianje z Anglijo. Dokler tega priznanja Italija nima, se za noben sporazum trajnega značaja no more pogajati. Mussolini zatrjuje v svojem pismu ludi, da icli Italija trajnega sporazuma z Anglijo in to o vseh vprašanjih, ki so se med njima nakopičila.
Mussolinijevo pismo obravnava tudi špansko vprašanje in zadržanje Italije v tej državljanski vojni ter pravi, da hi Francova zmaga sporazum med Italijo in Anglijo olajšala. Italija ne zasje-dujo v Španiji n i k a k i h o s v a j a 1 n i h namenov, ampak želi samo uresničiti svojo dni slovesno dano obljubo, da na Sredozemskem morju nikdar ne sme zavladati boljševizem. Tudi Francija in Anglija imata enake interese, da v Španiji zmagajo nacionalne sile, ker v nasprotnem primeru bi nevarnost komunizma postala tudi za Francijo silno pereča. Italija potemtakem nikjer ne vidi kakšne zapreke, da hi na Sredozemskem morju ne moglo priti do poravnave vseh nesoglasij med njo in Anglijo. Toda priznanje italijanskega imperija v Afriki je neobhodno potrebno. Ako se Zveza narodov noče odločiti, da bi sama priznala osvojitev Abesinije po Italiji,
Peklenski stroji v Parizu
Hiše porušene,
policisti ranjeni
Pariz, 1*2. septembra. AA. Snoči sta v Parizu nastali dve hudi eksploziji. Prva v prostorih generalne. zveze francoskih patronatov, druga v prostorih kovinarskega društva za pariški okraj. Kakor se je izvedelo, so neznanci v obeh primerih izvršili atentat.
V prostorih zveze francoskega patronata je peklenski stroj porušil več sten. Od ruševin je vsa ulica pred njimi zadelana. Tam sta bila ubita dva policijska stražnika, ki so so ruševine nanju sesule.
Po prvih rezultatih preiskave, ki je bila takoj uvedena, je vratar v hiši francoskega patronata snoči ustavil nekega neznanca, ki je prinesel v hišo zaboj. Dejal, da se nahaja v njem neko blago, ki ga mora oddati podpredsedniku zveze. Vratar mu je zavoj vzel in ga položil v predsobo. Nameraval ga je davi izročiti naslovljencu. Kmalu potem, ko se je odpravil k počitku, je v predsobi nastala strašna eksplozija. Na sličen način je bil izvršen atentat tudi v kovinarskem društvu v ulici Voisiere.
Oblasti so spričo snočnjih eksplozij v zvezi z napadom v francoskem patronatu in kovinarskem društvu uvedle strogo preiskavo. V zgradbo patronata je prišel snoči ludi predsednik vlado Chautemps. Gasilci so prav tedaj izkopali izpod ruševin truplo obeh stražnikov. Ugotovilo se je, da sta bila peklenska stroja tempirana na isti čas.
Pariz, 12. septembra. AA. Danes so malone že docela odstranili ruševine izpred zgradbe zveze francoskih delodajalcev, v kateri je snoči eksplodiral peklenski stroj. Zaenkrat, še ni znano, ali sta oba atentata razen žc omenjenih dveh policijskih stražnikov zahtevala še kakšne druge človeško žrtve.
Pri preiskavi doslej niso bili doseženi nikakt konkretni rezultati. Ministrski predsednik Chautemps je imel danes v tej zadevi daljši razgovor s policijskim uradnikom Lanzeronom. Govoril je ludi po telefonu z notranjim ministrom Dor-tnoijem, ki se mudi v Monlisonu Po tem razgovoru je minister Dormois iz Monlisonu takoj odpo-toval v Pariz, kamor prispe šc nocoj.
potem naj Zveza narodov na sedanjem zasedanju sprejme sklep, po katerem bodo posamezne članice Zveze narodov v tem pogledu storile, da prirejo. to se pravi, da se jim da svoboda, da priznajo italijanski imperij. Mussolini izraža na koncu svojega pisma upanje, da bo Anglija takšen predlog, ce bi ga katera druga država v Ženevi stavila, podprla. Potem da je pot odprta za najtesnejše sodelovanje med obema imperijania.
Nadzorovanje Sredozemskega morja — brez Rusije
Nyon, 12. septembra. AA. Snoči je bil objavljen komuniko (ki ga je delno objavil že včerajšnji »Slovenec ) o zaključku konference sredozemskih sil. Ti zaključki so:
1.	Vsaka izmed sodelujočih sil bo odgovorna za kontrolo v svojih teritorialnih vodah.
2.	Države, ki so po svojih zastopnikih sodelovale na konferenci, se bodo lahko v bodoče med seboj dogovorile o eventualnem tesnejšem sodelovanju pomorskih iu letalskih sil.
3.	Na najobičajnejših morskih poteh, o katerih se bo sestavil poseben protokolarni seznam, bosta vršili vojni brodovji Francije in Velike Britanije po medsebojnem sporazumu strogo pomorsko kontrolo.
Na koferenci je bilo sklenjeno, da se ta sporazum uveljavi, čim ga podpišejo vlade prizadetih držav.
Jugoslovanski delegat dr. Purič je govoril v zaključnem dolu konleronce in izjavil, da se države Balkanske zveze nadejajo, da bodo vse sredozemske sile, ki so bile pozvane na konferenco, pristale na njeno sklepe. Bolgarski delegat ministrski predsednik Kjoseivanov se je tej izjavi poslanika dr. Purira pridružil tudi v imenu Bolgarije. Baš pri zaključni razpravi o načrtu sporazuma. ki so ga plenumu konference predložili vojaški in mornariški strokovnjaki, so bili franro-sko-angleški načrti v celoti sprejeti, vendar z rezervo, da jih vse zainteresirano vlade posebej sprejmejo. Zastopniki držav ob Črnem morju so izjavili, da se l>odo oni med seboj posebej sporazumeli o ukrepih, ki bodo eventualno potrebni za svobodni promet po Črnem morju, če bi se tudi tam pojavile tujo podmornice in ogrožale posamezne trgovske ladje.
Na konferenci so so zastopniki sodelujočih držav izrazili za to, da bi konferenca zasedala v obliki nekakšnega stalnega odbora. Glede na sklep, da morajo vlade posameznih prizadetih držav pristati na včeraj sklonjeni načelni sporazum ,je bilo odločeno, da se bo pričetkom prihodnjega tedna takoj nato, ko bo sporazum od vseh sodelujočih držav podpisan, vršila še ona seja konference, odnosno stalnega odbora sredozemskih sil.
Rim, 12. septembra. A A. Italijanska vlada jo bila že snoči obveščena o vsebini nyonskcga sporazuma. Dobro poučeni politični krogi so davi zatrjevali, da bo italijanska vlada povoljno odgovorila na predlog nyonske konferenco, po katerem naj bi sodelovala v borbi proti piratstvu na Sredozemskem morju. Konkretno pa pričakuje, da jo bo pozval k sodelovanju londonski nevtralnostni orlbor, ne pa odbor sredozemskih sil v Nyonu.
Berlin, 12. septembra. AA. iVolkisc.ber Beo-bachter« razpravlja danes v svojih uvodnikih o rezultatu nyonske konference. Mod drugim pravi, da pomeni ta konferenca stvarno poraz Rusije, ker ni mogla biti na njej sprejeta niti ena zahteva. Sovjetski Rusiji, pravi list, sploh ni mosta v Evropi. >Borliner Tageblatt«- jo mnenja, da rezultati nyonske konference vendarle niso zadovoljivi. Sklepi, ki so bili sprejeti na tej konferenci, niso zgolj tehničnega značaja, nego velikega tudi političnega pomena. Ker so na tej konferenci sodelovale le nekatere države ob Sredozemskem morju, je treba smatrali nyonske zaključke za enostranske.
Sestanek Balkanske zveze
Ženeva, 12. septembra. AA. Dopoldne se je vršil v stanovanju jugoslovanske delegacije pri ZN sestanek zastopnikov držav Balkanske zveze. Na sestanku 60 bili: jugoslovanska delegata na
skupščini ZN in na konferenci sredozemskih držav Božidar Purič in dr. Ivo Subotič, turški delegat dr. Tevfik Ruždi Aras, romunski delegat Antonescu in grški delegat Politis, To je bil prvi stik med zastopniki Balkanske zveze na sedanjem zasedanju v Ženevi in Nyonu. Na sestanku 60 izmenjali misli o stališču, ki naj ga države Balkanske zveze, ki so vse enako zainteresirane, zavzamejo na sredozemski konferenci. Obenem so izmenjali misli o vprašanjih, ki so na dnevnem redu skupščine in sveta Zveze narodov. Takšni redni sestanki med skupščino ZN so najboljše sodelovanje, obstoječe v tej regionalni antanti.
Maršal B a d ogli o
in 3 angleški generali obiščejo Nemčijo
Berlin, 12. septembra. AA. (Štefani.) Nemški vojni minister maršal Blomberg je povabil bri-tansko-italijansko in madžarsko vojaško delegacijo na nemške manevre na Meklenburškem in Pomor-
zije. Omenjene čete pripadajo namreč 29. kitajski armadi. Po padcu Mačanga se armada sedai umika proti jugu. l.ist poroča o paničnem begu. Na bojišču so Kitajci baje pustili velike množine voin.li potrebščin.
Kitajci o japonskih izgubah
Šanghaj, 12. septembra. AA Agencija Central Nevvs« poroča da so kitajske čete ponovno zavzele Kalgan.
Šanghaj, 12. septembra. AA. Poveljstvo kitajske vojske v Sanghaju je, kakor poroča agencija Reuter, snoči izdalo komunike, v katerem pravi: Po njegovih dosedanjih podatkih je pred Šangh.i-jem padlo 12.000 japonskih vojakov in okoli 3000 mornarjev. Med njimi sta ludi neki brigadni general in poveljnik rušilca, ki je bil pred kratkim potopljen v borbi s kitajskimi vojnimi ladjami.
Sovjetske
in japonske priprave
London, 12. sept. TG. »Morning Posl. poroča iz Moskve, da jc sovjetska vlada sklenila svoje letaske sile na Daljnem vzhodu v zvezi z japonsko-kitajsko vojno znatne okrepitve. Vsak dan odha-jajo proti Sibiriji novi veliki bombniki. Sovjetska Rusija je namreč kupila patent nekega ameriškega hitrega bombnega letala — in sicer od Vallcc-korporacije — ter proizvaja te modele letal v d veli tovarnah. Število štirimotornih bombnikov, ki lahko prenašajo do 60 moi, znaša sedaj že 200 in bo na koncu leta doseglo 500. Vsa ta ve'ik« bombna letala so namenjena za sibirsko armado.
Japonski vlada ki so ji sovjetske letalske priprave znane, sc jc po vesteh istega lista nedavno obrnila na Nemčijo ter od nje zaprosila letalske inštruktorje za protiletalsko obrambo in za najnovejše protiletalske topove. Tudi sicer so Japonci zelo sistematično pripravljajo na morebilnost obračuna s Sovjetsko Rusijo. Japonska redna vojska jc na kitajskih in mandžurskih tleh dosegla sedaj že višino četrt milijona, a jo bo japonska vloda v prihodnjih mesecih še okrepila, da bo pripravljena na v6ako presenečenje.
jamskem. V italijanski delegaciji so maršal Badoglio, državni podtajnik vojnega ministrstva general Fa-riani, državni podtajnik mornariškega ministrstva Cavagnari, državni podtajnik letalskega ministrstva Valeti in šef generalnega štaba fašistične milice Russo. V angleški vojaški delegaciji so general Sir Cvrill Deverell, šef generalnega štaba, general Sir Walter Ironside in zračni podmaršal Sir Arthur Longmore. V madžarski delegaciji je sam vojni minister general RodeT.
Prosvetni tabor na severni meji
Proslava 40 letnice Prosvetnega društva v St. Ilju v Slov. goricah
Št. Ilj, 12. septembra.
Danes je bil v Št. Ilju, na postojanki, kjer so sc v polpretekli dobi odigravali hudi narodni boji, prosvetni obmejni kmečki tabor, ki je kljub deževnemu vremenu privabil veliko število udeležencev.
Št. Ilj sc je za to priliko odel v slavnostno-oblačilo. Vse hiše so bile v zastavah, med domačini pa jc vladalo slavnostno razpoloženje. Zjutraj po prihodu mariborskega vlaka se je zbrala na postaji velika množica domačinov s člani pripravljalnega odbora na čelu in 6prejela številne mariborske goste, ki so sc kljub slabemu vremenu odzvali vabilu in prihiteli na prosvetno in narodno slavje obmejnih Slovencev.
Sprevod in služba božja
Kmalu po prihodu vlaka se je formiral sprevod večstoglave množice, kar je spričo neugodnega vremena pač lepo število. Sprevod je šel ob živern vz.klikanju in igranju godbe po vasi proti cerkvi. Na čelu jc bila številna skupina konjenikov, za njimi kolesarji, nato pa pestre narodne noše, člani fantovskih odsekov v svojih novih krojih in z zastavami, za njimi pa številni navdušeni člani in prijatelji prosvetnih društev, fantovskih odsekov in dekliških krožkov. V farni cerkvi je daroval sveto mašo prol. Gregor Zafošnik iz Maribora, ki je v svojem lepem govoru orisal ljuto borbo, ki se bije med raznimi svetovnimi naziranji, ki hočejo v ljudski duši ubiti smisel za večne vrednote, ki jih uči katoliška Cerkev. Iz vseh teh borb bo krščanstvo izšlo kot zmagovalec in oblikovalec novega krščanskega človeka in nove krščanske družbe, kjer bo vladala tista ljubezen in pravičnost, ki edina more osrečiti človeška srca. Med mašo je ubrano prepeval domači cerkveni zbor in igrala gasilska godba.
Zborovanje
Po cerkvenem opravilu je bilo pod Sfiligojc-vim gospodarskim poslopjem veliko prosvetno zborovanje, ki je bilo tam vsled močnih nalivov, ki so preprečili, da bi sc zborovanje vršilo na velikem, za to določenem prostoru. Zborovanju je prisostvovalo okoli 2000 ljudi, ki so z navdušenim vzklika-niem sledili izvajanjem govornikov.
Zborovanje ie otvoril banovinski zdravnik v Št. Ilju g. dr. Maks Scvšek, ki je uvodoma pozdravil glavnega govornika g. ministra dr. Miho Kreka, častnega predsednika dr. Josipa Leskovarja, okrajnega glavarja Popoviča, mariborskega podžupana Zebota, šefa kmeliiskega odseka ing. Murija, prol. Ivana Prijatelja, prof. Gregorja Zalošnika, odlične goste iz Maribora in vse zborovalce. Nato je predlagal udanostni brzojavki Nj. Vel. kralju Petru II.
in Nj. Vis. knezu-namestniku Pavlu. Obe brzojavki sla bili of> sviranju državne himne z navdušenjem sprejeti. Potem sta bili odposlani šc pozdravni brzojavki notranjemu ministru dr. Korošcu in banu dr. Natlačenu. Takoj nato jo podal besedo prvemu govorniku g. ministru dr. Kreku, ki je med drugim izvajal sledeče:
Govor ministra dr. Kreha
Štirideset let jc minilo, odkar ste osnovali slovensko prosvetno društvo. Obhajali 40 lclnico pri-četka narodnih bojev, 40 letnico trajnega plemenitega dela, ki jc klesalo srce za srcem, oblikrvvalo slovenske sinove in hčere ter v njih gojilo ljubezen do družin, do doma, do rodne grude, do naroda in njegove kulture, jc zares velika čast. Iz te ljubezni je v njih zraslo pravilno pojmovanje vrednosti trajnega, nesebičnega in požrtvovalnega dela za narod in zavest žive pripadnosti k slovenski narodni skupnosti. V polpretekli dobi so «e dogajali čudeži, da smo Slovenci držali zvezanega številčno in gospodarsko močnejšega nemškega sovražnika in da nismo tonili v njegovem morju. Ta čudež je sedai slovenska in katoliška prosveta, ki jc priklicala na dan vse sile slovenske narave in jih postavila v borbo za obstanek. Poleg matere, očeta, duhovnika in učitelja ter Cerkve je bila prosvetna organizaeijh lista, ki spremlja našega človeka od zibelke do groba in ga pripravlja za vse položaje v živhenju. Naša prosvetna društva so varuhi naših
Nadaljevanje nq 2. strani
Kralj Peter
in kraljica Marija zopet v Belgradu
Belgrad, 12. septembra. 111. Davi ob 0 se je vrnil v Belgrad Nj. Vel. kralj Peter II. iu Nj. Vel. kraljica Marija z Nj. Vis. kraljevičema Tomlsla-votli in Andrejem. Na topčiderski postaji so pričakovali kralja, kraljico in kraljeviča kr. namestnik dr. Radenko Stankovič, dvorski maršal Roško Colak - Antič in prometni minister dr. Mehnicd Spalio in dvorni dami lladžič in l/ozanič. Dvorni vlak se je točno oh II ustavil pred dvorsko čakalnico. Iz vagona je izstopila najprej Nj. Vel. kraljica Marija, kateri sta dvorski dami izročili krasen šopek roi. nato pa je izstopil dobro razpoložen in veder Nj. Vel. kralj Peter II. z obema kraljevičema. Po pozdravu s prisotnimi se je kraljeva rodbina odpeljala na dvor nn Dedinje.
(Nadaljevanje s i. strani)
verskih, narodnih in kulturnih izročil. V njih bomo naprej ustvarjali svojo versko in slovensko kulturo. Zvestoba do naroda je temeljna prirodna vrlina slehernega človeka. Ce te vrline ne spoštuje in ne fioii, ne more biti živ ud jugoslovanske državne skupnosti, Dokler bo v Slovencih živelo tako pojmovanje zvestobe do naroda, bo na naši severni men ž.vel rod zvestih stražarjev naše države. Ker naša katoliška prosvetna organizacija v svojih članih goji tako mišljenje in čustvovanje do svojega n= da, ie najtrdnejše jamstvo za trajen blagor dizave in kralja.
Množica je navdušeno pozdravila govor g. ministra dr. Kreka in mu burno ploskala.
Predsednik zborovanja g. dr. Sevšek se je g. ministru iskreno zahvalil za njegov govor in podal besedo prof. Ivanu Prijatelju iz Maribora, ki ie govoa-il o vernosti in ljubezni do družine, o liubezni do domače grude in osnovnih temeljih kmečkega stanu, ki je natrdnejši steber naše narodne misli.
Za njim je govoril mariborski podžupan gosp. Franjo Zebot o narodnem duhu in narodnostni zmagi v Št. Ilju ter se spominjal g. župnika Evalda Vračka, ki se zaradi bolezni ni mogel udeležiti tega prosvetnega tabora njegove župnije.
Kot zadnji govornik je nastopil bivši oblastni predsednik dr. Leskovar, ki jc poudarjal, da je zmaga, ki jo je izbojeval Št. Ilj v srditih narodnih bojih, dokaz narodne zavednosti, ki preveva obmeine Slovence in ki je obenem dokaz, da bodo obmejni Slovenci zmagali tudi v sedanjih in vseh bodočih bojih, ki jih še čakajo.
S tem sta bila zborovanje in dopoldanski del prosvetnega tabora zaključena. Godba je zaigrala himno slovenskih fantov, ljudstvo pa sc je z navdušenjem razšlo.
Popoldanska prireditev
Popoldne po večcrnicah se jc zaradi slabega vremena vršil telovadni nastop istotako pod Sfili-gojevim gospodarskim poslopjem. Takoj v uvodu ie predsednik Slomškovega fantovskega okrožja v Mariboru g. Mirko Geratič v udarnem govoru podal izpoved slovenskih fantov, organiziranih v fantovskih odsekih. Nato so nastopili mladci in člani s prostimi vajami, deklice pa s simboličnimi vajami; izvežbani telovadci so nastopili na orodju. Ve« telovadni nastop je pričal, da so naši fantje-telovadci kljub dolgoletnemu prisilnemu odmoru še vedno na višini in da se lahko kosajo z vsemi drugimi telovadci, ki so imeli možnost, da so se v zadnjih letih izpopolnili in napredovali. Telovadnemu nastopu je prisostvovalo okrog 1500 ljudi, ki so navdušeno ploskali posameznim telovadnim točkam.
Po zaključenem telovadnem nastopu se je v Slovenskem domu, ki je simbol obmejnih slovenskih narodnih bojev in zmag, vršila prijetna in neprisiljena narodna veselica, ki je trajala do odhoda mariborskega vlaka.
St. Ilj jc bil in bo ostal trdna slovenska in katoliška postojanka ob naši slovenski in državni meji!
Konec novinarske razstave
Ljubljana, 12. septembra.
Lotos je imela skoro <lo zadnjega jesenska razstava na velosejmu srečo z vremenom. Vseh prvih 9 dni je bilo izredno lepo vreme, lako da je bilo skoro nujno pričakovati poslabšanja. V resnici smo dobili zadnje tri dni jesensko vreme, pa še kar hladno obenem. Kakor je bil prvih 9 dni obisk dober, lako je bilo slabšo zadnje dni, ko so morali ljudje iskuii zatočišča po paviljonih. Mogoče je lo komu le koristilo, saj je moral delj časa ostati in gledali razstavo.
Danes je bila nedelja v znamenju harmonikarjev. Videlo so jo, kako veliko zanimanje je v naši deželi za la lepi instrument in kako se vedno bolj množi število mojstrov nu njem. Paviljon belokranjske kleti, kamor so se morali pred dežjem žaleči visoka komisija, odlični tekmovalci in verno poslušajoča publika, je bil premajhen. Vse dopoldne so bilo v njem izbirne lekme, ki so dalo lepe rezultute. Glavna stvar pa jo bila popoldne, ko se je tekmovanje začelo ob 2 in je trajalo do pol petih. Pokazal se je zopet nov napredek naših harmonikarjev, katere so čakala lepa durila.
Med tem pa so bili številni obiskovalci prav pridno pri obhodu razstave, seveda jc bilo največ zanimanja za glavni dve razstavi. Tiskarski stroji so bili tako privlačni, da so imeli razlagajoči strokovnjaki vedno dovolj poslušalcev. Tudi v našem paviljonu jo bilo vodno dovolj ljudi. Misijonska razstava tudi danes ni izgubila na svoji privlačnosti.
Prišel je pa večer in izpraznile so se razstavne dvorane, ljudje so odhajali šo ua veselični prostor, kjer jo dež motil kupčijo zubaviščarjeni. Zal nam je, da so tako hitro minili dnevi novinarske razstave, še liolj so zamudili
pil je lahko žal onim, ki
so zamudili lo priliko. Mnogo jim jc lahko pokazala razstava m veliko truda je bilo položenega vanjo, tako da jc zaslužila vso priznanje našo javnosti.	'
Razstava slovenskega novinarstva je imela namen proslaviti 1-10letnico, odkar so izšle Vodnikove Novice (1797). Pokaže naj vso ,x>t slovenskih časnikov od uajskrotnnejših početkov pa do sedanje velike razgibanosti, ki je relativno naj-vecja v 11 asi državi. Kdor je znal čitali številke na razstavi, je lahko videl, koliko Slovcncj čitamo iu tinh tujci eo nam morali priznali, kako velika je razširjenost tiska med nami. Razstava pa je pokazala tudi sedanje stanje, kako nastane lisi koliko dola jo v vsaki številki, ki jo dobite zjutraj na mizo. V razstavi smo imeli najprej zgodovinski oddelek z dragocenimi zakladi prvih Novic itd., za tem kipe in slike odličnih kulturnih delavcev in novinarjev ter častnega predsedstva raz-s ave Poseben oddelek jc predoreval poročevalsko službo v nekdanjih čusib, posebno 1>a sedanje stanje, katero službo opravlja pri nas predvsem Agencija Avala. Skromen kotiček jc bil odmerjen udi Novinarskemu domu v Ljubljani, katerega Ik>iiio kmalu zaceli graditi. Nato so razstavilo jx>-
Vode naraščajo
Ljubljana, 12. septembra.
Zadnje deževje je povzročilo nenavadno hitro porast vod na Ljubljanskem polju. Letos Ljubljanica še ni bila lako visoka, kakor je zadnja dva dni, lo je v soboto in nedeljo. Obenem |ia so narasle tudi Sava, Gradaščica, Mali graben in druge vode. Na liarju naraščajo vsi |iotoki, vendar pa ni resnejše nevarnosti. Hujše je pod Ljublj ano. Polje proti Podgradu in Lužam jc polil,ivljeno, preplavljene so tudi tako imenovane rige in pešpot je od Vevč dalje proti Zalogu in Lazam onemogočena. Pač pa morejo voziti še vozovi. Ljubljanica je pri Zalogu narasla za '2 in pol metra nad normalo. Ljubljanica se no more odtekati, ker je Sava tudi narasla in zadržuje Ljubljanico, škode na polju nc bo posebno, ker so poljski pridelki jio večini že pospravljeni iu travniki pokoseni ler imajo tamkajšnji posestniki prav zanimive odre, s katerimi dvigajo ob času jiovodnji živino kvišku. Narasle vode so obdale tudi Pc.rlcsov in Plevnikov mlin pri Zalogu. Prebivalstvo pa jo teh povodnji žc vajeno in se no razburja zaradi njih preveč. Nokaj škode bo že, toda tn nastane skornj sleherno leto. Oblusti skrbuo juizijo, da ne bo kdo izkoriščal te povodu ji.
Z Barja nam šc poročajo, da sta posebno nn-rastli Iščica in RoSca, glavna dotoka Ljubljanice.
Voda je prestopila bregove, zlasti v Črni vasi in v Lipah. Tudi na Barju ni škode jiosebne, ker so
senice pustile. Po cesti jc šc vedno možon normalen proinel.
Iz Tacna nam poračajo, da jc tam Sava 1.55 m nad normalo. Danes pojioldne jo Sava žo pričela upadati, tako, da jo nevarnost povodnji v Posavju odstranjena.
Maribor, 12. eeplembra.
Siloviti nalivi so povzročili v mariborski okolici precejšnje poplave. Tako je Pesnica žc prestopila bregove ter zalila travnike in jvolja. Tudi Dra-vinja je začela jx>plavljali okrog loč in Poljčan, Drava kar vidoma narašča ter so vali vsa umazana skozi mesto. O silnih nalivih v dravski dolini pričajo hlodi, deske in drva, ki jih nosi Drava skozi Maribor. Nn Pristanu se |e danes zopet razvil lov na plavajoči les ter 60 si nekateri čobiarji nalovili lepo zalogo drv in losa za zimo.
Vuzeniški most je plaval skozi Maribor
Kakor smo ž.e poročali, je Drava zrušila leseni most, ki vežo trga Vuzenico in Mulo v dravski dolini. Ta most jc v soboto popoldne okoli 4 nosila Drava skozi Maribor. Nekaj tramovja 60 polo-vili iz valov že nad Falo. Ker pa imajo na Fali zaradi visoke vode zatvornice odprle, je reka naglo odnesla tramovje naprej jvroli Mariboru, kjer so bili na Pristanu o prihodu delov mostu že obveščeni ter eo jih pridno lovili iz reke s čolni. Spra-
kmet je otavožc posj>ravili, le za pašo bo neugod- I viti so precej tramovja na breg, drugo "pa je "voda no. Uničeno bo ludi tisto zelje, kolikor so ga go- I odnesla naprej proti Ptuju.
Tretjeredniški tabor v Šiški
Ljubljana, 12. septembra.
Spodnja Šiška jo bila danes prizorišče lepega verskega dogodka: člani slovenskega tretjega reda sv. Frančiška so imeli dopoldne svoj prvi tabor na slovenskih tleh. Slabo vreme jc sicer preprečilo, da bi mogel hiti la tabor na prostem, toda v cerkvi se jc zbralo toliko pripadnikov te ugledno cerkvene organizacije, du so ukora i napolnili cerkev, lii more vase aprojcli okoli 5000 ljudi. Treljc-rodniki in tretjerednice so prišli od daleč, tako iz Štajerske, Dolenjske, Notranjske, Gorenjske. Mod množico so prevladovali moški.
Malo pred 10 jo prišel ikof dr. Roimnn, ki jc bil od številue množice slovesno sprejel. Sledila jc služba božja, pred katero jc pridigal škof dr. Rožman. Njegov izključno verski govor je vseboval krušno misli o katoliški akciji. Naglašal je, da je sv. oče postavil prav očeta tretjega reda, sv. Frančiška, za patrona katoliške akcije. Sveti Frančišek nam mora bili vzgled, kako moramo bili katoličani požrtvovalni in junaški, škof dr. Rožnimi jo nato daroval slovesno službo božjo. Ljudsko petje jo učinkovito dvignilo sijaj službo božje.
Po službi božji je bil v prostorni cerkvi tretjeredniški tabor, ki ga je otvoril proviucialni voditelj tretjega reda ]>. Odilo, ki jc govoril o družini in o sv. Frančišku, ustanovitelju tretjega reda. Tretjeredniki štejejo danes v Sloveniji okoli 80.000 članov in so ogromna armada, ki mora med narod kot vneta množica za katoliško Cerkev, za krščanski duh iu pa zu katoliški tisk. Boriti se moramo proti brezvestnemu brezverskemu tisku.
Tretjeredniški labor je nato pozdravil pro-vincial p. Gracijan llnric v imenu slovenske frančiškanske province ler naglašal. da Franuiskovi ideali vodijo vse Iri rede v idejah očeta sv. Frančiška. Tretji govornik je bil g. lAtdovik če/ iz Zagreba. Oči lal je. iduul trotjerednika, ki jo usmi-Jjcn in dober. Nag veže edinstveni zgled sv. Fran-
čiška, zgled neizmerne ljubezni, ki jo jc pokazal povsod 7. vseni svojim bistvom in vsem stvarem.
Velika množica je po teh govorih zapela pesem Lepa si, roža Marija:.
Nato je govoril mlad dijak, član križarjev, ki jo predvsem ostro govoril o brozverskem tisku in pozival vse navzočne, naj bodo zvesti pospoše-valolji katoliškega tiska, grajal pa je tudi napake v katoliškem tišku. Naglašal je goslo, naj bomo vsnjiovsod Slovenci in zvesti sinovi sv. katoliške Cerkve.
Oh petju cerkvenih pesmi, zlasti pa pesmi z ovhnrisličnoga kongresu, je bil zaključen prvi slovenski Iretjeredniški labor.
JVovJ grobovi
-j- V Stožicali pri Ljubljani je umrl v sobolo 11. septembra ob K-10 zvečer Ivan Cibcj, zva-ničnik drž. žel. v pokoju. Dolga bolezen, ki jo jc potrpežljivo prenašal, mu ni vzela upanja, da še ozdravi. Toda prvo hladno jesensko vreme ga je nenadno položilo na mrtvaški oder. Rajni jc bil blagega značaji}, pošten in resnično priljubljen pri vseli, ki so ga poznali. Zapušča soprogo in pet otrok. — K večnemu počitku ga preneso danes, v ponedeljek ob 5. popoldne iz Stožic na farno pokopališče pri Sv. Juriju. Naj mu sveti večna luč! Žalujočim preostalim naše iskreno sožaljel
-j- V mariborski bolnišnici jc umrla v olarosli 7.1 let soproga upokojenega davčnega uradnika, gospa Kranja Kramcr. — V Nekrcpovi ulici št. -1 v Mariboru je ugrabila smrt 25letno so|irogo tkulskega mojstra, gospo Kristino K a 1 u n-d c r, — Svetila pokojnicama večna luči
Nesreča s samokresom
Brivec K. N, v Ljubljani jo snoči malo pred 7 čistil svoj samokres. Po nesreči pa se jo samokres sprožil iti slrcI io zudel v elogno dijaka Gnšper-SiEa, starega iti let, ki jc jiri njem nu stanovanju. GaSocrSlča so prepeljali v ljubljansko liolnisnico.
samezne tiskarno svoje proizvoda, zlasti Blasniko-va tiskarna svoje stare tiske. Delniška, Merkur in Narodna tiskarna. Veliko zanimanje jc pobudi I tudi oddajni studijo na velesejmu, kjer so Imeli jx>-slušalci priliko, da vidijo od blizu vse nastopajoče umetnike, kalerih glasove so žc tolikokrat slišali.
Drugi paviljon razstave je bil posvečen novi-uam-slikain. Končnico naših panjev, naslovne strani starih knjig so zgovorno pričale, kako so naši predniki skušali |>odati dogodke ne samo v tisku, ampak tudi v sliki Zraven so bile sodobne fotografije, sodobne karikaturo in višek moderne tehnike: klišarna Jugoslovanske tiskarne v obratu. Zopet v drugem paviljonu je bil model Ivor-nice papirja, našo vevške tovarne, ki je bil tudi v obratu in pokazal, kako nastane za tisk važna surovina: papir. Insorati so važen sestavni del lista in tudi njih prikaz ni manjkal. Veliko zanimanje pa je |>okazalo občinstvo za uredništvo in tisk Ljubljanskih novic 1037. Tu so se urejevale Novice 1937, Iu so bili moderni tiskarski stroji Ivrdke Chroinos, tu so delali naši črni umetniki, tu so šle vsak dan v svet Novice kot pravcat in popoln dnevnik. Bili so tu moderni pripomočki časnikarstva: od telefona do pisalnega nI roja itd. Poseben paviljon je imelo za svoje listo naše podjetje. Ne govorilno o sebi. če zapišemo, da je bil jiaviljon prav lepo urejen in so ga obiskovalci jirav radi ogledovali, pa ludi radi posegali j>o naših nagradnih številkah.
Misijonska razstava, res z ljubeznijo in strokovno urojenu, nam jo pokazala veliko kulturno delo miših slovenskih misijonarjev v daljni Indiji, jiokazala num jc prav nazorno tamošnje življenje.
Seveda pa ne sinemo pozabiti šo drugih razstav, ki so bile vso loj*) urejene in so nam po-kazule mnogo lepega, pa tudi posamezni razšlav-Ijalci ko nam lepo |Kikaznli svojo odlične proizvode.
Ko zaključimo jioročilo o jesenski razstavi, ne sinemo pozabiti veliko jiočastilvo. ki jo je doživela razstava slovenskega novinarstva s tem, da je pri svečani otvoritvi bil sam minister notranjih zadev, naš dr. Anton Korošec, ki je ob tej priliki tudi lejio jKiudaril pomen novinarskega stanu. Prav veliko počastitev pa je doživela razstava v četrtek, dne 9. t. m., ko si jo jc ogledala Nj. Vel. kraljica Marija, ki je s tem pokazala, da zna ce-niti pomon to razstave.
Misijonska razstava ,, Indija" bo podaljšana
Od vseh strani prihajajo želje, naj bj so velo-zanimlva indijska razstava naših misijonarjev D. J. na velesejmu podaljšala. Ta razstava jc bila žo doslej predmet posebnega zanimanja in so mnogi želeli, da bi si jo ponovno ogledali. Drugi niso mogli priti ob času velesejina v LJubljano, pa bi jo vendar želeli videli. Zlasti pa želijo šole in razni zavodi, ki so začeli jiozneje pouk, da bi jim bila dana priložnost, seznaniti se z bogatim gradivom ter razstave in spoznati ogromno delo, ki so ga napravili naši slovenski misijonarji v zadnjih letih v Indiji. Upoštevajoč le želje, jc upravni odbor jio naklonjenosti velesojeniskega ravnateljstva določil, da ostane misijonska razstava odprta še en teden, in sicer od nedelje 19. do vključno nedelje 26. septembra. Odprta bo vsak dan zjutraj cd 9 do 12. popoldne od 3 do 0. O|»oz:irjamo na to ugodnost vso občinstvo in obisk toplo prifioro-Čamo. Večje skupine naj sc zaradi posebnega vodstva prijavijo na naslov: Bengalski misijon D. J., v Ljubljani. Zrinjskega 9.
„Klub neodvisnih"
ic včeraj dopoldne ob 11 odprl prostore Jakopičevega paviljona, kjer je v vseh štirih sobah po-razmcalil slike in kipe svojih devetero članov, od katerih je sleherni predstavljen z večjim številom svojih del. To so: Didek Zoran, Zdenko Kalin, Kre-gar Stane, Mu.šič Zoran, Omersa Niko, Pirnat Niko, Pregelj Marij, Piitrlh Karol, Sedej Maksjm, ter gost iz Zagreba šoli a j Slavko. K otvoritvi so |>ri-šli mnogi odličniki iu prijatelji umetnosti ter je predsednik kluba Niko Pirnat najprej pozdravil predsednika Narodne galerijo g. Windiseherja, zastopnika prosvetnega oddelka na banski upravi g. Alberta Široka, načelnika mestnega kulturnega oddelka g. dr. Molela, g. Govekarja kot predstavnika Jugoslovansko-čoškoslovaškc lige, predsednika velesejina g. Bonača, bolgarskega pesnika g. Pan-tclccva, predsednika Društva likovnih umetnikov g. Vavjiotlča ler številne umetnike in ostale prisotne,
Nato jo izrekel uvodno besedo slikar Mušič Zoran, ki je v skladu z nepričakovanim nastopom Kluba neodvisnih odločno, za uho k vsakdanjosti dneva privajeno skoraj drzno, toda premišljeno in odkritosrčno utemeljil umetniško gledanje mladih umetnikov, ki so se združili v novem klubu. Predvsem se je zaustavil na bližnji preteklosti slovensko likovno umetnosti ler njenih težnjah, nalo pa poudaril osnove in začrlal stremljenje, ki veže tovariše v Klubu neodvisnih. ?Vsi mi smo o slovenskem folkloru,« jo rekel med drugim, ^poučeni samo s kopico velikonočnih razglednic, vso resnično narodno blago pa leži zakopano in neraziskano lam, kjer se jo rodilo... Naš človek ima od trpljenju nabrekle žile, žuljavo in hrapave roke. Tistemu medlemu nedeljskemu nasmešku pa se pozna grenka kaplja pelina. Ni vedno praznik v slovenski zemlji —■ slovenski folklor jc sestavljen iz delavnih dni, brez olepšanja.* Nalo je označil svoj in tovarišev umetniški nazor: Način našega ustvarjanja ni prikrivanje resnice, tudi nc pred-našanje naturalističnih oblik gole realnosti, temveč je intenzivno poglabljanje realnosti samo s tem, da poduhovljamo mrtvo snov in ji dajemo izraza nove mladostno moči in sile... Umetnik ne moro delati Izven navzkrižij časa, v katerem živi. Vsi duhovni in socialni uplivi se v njem zgoščeno prelivajo v notranji lik, ki ga izraža na platnu ali v glini. Zato jo nemogoče, da bi živel ločeno od celokupne vizijo svela in kosmosa, v katerem sc izživlja. V njeni je samo vprašanje, kako visoko se ho dvignil nad empirijo in zajel širše dimenzije življenja, ki ga obdaja, kako se mu bo jx>sročilo izvleči se iz vsakdanjosti, kako bo znal poiskati višjo intenzivnosti in globljega doživetja.
Z govorom je bila razstava otvorje.na, na kar so si prisotni ogledali razstavljena dela, številne slike v olju, risbe lor plastiko v mavcu, bronu in glilll. Razstava, ki ho trajala do 3. oktobra, bo odprta ludi v večernih urah ob električni razsvetljavi, ter bodo obenem naslojiali tudi jievski umetniki. Tako je sinoči nastopila gdč. Vidalijeva, članica Narodne opero. .
Krakov, 12. septembra. AA. V Krakov je danes prispel novi jugoslovanski poslanik Martinac. Spremljal ga je Injnik |ioslaništva in drugi. Poslanik sn je podal v Vavel na grob Pilsudskcga, na katerega jc položil krasen vence.
Bolgarski pesnik Panteleev v Ljubljani
Na povratku s seje, ki jo jo v Parizu imel pripravljalni odbor Mednarodne federacije knjižničarjev zaradi kongresa, ki bo prihodnje leto v Bruslju, sc je zaustavil v Ljubljani delegat l>olgar-skih knjižničarjev pesnik Dimitr Panteleev. Velik prijatelj Slovencev in ljubitelj slovenskih planin jo že lani pripeljal večjo skupiuo bolgarskih turistov, ki so v spremstvu naših plauincev bili na Triglavu, nekateri celo preplezali severno steno, ter si ogledali šc druge vrhove Julijskih Alp iu lepoto gorenjskih jezer. Takrnt jo objavil Panteleev v reviji »Bolgarski turist« štirinajst strani dolg članek o slovenskih planinah, ki so mu bilo priložene številne slike, ter marsikoga v Bolgariji s toni navdušil in mu izvabil željo, du jih obišče. Prav zu prav jo napisal več jvotopisov iz planinskega sveta zn rovijo, ki ji je že devet let urednik.
Toda Dimitr Panteleev, v službi bolgarskega parlamenta kot bibliotekar, je v prvi vrsti pesnik, ki je izdal že Iri zbirke: prva je izšla leta 1925 pod naslovom Strelecc, druga leta 1929 ; Drvar«, 1933 pa je izdal >Okno.:. V Ljubljani so je seznanil s slovenskimi umetniki, pisatelji in pesniki, tako 7. Otonom Zupančičem, Ivanom Pregljem, Pavlom Golio i. I. d. Predvsem je jioudarii, da imajo Bolgari rudi Slovence iu da zlasti cenijo kulturo slovenskega narodu, ki je izredno visoka. Prve poglede v slovensko književno delo je Bolgarom omogočil pred štiridesetemi leli ustanovitelj bolgarsko stenografije Slovenec Anton Bezenšek, ki jc prevedel nekaj Prešernovih, Aškerčevih in Gregorčičevih pesmi. Panteleev pa je zdaj pripravil članek o sodobni slovenski liriki za >Ilnlgarskn misel«, ki jo urejuje vseučiliški profesor Mihail Arnaudov, odličen poznavatclj folklore. Za ilustracijo k temu članku je prevedel nekaj pesmi Župančiča, Golie, Gradnika, Grudna, Frana Albrehta, I.ovreučiča, Scliškarja, Klopčiča iu Franceta Vodnika.
Z zanimanjem si jc ogledal tudi novinarsko razstavo ua ljubljanskem velesejmu, ler namerava o teju tudi poročali. Prijazni in široko razgledani bolgarski pesnik Panleleev jo izrekel prav tople besede o kulturnem prizadevanju Slovencev ter z velikim navdušenjem pripovedoval o svojih polih po slovenskih planinah. Ko ga tako jiozdrav-Ijumo, vabimo njega iu vse naše bolgarske prija-telje k ponovnemu obisku Slovenije, ki jim jo tako draga. Saj se prav v tem času mudi pri nas tudi liolgarska pesnica Bagrjana.
Slomškov prosvetni dom
v Smarinem v Rožni dolini
V Sniartnem v Rožni dolini je bil včeraj na slovesen način blagoslovljen in izročen svojemu namenu Slomškov prosvetni doni. Istočasno jo šmarlinaki župnik gosp. Ozvatič proslavil 25 letnico, odkar zupnikuje v lem prijaznem kraju, dalje je bila 25letnica fantovske in dekliške Marijino družbe. Šmartno se jc odelo pri lej priliki v slavnostno oblačilo. Številni, zelo visoki mlaji so pričali, da praznuje nekaj posebnega.
Ob 9 je bila služba božja. Daroval jo jo od-IHislanoG mariborskega knezoškofa stolni dekan dr. Cukala. V svečanih besedah jc obrazložil vernikom pomen današnjega praznika. Med mašo je dovršeno prepeval domači cerkveni zbor.
Po službi liožji je gosp. dekan blagoslovil Slomškov dom, nato jta jc duh. svetnik otvoril prosvetni tabor, fiozdravil vho uavzočno goste, predvsem zastopnika bana, uačelnika pro-svclnrga oddelka dr. Sušni ka, odličnega šmartinskoga rojaka sonatorja Sinode j a, zastopnika dr. Miho Kreka okrajnega načelnika dr. Zobca, celjskoga županu M i h c 1 č i č a, zastopnika mariborskega knezoškofa (J r. Čuka-lo in ostale odljčnikc. Nato jo govorii vihamo j »ozdravljen Srnarlinski rojak senator g. Franjo Sniod c j, ki jc v svojem izklesanem govoru navduševal navzočim jirosvelne borce, da lx>do kljubovali vsem viharjem, ki lahko pridejo nad nas.
Nato jc P e č n i k Alojzij pozdravil goste iu domačine v imenu domačega fantovskega odseka.
Kot zadnji je nastopil celjski župan g, Mihelčič, ki je obrazložil iionien novega prosvetnega doma, obenem pa omenil veliko mož, ki niso pozabili, da so Slovenci in sinovi kmečkih staršev.
Popoldanska jiroslava se je zaradi slabega vremena morala vršiti v prostorih novega doma. Clam fantovskega in članico dekliškega odseka iz Celja so izpolnili s telovadbo popoldansko proslavo.
Prosvetni dan
pri Sv. Juriju ob Taboru
Sv. Jurij ob Taboru, 12. sejit.
Današnji prosvetni dan v Sv. Jurilu ob Taboru jc pokazal, kako globoko so Šontjiirčuni ohranili v srcu besede, ki jih jc govoril v Celju naš pokojni knez Anton Bonaventura Jeglič. Kljub hudemu dežju so fantje in dekleta okrasili cerkev iu Prosvetni dom. Skoro vso hiše so izohesilc državne zaslave, ob cnstiih so pa stali jvosebni slavoloki gostom v pozdrav. Sv. Jurij ob Taboru, ta lepa fara v Savinjski dolini, je bila danos vsa praznična in čeprav je močno dožovalo, se je zbrala pred hišo g. župana Cukala množica ljudi. Tn se jo ob 10 razvil sprevod, ki je šel po vasi proti župni cerkvi. Sprevod je bil zelo lep in jiestor. Nn čelu sprevoda so bili na konjih postavni fantje iz Savinjske doline z zastavo, za njimi pa so so razvrstili rudarska godba, člani v krojih z lepim praporom, dekleta v narodnih nošah, (10 članov fantovskega odseka, okrog 50 mladcev in dolga vrslii somišljenikov katoliške prosvete. Sprevod jo mod viharnim vzkli-k a n J eni kraljevskemu domu, vladi in našemu voditelju krenil v corkov, kjer je spregovoril šentjurski rojak, predsednik Prosvetne zveze, unjv. prof. dr. Franc Luk man iz Ljubljane. Pri sv. maši jo ob spremljanju orgel in godbe prepevala stare ljudsko pesmi vsa cerkev.
Po sv. masi se je zbralo v veliki dvorani Prosvetnega doma veliko ljudi, da jo bila dvorana nabito polna. Zborovanje jo otvoril domači župnik g. I o c u a k Jožo, ki jo v začetku spomnil navzočim prosvetno borce, ,|n jo (J, septembra obhajal Nj. Vel. kralj Peter II. svoj rojstni dan, nakar je godba zaigrala državno himno. Nalo le prebral pozdravno brzojavko Nj. Vel. kralju, Nj. Vis. kne-zu-nutiiostniku, notranjemu ministru dr. Korošcu, knezoškofu dr. Tomnžiču in banu dr. Natlačonu. Ljudstvo je vsem priredilo buren ajilavz. Nato jo prebral župnik pozdravno brzojavko ministra dr. Korošca.
Nato je dobil besedo predsednik fantovsko podzveze prof. Bi tone Iz Celja. V krejikih in |e-dernatih besedah jc govoril o nalogah n*Se mladine.
Popoldan so bile ob 2 večernice, nato pa akademija v Katoliškem domu. Telovadci sn zelo spretno predvajali vaje lor so želi za to živahen anlav«.
.afcij,
JVecfel/sJci šport
Ligine tehme za drž. prvenslvo:
Ljubljana : Slavija (Sarajevo)
2 :1 (2 : O)
Ljubljana, 12. septembra.
V	današnji liga tekmi, za katero jo vladalo zlasti med nušim športnim občinstvom veliko zanimanje, jo končno vendarle zmagala Ljubljana ter si osvojila dve dragoceni točki, ki sta ji za obstanek v državnem nogometuem prvenstvu nujno potrebni. Na igrišču Primorja so je nabralo okrog 1500 gledalcev kljub izredno slabemu vremenu, ki je močno uplival tudi nn razvoj in potek igre. Tu je namreč cel dan močno deževalo in le v zgodnjih popoldanskih urah je naliv nekoliko ponehal, vendar je pa še ves prvi polčas igre precej pršilo. Igrišče je bilo zelo razmočeno, teren zelo blatnast in težak in ludi žoga je postala sčasoma zolo težka, kar jo vse močno uplivalo nu razvoj igre, ki bi bila brez. dvoma na precej višji stopnji kakor je pa bila današnja. Zato so bili tudi gledalci danes manj razboriti, ker jc bilo poleg deževnega vremena še precej hladno.
Par minut po tričetrt na 4 so jo pojavilo moštvo SK Slavije iz Sarajeva v naslednji postavi: Kostulovič—Zagorac, .Pavlič— Marjanovič, Gjurovič, Kranjc—Petkovič, Divčič, Salipln, Lohr, Matekala.
Takoj za njimi so pritekli na igrišče igralci SK Ljubljane v tejle postavi: Pogačnik—Hassl, Bcrtoncelj 1.— Slapar, Pupo, Boncelj—Janežič, Lah. Bertoncelj II, Luce, Tičar.
Obema enajstoricama je sodnik Matančic iz Za greha nekaj minul pred četrto uro dal znamenje za pričetek borbe.
Enajstorica SK Ljubljane, ki jo danes nastopila zopet v nekoliko progrupirani postavi, je današnjo zmago zasluženo izvojevala v svojo korist. Sicer mod moštvom ni bilo v prvoni polčasu opaziti nobene skupim igre, vendar jo vsak zasebe postavil celega moža na svoie mesto. Temu pa niso toliko krivi igralci, katere so opetovano preizkuša na raznih mestih, ampak oni činitelji, ki s temi večnimi poizkusi poslavljajo našo enajstorico pri vsaki tekmi v veliko nevarnost. Današnjo sestavo, četudi nI v vsem ugajala, je treba vsaj za jesensko tekmovanje pustiti takšno kakor je, saj se bodo fautje kmalu uigrali in potem bo šla stvar neprimerno gladkeje izpod rok. Videli smo pa danes kakor pri mnogih prejšnjih tekmah dve stari napaki: igralci oddajajo nesmiselno žogo in niti malo ne (»mislijo, če je tam njegov soigralec na mestu in pa preveč so bojazljivi nekateri, vsled česar ne morejo, kadar stnrtajo z nasprotnikom na žogo. isto dobiti. Ti dve glavni hibi jo treba odpraviti potem pa več skupne igre v enajstorico in naša Ljubljana nam ho predvajala nogomet, kakršnega si želimo videti in kakršen je potreben za zmago. Tega so naši fantje zmožni in bodo brez posebuih težkoti to tudi dosegli.
Posamezni igralci — kakor rečeno — so bili izvzomši malih izjem danes na svojem mestu. In šo lo izjeme no veljajo za celo igro, ampak samo za prvo polovico. Najboljši je bil danes Hassl, ki je zlasti v prvem polčasu rešil precej kočljivih situacij. Šel je na žogo v najkočljivejšib situacijah no meneč se za nasprotnika.'To jo njegova odlika, katero pri večini naših igralcev pogrešamo. Stane je vreden drug svojega prej omenjenega branilca in je danes tudi on igraj prav dobro. Pogačnik v golu ni imel dosti opraviti, gol, ki ga je spustil, je bil neobranljiv, ubranil pa je ludi strel, katerega marsikateri goltnan ne bi, V haltliniji so bili vsi trije ves čas zelo pridni, vendar ne vsi enako uspešni. V prvi polovici igre so igrali bolj defenzivno, dočim so bili v drugi polovici dobro povezani tudi z napadom. Pupo je bil nekoliko prepočasen. sicer pa dober, Slapar pa v drugi polovici najuspešnejši, iu tudi Boncelj je dobro delal. O napadu pa ni dosti povedati. Igral jo raztrgano in stieljal uesigurno ter včasih iz čisto zrelih situacij pošiljal žogo med oblake. Vendar se nam zdi. da bi bilo to pe.torico obdržati nespremenjeno z,a bodoče tekme, kljub temu, da nam danes ni servirala one igre kakor jo marsikdo pričakoval. Ticar je, danes še najmanj pokazal, četudi je zabil prvi gol. Dobro se je obnesel Luce, ki je bil zelo priden, Pepček pa jo nekoliko boječ. Kadar lio lo odpravil, bo napad mnogo pridobil. Lah je še vedno stari bombarder, katerega se bo zolo pogrešalo, kadar bi zapustil napadalni kvintet. Janežič tvori hitro iu prodorno krilo, samo včasih preveč okleva.
V	Sarajevski Slaviji sta manjkala danes dva najboljša igralca, ki menda iz službenih ozirov nista mogla potovati v Ljubljano. V tej enajstorici so jc danes najbolj odlikoval branilec Zagorac, ki
Balkanske igre zaključene
Jugoslavija na 3. mestu
Bukarešta, 12. septembra, b. Dance so bile končane VIII« Balkanske igre ob veliki vročini in lepem vremenu. Na Stadionu je bilo 35.000 gledalcev. Rezultati:
Grčija 120 točk, Romunija 104 točke, Jugoslavija 69 točk, Turčija 25 točk, Bolgarija 11 točk.
Tek na 400 m: 1) Jordano (R) 471 (nov balkanski rekrod), 2) Meleb (T) 49.9 (nov turški rek.), 3) Despot (J) 50.1 (nov jugoslovanski rekord).
Met krogle: 1) Gurao (R) 14.31, 2) Kovafceviu (Jugosl.) 1419, 3) Irfan (T) 13.87.
M nI, diska, helenski sivo: 1. Silas (G) 39.73, 2. Havalec (R) 3(5.95, 3. Badolescu (R) 35.20, 5. Ko-vaSevič (J) 83.05.
Tek 110 metrov c ovirami: 1. Muulikas (G) 15.4, '2. Bolgar Gr.jčov 15.0, 3. llerol 15.9, 5. Ehrlich (J).
Tek ua M00 metrov: 1. Avrauitis ((i) 15:54,4, '2. Christea (R) 10:01, 8. Barsulds 1(3:05, 5. Bručan (J).
Trhkok: 1. Mikič (J) 14.03, 2. Krcuzel (R) 13.84, ;>. Jugoslovan
tikok ob palici: 1. Tuuos 3.90, 2. Dojcov (B) 3.80, 3, Travlos (G) 3 80
Maratonski Uk: 1. Klrijakides 3 ure 2 sek., 2. Grk Ragasos, 3. Romun Gul.
štafeta 4 krat 100 metrov: 1. Grčija 12.1 (nov balkanski iu grški rekord), 2. Romunija 42.5 (nov romunski rekord), 8. Jugoslavija 43.2 (nov jugoslovanski rekord).
Naša reprezentanca potuje jutri domov. Pred odhodom bo prejela zastavo balkanskih iger, Uor se bodoča bnlkanilnda vrši prihodnje leto v Jugoslaviji.
jo tvoril s svojim sosedom Pavličem oviro, ki je delala našemu napadu veliko preglavic. Je to bolj vlgrana enajstorlca kakor naše moštvo, vendar kljub temu ni mogla dosti opraviti. Imajo pa vsi igralci boljši Start kakor naši iu gredo na žogo s polnim elanom, česar pri naših pogrešamo. To je edini plus, ki ga imajo oni pri današnji igri. kateremu so pa naši parirali z veliko požrtvovalnostjo in pridnostjo. Še pri podajanju in pri kom-binacijski igri so bili za spoznanje boljši od naših in to tii bilo vse, kar je o Sarajevčanih povedati v današnji igri.
Kratek potek igre: Začetni udarec ima Slavija, (»tem pa je obojestransko nervozno otepa-vanje, tako, da je bila igra cel četrt uro zelo medla in dolgočasna. V 13. minuti ustvarijo Sarajevčani zelo nevarno situacijo pred domačini golom, a žoga je šla k sreči v avt. Ljubljana so je počasi znašla in ustvari v 24. minuti kočljivo situacijo prod golom Slavije. V 29. minuti jtodu Žitnik lep predložek Tičarju in la pošlje žogo neubranljivo v mrežo. Po stanju 1 : 0 za Ljubljano domači igralci še veheiuentneje napadajo. V 33. minuti sledi kor-ner proti Ljubljani, ki stanja ne izpremeni. V 43. minuti pošlje še Pepček žogo v mrežo Slavije po kombinaciji iz Rondjevcga prostega strela, in prvi polčas konča z 2 : 0 za Ljubljano.
V drugem polčasu otvori Ljubljana igro, ki jo bila takoj v začetku mnogo živahnejša kakor v prvi polovici. Ljubljana pride takoj pred gol Sarajevčanov, katerih svetišče je bilo v veliki nevarnosti. V G. minuti sledi komor proli Slaviji, ki ga Ljubljančani niso izrabili. V 10. minuti strelja Zagorac iz daljave 10 m prosti strel in žoga obtiči v mreži, kljub zidu ljubljanskih igralcev. Stanje 2 : 1 za Ljubljano, ki se več lic izpremeni. Ljubljana potem šc bolj pritiska in je stalno pred golom Slavije in ne izsili drugega kakor korner v 27. minuti, ki pa ji ui nič koristil. Zadnjih 15 minut je Ljubljana iz praktičnih razlogov uvedla zavlačevalno in defenzivno igro iz katere sn jn izrinili v 44. minuti šo en korner proti Slaviji in kmalu nato sodnik odžvižga tekmo.
Sodnik g. Matančič je sodil v splošnem dobro in zelo objektivni). S svojimi prerigoroznimi odločitvami jn mnogokrat zaustavljal igro, in preveč sn je spuščal v dobalo z igralci.
BSK : Jugoslavija 3:0
Belgrad, 12. septembra, m. Kljub slabemu vremenu je današnji derby spravil na igrišče BSK nad 8000 gledalcev, katerim pač ni moglo biti žal, ker so videli tekmo, v kaleri ni manjkalo golov, brez katerih sicer športno občinstvo ne more biti zadovoljno. Bivši državni prvak je nastopil z Valja-revičem kot vodjem napada, ki jc danes res dobro vodil svoj napad in ima sam največ zaslug za lepo zmago nad Jugoslavijo. Kljub zmagi pa BSK ni popolnoma zadovoljil. To velja zlasti za levo stran napada z Vujadinovičeni in Miloševičem, ki nista dala pričakovane igre. Obramba BSK je bila znatno ojačena s Stevovičem, ki se je vrnil iz Francije in bil pravi zid proti napadom Jugoslavije. Jugoslavija ni igrala tako slabo, kol bi to izgledalo iz izida. Nasprotno, njeno moštvo je igralo dobro in 6e je trudilo, da bi popravilo izid. Krivdo za gole pa ne nosi njena obramba. Goli so bili neubranljivi. Jugoslavija jc imela nekaj lepih prilik za gole, njen napad pa lega ni izkoristil radi energične intervencije ostre obrambe BSK, deloma pa radi nesreče pri streljanju. Vsi triie goli eo padli v prvem polčasu. Gole jc dal dva Valjarevič v 2. in 28. minuti prvega polčasa, ter Marjanovič v 40. minuti. Zmaga BSK jc zaslužena, ker je bil terensko nad-močen zlasti v prvem polčasu ter sc jc tudi predstavil kot vigranejše moštvo. Sodil je dobro sodnik Podupski iz Zagreba.
Hašk : Gradjanski 2 : 2
Zagreb, 12. septembra. Igra je bila vredna svojega pomena ter je bila večkrat vznemirljiva, živahna in zanimiva ter tehnično na višku. Rezultat je zelo realen.
Hajduk : Concordia 4 : 2
Split, 12. septembra. Zagrebčani so se uspešno držali do 30. minute drugega polčasa, nakar so zelo popustili. Glcdalcev je bilo okrog 1500.
Raketo bodo izstrelili na luno. Ameriški profesor Godard pripravlja veliko semavijo. 15 let sc jc bavil z načrti, kako bi z izstreljeno raketo dosegel luno. Izdelal je posebno napravo, pritegnil kot strokovnjaka pa tudi Lindberga in je uverjen, da bo dosegel 6voj namen. Dne 12. majnika 1938 namerava sprožiti raketo, ki bo po njegovih računih po preteku več ur dosegla drugi svet — luno. Profesor je uverjen, da bo s primernimi pripravami možno opazovati, kako bo raketa dosegla lunino površino.
Okrogli novci se poslavljajo. Za enkrat šele v Angliji. Tam je namreč vlada dala kovati denar, ki se od dosedanjega udomačenega razlikuje, Denar bo oglat in ne več okrogel. Imel bo dvanajst oglov. Sicer pa je bil tak denar ze nekoč v robi in lo v zgodnjem srednjem veku.
I Osebn, ki -o prišlo v leta, sc zanimajo za nauk o a rt rit i zimi. boječ se vseh bolečin, katere povzroča revmatizeni v sklepih in mišicah, stalne neuralgije nli, kar se češče ponavlja, žolčnih kamnov, bolečin v ledvicah, protinu, migrene, debelosti, naduhe itd. Zaradi tega je potrebno, posebno za onega, ki je že prekoračil petdeseto leto, odstranjevanje nakopičeno sečne kisline, iiatera pomaga razvijanju artritizma.
URODONAL je priporočen od višjih zdravniških krogov kot razkrajale« sečne kisline.
URODONAL
olajšav« izločevanje strupov iz organizma
Etablisscmont Cliatelain
dobavitelj pariških bolnišnic. 22 volikih odlikovanj! Pariz.
OrIus ree- pod S.*t. 14.037/34.
Dobiva se v vseli lekarnah. Glavni zastopnik za kraljevino Jugoslavijo: 2STERILAB , angleški kcmijsko-farmaccvtski laboratorij Bracc .1. .1" vanoviča. Beograd, Knez Mihajlova ulica 33. — Telefon 22-295.
Mariborski spori
Prvenstvo v dežju in lužah
Maribor, 12, septembra.
Danee so bile v Mariboru na sporedu kar štiri prvenstvene tekme. Pardnevno deževje ie pošteno namočilo vsa igrišča ter so se igralci precej vozili na spolzkem terenu.
Dopoldne sla bila na Stadionu nasprotnika Slavija, Pobrežje in SK Ptuj. Slaviji jc uspelo vsled nemogoče obrambe Ptuja že v prvi polovici igre doseči visok rezultat 6 i 1. Po odmoru pa Pluja ni bilo več na teren. Tekma 6c je pričela s polurno zamudo vsled odsotnosti sodnika Koniča. Pri blagajni je bilo skupno nabranih 15 din na vstopnini!
Popoldne no igrali na Stadionu in na igrišču Rapida.
ŽELEZNIČAR : GRADJANSKI (ČAKOVEC)
4:1 (2:0).
Zaslužena zmaga Železničarja. Gradjanski se jn do zadnjega boril. Zelo dober je njihov golmnn. Živahna in Izredno fair Igra. Nove moči Z. (desno krilo in levi lialf) so se zelo lepo uveljavile. Občinstva zaradi dežja okoli 200.
Na igrišču Rapida
RAPID : I SSK MARIBOR 0:3 (4:1)
Izid jn previsoko izražen. M. je imel slabo obrambo, na polju pa je bil popolnoma enakovreden nasprotnik. Napad je igral taktično zgrešeno, ker jo forsiral igro liolranjugu tria, namesto prodora preko kril. igrišče jo zelo slabo. I!, jc bil zelo dober in je mnogo streljal, kar jn odločilo tekmo. Sodil jo g. Jančič. Glcdalcov tudi okoli 200.
Zemunska vremenska napoved. Provlndovalo bo oblačno in deževno vreme skoraj po vsej kra Ijevini. Veter bo imel v glavnem severnozapadno-južiiovzhoduo siner. Temperatura bo šc nadalje padla.
Reševanje rebusa v podzvezi
Ker so se popoldne pripravljale hudo reči. se je podzveza že do|ioldne spravila ua reševanje prvenstvenega rebusa. To pot so se vitezi poska-knjočega usnja spoprijeli na dveh terenih, tam zadaj za Krčononi in v Medprožju . Nebo je obema prireditvama še kolikor toliko prizanašalo. Vendar je bilo tu pa lam kljub vsemu vendarle odpreli dežnik. Ob ranih dopoldanskih urah seveda ni bilo pričakovati na igriščih obilno udeležbe. K obema prireditvama so prihiteli le najožji prijatelji klubov, ki so skušali obrniti srečo na svojo stran.
Tam na viški planjavi sta si zagodla kot prva Mars in Kranj. Zadnjič so Marsovci zagoslali Kranjčanom, danes pa so Kranjčani pokazali Poljancom, kuj premorejo, co se resno zagrizejo. V prvenstveni tekmi so sc za prijateljsko pošteno revanžirali in pokazali, da tudi gorenjska metropola ni kar takole od muh.
Kranj : Mars 2 : O
Spočetka je bila podoba, da bodo Marsovci Kranjčane pošteno premikastili, Nevzdržno so valili napad za napadom proti kranjskim vratom. Ali — kmalu so se stvari obrnile. Vso iniciativo je vzel v roke Kranj, ki je pošteno gospodaril: začuda pa le pred golom, kajti na terenu so prav za prav Marsovci r-svirali'. Dva srečna gola sta gostom s severno strani naklonila zmago.
Za prvima dvema sla pomerila svoje moči Jadran in Reka. Zgodilo so je veliko čudo: Jadran jc iiorazil nu svojem terenu enajstorico Reke. Porazil zasluženo.
Jadran : Reka 2 : t
Reku se je v zučetku nekajkrat nevarno pognala proti jadranskemu golu, vendar brez uspeha. Pozneje se je Jadran pošteno razmahnil. Z dvema efektnima goloma si jn preskrbel dve točki. Igra je bila tipično prvenstvena, kvalitativno pa ni pokazala dobrega nogometa. Sodnik je bil na mestu.
Na igrišču v Medprožju" se je bil lind boj. Svoboda se je spoprijela s Slovanom in ga pošteno poučila, da jc že zadnji čas za urejevanje moštva.
Svoboda : Slovan 5 : 2
Slovan jn dobrih petnajst minut diktiral tempo, ki nui jc pozneje podlegel. Svoboda jn Igrala tako kakor ponavadi: brez velikega »uniovanju':, trdo in prnproslo, toda nevarno. Nekoliko ji jn olajšala delo l>oleg hnlflinlje tudi še šibka Slova-nova obramba. Slovan jn poskuša! z naglimi prodori po krilih. Svoboda pa jn forsirala igro v triu. Njena nmloda se jn boljše obnesla, saj jn prinesla dve točki v lako izdatni in prepričljivi mn-niri kot sc je ni bil nadejal niti n.jnn najožji sim-patizer.
Vse tri današnje dopoldanske leknm so pokazalo dokaj reven, zato pa živahen nogomet. Klubi, ki sn letos bore za podzvezno prvenslvo, jemljejo l>orbo mnogo resneje kot jo je jemala lanskoletna konkurenca. Š to svojo ambicioznostjo pa hkratu naganjajo starejše klube, do sc morajo boriti.
Atletske tekme
vojsk Male zveze
Vrana, 12. septembra. AA. CTK poroča: Vojni minister Majinik, ki jo prisostvoval prvemu delu športnih tekmovanj vojaških reprezentanc, držav Male zveze v llradcu Kraluvom, je. včeraj odpotoval v Pardubice, kjer je danes prisostvoval nadaljnjim tekmovanjem. Pred odhodom so je šo udeležil kosila, ki je bilo prirejeno na čast vojaškim delegacijam držav Male zveze. Zastopal jo predsednika republik«1. Oboda so jo udeležilo tudi mnogo članov češkoslovaškega parlamenta Ier zastopniki civilnih iu vojaških oblastnv in časnikarji. Pri loj priliki jo imel minister Mahnik govor, v katerem jo poudaril, da dokazujejo tudi sedanja športna tekmovanja vojaških reprezentanc držav Mah: zveze, kako solidna, silna in nepremagljiva jo zveza teh držav. Dvignil jo čašo na zdravje šefov vseli treh zavezniških držav in poveljnikov njihovih vojaških sil. Sinoči pn je občinska uprava v llradcu Kralovent priredila v čast jugoslovanski in romunski delegaciji posebno večerjo.
Lahka atletika v Celju
Celje, 12. septembra.
Danes opoldne jo bil na igrišču SK Jugoslavije na Spodnjem Lanovžu lahkoatletski meetlng SK Jugoslavije. Zaradi razmočenega igrišča se vse discipline niso izvajale. Udeležili so so člani klubov Jugoslavija, SK Planina iz Ljubljane in Amater iz Trbovelj. Izidi:
Tek 100 metrov seniorji: t. Suster (Amater) 11.8, 2. Potokar (J) 12, 3. Jare. (Planina) 12,1.
Tek 100 metrov Juniorji: 1. Šalehar (Pl.) 12.4, 2. Vider (Pl.) 12.7, 3. Baje (1'1.) 12.8. Izven konkurenco io Marko tekel 12.2.
Met kroglo senjorji: 1. Osolič (J.) 12.6-1 ni, 2. Beu (Amater) S.88, 3. Dobnik (J.) 8.04.
Met krogle 5 kg juniorji C: 1. Vider (Pl.) 12.71, 2. Vladko (J.) 12.17 in 3. Janžekovifl (J.) 10.28.
Met krogle I kg juniorji B: 1. Baic (Pl.) 9.70, 2. Rutinar (J.) 8.01 in 3. Bokal (Pl.) 7.82.
Tek 5000 111: i. Končan (J.) 18.5448, 2. Brc (J.) 19,1113.
Tek 1500 m juniorji C: I. Košir (Pl.) 4.1224, 2. Šoster (J.) 4,4712, 3. Božič (J.) 5.20.
Skok v višino juuiorii C: šalehar 1.50, 2. Marko 1.50, 3. Baje 1.45.
Slabo vreme jo krivo, da izidi niso boljši. Vodila sta tekmovanje zvezna soduika g. Kocniur 111 Savo Sancin.
SK Celje : SK Atletiki 3 : i
Celje, 1" septembra.
Pred okrog 300 gledalci sla danes nastopila gornja kluba v prvenstveni tekmi, ki jo je Celje odločilo v svojo korist. Sodil je g. Čameriiik iz. Ljubljane, ki ui imel tekme trdno v svojih rokah. Zlasti proli koncu so se odigravali na igri":Ju incidenti, ki gredo največ na njegov račun. Tekma se je končala tudi dve minuti pred koncem, ker je občinstvo vdrlo na igrišče.
Dr. Stojadinovič govori v Vel. Kikindi
Velika Kikinda, 12. septembra. A.V Danes dopoldne sta prispela sem predsednik vlado iu minister za zunanjo zadeve dr. MIlan Stojadinovič tnr minister za socialno politiko in narodno zdrnv-jn Cvetkovič. V slavnostni dvorani občinskega doma je bila popoldne širša konferenca prvakov JRZ iz Velike Kikindo in okolice. Delegati stranke so dvorano do kraja napolnili. Burno so pozdravili predsednika vlado dr. Stojadinoviča in ministra Cvetkovlfa, ko sla prišla na konferenco. Oba državnika sta pozdravila predsednik mladinske organizacije JRZ dr. Milan Budlšin in predsednik občine Ugortca Rudišin. Po njunih pozdravnih govorih sta govorila predsednik vlade dr. Milan Stojadinovič in minister Cvetkovič. Prisotni so predsednika vlade ponovno prokluill z viharnimi ovocijami ter vzklikanjnin JRZ.
Politični tabor mladinske JNS
Ljubljana, 12. enplnmbra.
Danes jo bil v Ljubljani z.bor mladinske JNS, ua katerega jo prišlo okro^ 150 jonesarskib omla-dinccv . Po šelenburgovl ln Aleksandrovi cesti so jo razvil ros sprevod, ki se ga jo udeležilo kakšnih 50 ljudi. Seniintja je kdo zakričal žlvio f I r. Kra-lliorju. Najbolj zanimivo pa je lo. da so bili v sprevodu v večini sanil stari komodnl gospodje, ki se po našem mnenju nn morejo šteli med mladino. Ce so pn čutijo mlado, pa naj bodo med njimi! Levičarska mladina je nameravala sicer pogovor iz. oči v oči z jenesarsko mladino . pa jn policija preprečila tu obračun. Mladina JNS si jo. potem, ko je krepko zabavljala čez dr. Korošca in vso vla do, mogla mirno ogledali volosejom in so voziti na toboganu in vrtiljaku, niličo je ni nadlegoval. Samo na Gosposvotski cvti jo bil neki preveč, navdušeni mladi prisiliš JNS poavarjen od stražnika, da lako grdo vendar ni treba zabavljati čez, ministra notranjih zadev!
Razstava znamk v Belgradu
Razboriti filatelisti
Belgrad. 12. septembra, ni. Danes ob II d<>-poldnu jo bila v prostorih belgrajske pravni' fakultete otvorjena prva Jugoslovanska fllatellstična razstava. Otvoritvi so prisostvovali zastopnik Nj. Vol. kralja major Prosinnk, prometni minister dr. Spalio in minister za pit. dr. Kaludjerčič. I/. Ljubljane jo prišel nu otvoritev dr. Grasolli, podpredsednik Društva filatelistov.
Po sodbi belgrajslscga tiska je razstava //'lo slabo organizirana. Popoldne jo prišlo pred razstavo do prepirov in pretepov. Za razstavo samo je zanimanje zelo majhno, zato so prireditelji sklonili, da bodo novo razstavna poštne znamko prodajali snino ua razstavi. Zaradi tega so nastali v gneči pred razstavo prepiri, lako da jo morala jKtseči vmes policija in nupravlli red.
Rarsfava konj v Belgradu
Rrl/jrnd, 12. septembra, m. Danes jn bila na dirkališču na Cukariri otvorjena razstava konj. nad katero ju prevzel pokroviteljstvo Nj. kralj. Vis. knez namestnik Pavlo. Razstavo jn otvoril kraljevski namestnik dr. Radenko Stnnlcovič, navzoči pa so bili tudi trgovinski minister dr. Milan Vrbanif, finančni minister dr. Lotim, poljedelski minister Svolozar StankoviČ, maršal dvora Oolnk-Antič in drugI. Pomočnik poljedelskega ministru Milan Novakovi! jo imol daljši govor, v katerem jo na glasi I pomen konjereje za našo kmetijstvo. Na razstavi jo 303 konj, od l<"gn kmečke pasme 214, 72 konj pa je iz zasebnih konjušnic, 80 pu iz. državno. Po njegovem govoru jo govoril poljedelski minister Stnnkovič, ki jo -zaprosil kraljevskega namestnika, naj proglasi razstavo za odprlo. Minister Stnnkovič Jn v svojem govoru tudi rekel, da jo v Jugoslaviji skoraj 1,220.000 konj. Po otvoritvi jo bil mimoliod konj.
V Niirnbergu
Niirnbera, 12. septembra. A A. V poslednjih 8 dneh je prispelo v Nliruberg 970.000 ljudi. Za prevoz tolikega Števila potnikov je bilo potrebnih polog drugih prometnih sredstev in rednih vlakov »o 1500 Dosebnih vlakov.
Primorske vesti
Itatijansko-jugoslovanska trgovina
»Berliner Tageblatt« poroča o rezultatih prve ga sestanka italijansko-jugoslovanskega gospodarskega odbora in piše med drugim: Trgovina med Italijo in Jugoslavijo se ne more tako hitro razviti, ker je na gospodarskem polju treba delj časa za spremembo pravca kakor pa na političnem ali pa kulturnem polju. Italija je v prvih pe^ih mesecih letošnjega leta uvozila iz Avstrije 214.000 ton gradbenega lesa. iz Jugoslavije pa samo 55.500 ton. Avstrijska industrija 6e je prilagodila italijanskemu tržišču, jugoslovanska pa računa z željami nemških in angleških kupcev. Govori se, da 6e Italijani zanimajo za jugoslovansko železno blago, Jugoslavija pa stremi za tem, da usmeri svojo trgovino v one države, kjer so devize svobodne. Jugoslovanska tekstilna industrija se vedno bolj razvija, uvoz tekstilnega blaga, za katero se zanima Italija, pa silno pada. Jugoslavija ne more več kupovati italijanskih tekstilij v velikih množinah in to je verjetno eden glavnih vzrokov, da se trgovanje med tema dvema državama ne more tako hitro razviti. Kljub vsem težavam pa se ie po italijanskih uradnih statistikah trgovina z Jugoslavijo v letošnjem letu zelo povečala, če primerjamo z lanskim letom. To je pa verjetno vse, kar se je moglo doslej pac doseči.
O goriški pokrajini
Dr. Edmond Candutti je napisal v »Bollettinu mensile del Consiglio provinciale delle Corpora-zioni« članek o goriški pokrajini, iz katerega posnemamo:
Goriška pokrajina meji na tržaško in videm-eko. Na severnovzhodni meji na Jugoslavijo v dolžini 218 km. Po katastrskih podatkih meri goriška pokrajina 2701.62 kvadratnih kilometrov in zavzema približno ves vodni bazen Soče in njenih pritokov. V smeri sever-jug je dolga 65 km; višinske morlologične ter geološke razlike povzročajo zelo različne klimatske in poljedelske razmere. Zaradi teh razlik in težkoč moremo pokrajino razdeliti na šest delov, ki se zelo razlikujejo med seboj po različnih jvogojih za gospodarstvo kakor tudi za naselitev. Al(»ki del zavzema gorske skupine Kanin, Mangart, Triglav, okolico Črnega vrha in Cerkljansko. Predalpska cona se razprostira na severnem vznožju Mije, Matajurja, na Kolovratu in zavzema gorati predel med deželno upravno mejo in srednjim tokom Soče. Visoki Kras zavzema banjško visoko planoto, Trnovsko planoto in Hrušico. Nizki Kras obsega griča6ta Brda, vipavsko dolino in končno skrajni južnozapadni del te doline, ki jo je lahko smatrati kot začetek padsko-beneške nižine. Veriga Julijskih Alp je odprta proti morju in je pod vplivom južnozapadnih vetrov. Ta veriga zadržuje vlago in padavine so zaradi tega precejšnje. Zaradi pogostega in rednega deževja ter drugih padavin, je dežela bogata na vodah in rekah. Tudi glede vodovja je stanje dokaj različno med raznimi deli dežele. V alpskem delu je mnogo vodnih tokov in hudournikov. V tem delu od 1000 do 1500 m visoko in naprej je število vodnih izvirkov vedno manjše. Predalpskemu predelu manjkajo važni vodni toki in glavna reka je Nadiža. V gričastem predelu so vodni toki hudourniškega značaja. V poletnem času nastaja tu zaradi močnega izhlapevanja večkrat suša. Brda nimajo razen depresije pri Prevalu važnejših voda.
Značilna je vipavska dolina zaradi bližnjega Krasa. Vodovje Trnovske planote in Hrušice priteka pod zemljo v vipavsko dolino. Zato je Vi-pavščica v začetku srednje velika reka. Vodovje Krasa je zelo revno in se omejuje le na podzemeljske, začasne studence, požiralnike, kraške vire, ki nastajajo ob nepropustnih peščenih plasteh. V dolinah aluvialnega značaja nastanejo navadno ponikalnice ravne smeri s požiralniki, reka se potem pojavi v nižinskem delu.
Goriška dežela je razdeljena takole: nižinski gozdnato-travniški del (28.938 ha), trajni pašniki in travniki 110.722 ha, sadovnjaki in vinogradi 5.984 ha, gozdovi in kostanjevi nasadi 82.730 ha, neobdelane zemlje je 25.296 ha.
Travniki in pašniki so po večini v aljjskem delu in v nižjem Krasu, gozdovi pa v predalpskem predelu in visokem Krasu, razno drevje po gričevnih predelih, vsajeno drevje pa v nižini.
Za določitev klime ni važna samo višinska razlika, ampak tudi to, kam so obrnjene doline in kje ležijo bivališča. Tako je ludi klima v isti coni različna. V alpiskem in predalpskem predelu je zima mrzla in suha z ne prehudimi vetrovi, poleti pa jc zmerno toplo z jesenskim deževjem. V kraškem delu, kjer vplivata široko in burja, so poletja vroča in suha, zime pa mrzle s pogostimi snežnimi zameti. Gričasti del je obvarovan pred severnimi vetrovi in je klima tam mila. Nižinski del je v tem oziru precej enak gričastemu delu.
Dva požara v eni noči ▼ goriški okolici. V
bližini Renč je pred dnevi pri posestniku Francu Lukežiču okrog polnoči nenadoma izbruhnil ogenj na seniku. Domači in sosedje so se na vso moč trudili, da bi pogasili, pa niso uspeli. Tudi goriški gasilci, ki so prihiteli ua lice mesta, niso mogli preprečiti, da ne bi zgorel šo hlev. — V isti noči in skoro ob istem času je začelo goreti pri Andreju Ternovcu v Zagorju pri Grgarju. Tudi tu so bili domači gasilci brez moči proti sili ognja. Poklicati so morali goriške gasilce, ki so zahranili, da se požar ni razširil na sosedne hiše, Ternovčeve hiše in hleva z mrvo in poljedelskimi orodji pa niso mogli rešiti.
Žitna bitka. Centralna vlada je določila 20 tisoč lir za nagrado, ki naj jih goriška pokrajinska komisija za pospeševanje žitnih pridelkov razdeli med kmetovalce, ki bodo odlikovani. Žitna pokrajinska komisija sama pa je določila v enak namen za odlikovance med malimi poljedelci 2500 lir, ki se razdele kot nagrade.
In zopet žganje. Včasih in tudi še sedaj jo slišati marsikje ostre besede in težke obsodbe na račun nesrečnežev, ki se vdajo žganju. Pri nas se o žganjepivcih zelo malo govori, tem več imajo pa oblastva dela z onimi, ki ga skrivaj kuhajo, in z onimi, ki ga potem tihotapsko razpečavajo. Gotovo ne mino teden, da bi se ne vršila pred goriškim sodiščem kakšna obravnava proti žganjar-skim tihotapcem iz enega ali drugega predela dežele, koliko takih ^zadevic« pa usahne v pesku, to ve samo ljubi Boge Pred dnevi so goriški finančni organi javili sodniji radi kuhe in razpe-čavanja žganja tri krivce: Ivana Kumarja iz Smartna, Lojzeta Gravnerja iz Števerjana in Angelo Mohorič iz Dolenj.
Zopet nova zanimivost Pred dnevi je začel voziti fio goriški pokrajini aviokino sindikalne konfederacije poljedelskih delavcev. Kino, ki pred-naša svoje filme seveda kar na prostem s tovornega avtomobila, se bavi v prvi vrsti s prizori iz kmečkega življenja, pri čemer prikazuje tudi slike, ki kažejo Mussolinija pri kmečkem delu, prinaša slike strojev in raznih potjedeljskih naprav in vzor- i nih ustanov ter skuša sploh buditi ljubezen do i kmečkega dela, kar je ne le koristno, temveč žal I tudi zolo fiotrebno. Pri taki :-poljedeljski kinopred-stavi« nastopajo tudi govorniki, ki jx>veličujejo delo kmečkih rok. V steverjanu v Brdih je bil n. pr. navzoč goriški prefekt, ki je tudi govoril zbranemu ljudstvu in ga bodril k delu.
Slovensko petje v Barkovljah. Konec avgusta jo Arimatejsko pogrebno društvo v Barkovljah praznovalo 65-letnico svojega obstoja. Za to priliko je bilo pevcem razpuščenega cerkvenega zbora dovoljeno, da smejo peti slovenske pesmi na pokopališču. Tudi zadnjo nedeljo, v avgustu, ko so Barkovlje praznovale svojega cerkvenega patrona sv. Jerneja, je cerkveni pevski zbor nemoteno mogel peti v cerkvi slovenske pesmi.
K dogodku v Miljah. V zadnji Številki smo poročali o umoru Kossettija in o posledicah, ki jih je izzval ta umor. Sedaj se je razburjenje nekoliko fioleglo. K temu je gotovo pripomoglo dejstvo, da so spustili na svobodo veliko oseb, ki so bile aretirane kmalu po umoru Rossettija in na dan njegovega pogreba. V zaporih je sedaj poleg morilca še štirideset oseb, večinoma ženske. Policija je v Miljah še vedno pomnožena. Posebna de-putacija domačinov se je odpeljala v Rim, da informira osrednje oblasti o posebnih razmerah, ki vladajo že nekaj časa v tem okraju in ki so do-vedle do zadnjih žalostnih dogodkov. Doslej še ni znano, če je deputacija dosegla kak uspeh.
Na svobodo izpuščen je bil Miroslav Stopar v Trstu, ki je bil v začetku avgusta aretiran od tržaške politične oblasti.
F O T O AM A T E R
Od negativa do pozitiva
Ustaljevanje, izpiranje, sušenje
Ko je negativ razvit, je še vedno občutljiv za svetlobo, kajti v razvijalcu je počrnel samo majhen del srebrovega bromida v črno srebro, večji del pa je ostal neporabljen, ter ga moramo zaradi obstojnosti negativa na svetlobi odstranili iz plasti še pri temnični svetilki. Ce bi tega ne storili, bi neosvetljeni srebrov bromid pod učinkom svetlobe polagoma počrnel in razvito negativno sliko s tem uničil. Odstranimo ga v raztopini natrijevega tiosulfata, ki ima lastnost, da nerazkrojeni srebrov bromid raztopi, ne da bi pri tem uničil črno usedlino srebra, iz katere sestoji negativna slika.
Ustaijevalno kopel nastavimo po sledečem predpisu:
voda	1000 ccm
natrijev tiosulfat (fiksirni natron) 200 g
kalijev metabisulfil	20 g
Kalijev metabisulfit preprečuje učinkovanje iz razvijalne skodele v ustaljevalec prenešenih ostankov razvijalca ter ohranjuje s leni čistočo ustaijevalno kopeli in negativov, obenem pa odstranjuje. iz negativnega tvoriva tudi protiobstretni sloj, dočim na ustaljevalni proces sam nima nobenega vpliva.
Neposredno po razvijanju je potrebno kratko izpiranje negativa. Zadostuje nekaj sekund. Po izpiranju položimo negativ s plastjo navzgor v ustaijevalno kopel ter skodelo z ustaljevalcem samo v začetku ustaljevanja nekoliko zibljemo. Kdor razvija v dozah ali tankih, lahko plošče in filme v istih dozah in tankih tudi ustaljuje. V svežem ustaljevalcu postane negativ kmalu v pro-soju čist, vendar s tem še ni zadostno ustaljen ter mora ostati še dalje v kopeli. Med raztapljanjem srebrovega bromida v ustaljevalcu nastane namreč prehodno nekaj kemičnih spojin, ki so v vodi ali sploh netopljive ali pa so le težko topljive. Pri prezgodnji prekinitvi ustaljevanja bi ostale te na zraku razicrojljive spojine v plasti negativa ter bi jih zaradi uetopljivosti ali majhne topljivosti ne mogii po ustaljevanju iz plasti pri izpiranju docela odstraniti. Negativ bi pokvarili zaradi tega kmalu rjavi ali rumeni madeži, Se pred okvaro pa se pokažejo takšni madeži pri ojačevanju nezadostno izpranih negativov. Z vso gotovostjo je ustaljen negativ v svežem ustaljevalcu pri temperaturi 18° C po preteku približno 20 minut. Šele v tem času nastane namreč v plasti negativa lahko topljiva sol, ki jo s kasnejšim izpiranjem v vodi ni težko odstraniti. Sicer pa je odvisno trajanje ustaljevanja od koncentracije in topline kopeli, pa tudi od debeline in utrjenosli svetlo-čutue plasti. Če smo v vročih dneh vključili med razvijanje in ustaljevanje utrjevalno kopel z galunom ali formalinom, moramo ustaljevanje nekoliko podaljšati, prav lako v ustaljevalcu s tem-
peraturo pod 18° C. Pretopla kopel povzroča tvor-jenje rumene mrene.
Ustaljevalna raztopina je uporabljiva večkrat, vendar je priporočljivo vzeti svežo kopel, čim postane rabljena raztopina kalna iu rumenkasta ali rjavkasta ter se prične ustaljevati vidno počasneje. Sestavne substance imajo namreč tako nizko nabavno cono, dn ni vredno tveganje v izrabljenem ustaljevalcu, ali je negativ zadosti ustaljen ali ne. Nekateri amaterji imajo navado, da zaradi sigur-nejše obstojnosti ustatjujejo negative celo v dveh kopelih: najprej v nekoliko rabljenem in dodatno še nekaj minut v popolnoma svežem ustaljevalcu.
Kakor je natrijev tiosulfat koristen pri ustaljevanju fotografskih slik, tako je škodljiv že v prav neznatnih množinah za svelločutno tvorivo in razne kopeli. Zaradi tega je pri ustaljevanju jiotrcbna skrajna previdnost, prav tako pri tehtanju substance in nastavljanju ustaljevalca. Sko-dela z ustaljevalcem naj bo od razvijalne skodele primerno oddaljena, da je onemogočena ludi pri neprevidnem ravnanju okvara razvijalca z ustaljevalcem. Po ustajjevanju je roke temeljito oplakniti in otreti z brisačo.
Za obstojnost fotografskih slik je zelo važno, da po ustaljevanju s temeljitim izpiranjem popolnoma odstranimo iz plasti negativa natrijev tiosulfat in med razvijanjem nastalo raztopljivo sol, ker bi nastali sicer na plasti negativa rumeni ali rjavi madeži, ali pa bi porumenela celo vsa plast negativa. Najtemeljitejše in najhitrejše je izpiranje v tekoči vodi s stalnim dotokom in odtokom vode. Pol ure takšnega izpiranja odstrani iz negativa vse kvarne snovi. Zamudnejše in bolj negotovo je izpiranje v skodeli s stoječo vodo, ki traja nnjmanj dve uri z izmenjavanjem vode vsaj vsake četrt ure. Ker je natrijev tiosulfat specifično težji od vode, izpiramo v stoječi vodi najbolje tako, da postavimo negative v vodo v posebnih stojalcih v vertikalni legi, ali pa da jih opremimo ob robu s skobicami iz plutovine ter jih položimo v vodo s plastjo navzdol, da v njej plavajo. S tem dosežemo, da se usede natrijev tiosulfat, ko se odloči od plasti negativa, v vodi na dno posode. Tudi navite filme izpiramo s pomočjo skobic, in sicer tako, da zvijemo film v krog ter na nekaj mestih namestimo skobice, ki držijo film na površju vode. Če izpiramo v ne-kolilco globokejši posodi, zadostuje pri tem načinu izpiranja dva do trikratna izmenjava vode, da je negativ temeljito izpran.
Pri izpiranju pozitivov je postopati še z večjo pazljivostjo, kajti odstraniti moramo tiosulfat ne samo iz svetločulne plasti, temveč tudi s papirja ali kartona, nosilca te plasti. Ostanki tiosulfata v papirju bi povzročili porumenitev sbke ali celo razkroj papirja. Izpiranje tiosulfata je tem težje, čim bolj oirisana je bila ustaljevalna kopel ali pa morebitna med razvijanje in ustaljevanje vključena prekinjevalna kopel, čim močnejša je bila koncentracija ustaiiovalea in čim dalj časa je
Iz Koroške
OROŽNIKI POBIRAJO SLOV. KNJIGE
V	teh počitnicah so slovenski akademiki razdelili na Bruci nekaj knjig za slovenske otroke, ki sicer nimajo nobene možnosti, da bi prišli do slovenskega čtiva. Knjige so bile vseskoz neoporečne in po svoji vsebini določene za otroško bralce. Kljub temu pa je ta plemenita gesta hruške Nemce in odpadnike hudo razburila. Najprej so zadevo razkričali po listih kot »slovensko propagando«, potem pa so dosegli celo to, da so bili v dotične hiše poslani orožniki, ki so slikali, za darovanimi slovenskimi knjigami in jih večino ludi zasegli. Tako postopanje je najmanj nekulturno, da se izognemo drugačnim opravičenim izrazom. Ali je takšna koroška kulturna svoboda? Sploh bi bilo zanimivo vedeti, kaj koroški Nemci pod besedo »kultura/ razumejo. Kdor primerja njihovo govorjenje z njihovimi dejanji, mu je ta uganka zares nerešljiva.
KAKO NA KOROŠKEM ZBIRAJO URAD\E
PODATKE
Pretekli mesec sta po podjunskih utrakvistič-nih šolah zbirala oba šolska nadzornika za mešano ozemlje, g. Škerjanc iz Beljaka in g. Gornik iz Velikovca, podatke o jezikovni pripadnosti šolskih otrok. Baje je te podatke zahtevala centralna vlada na Dunaju, da bi se mogla pri eventualnih pogajanjih z južno sosedo opirati na konkretna dejstva. Sodeč jio rezultatih na nekaterih šolah pa bodo ti »uradni« jiodatki več kot dvomljivi. Tako sta n. pr. gg. nadzornika naštela v Dobrli vasi od skupno 295 šolskih otrok samo še 48 slovenskih, vsi ostali pa so ie »Nemci«. V resnici je pa po obievalnem jeziku v druiini vsega 5.9 nemških otrok, vsi ostali pa so Slovenci.
Če se bo avstrijska vlada posluževala lako dvomljivega statističnega materiala, potem bi bilo pač težko zahtevati neomejeno zaupanje v njeno dobro voljo in jiravično ravnanje.
F VRBI BODO POSTAVILI NEMŠKO CERKEV
V	nedeljo so položili v Vrbi ob Vrbskem jezeru temeljni kamen za novo nemško cerkev. — Poleg cerkvenih zastopnikov so se udeležili slovesnosti tudi zvezni predsednik Miklas, deželni glavar dr. Sucher in visoki vojaški dostojanstveniki. —
_ Predsednik Miklas je v svojem govoru naglašal, da so v te kraje prinesli krščansko bla-govest bavarski duhovni in z njo tudi kulturo. Vse to da se je zgodilo mirnim polom in brez nasilja. Pri svečanem kosilu, ki je bilo pripravljeno za povabljene, je zvezni predsednik v na-pitnici izrekel misel, da cerkev, ki so ji la dan položili temeljni kamen, ne bo samo izraz krščanske ljubezni, ampak tudi izraz ljubezni in zvestobe domovine.
Ta cerkev bo namreč nemška, zato bo najbrž izraz »ljubezni in zvestobe do domovine ... Žalostna in vsega obsojanja vredna jo miselnost, ki hoče tudi cerkev zlorabljati v raznarodovalne namene. Hudo je tudi, da Nemci slovenske zgodovine in kulture sploh ne jioznajo. Niti o najlepši pesnitvi največjega slovenskega pesnika nimajo pojma. Kajti če bi poznali vsaj samo Prešernov »Krst pri Savici«, bi se nihče ue mogel spozabiti tako daleč, da bi govoril o tem, kako so Nemci »mirnim polom in brez nasilja širili med Slovenci krščansko kulturo*- Prav in dobro bi bilo, da bi Nemci svojo šolsko zgodovino koučno enkrat temeljito korigirali.
ustaljevanje trajalo. Kakor poroča dr. C. Weyda na osnovi svojih poizkusov v 3. številki Photo-blatter 1937, je lafiko odstraniti z vso gotovostjo tiosulfat tudi s kartona, če pred izpiranjem alka-liziramo papir v 1% raztopini sode in šele na to izpiramo. V tej kopeli pa ne sme ostati slika preko ene minute.
Po izpiranju odstranimo z negativa — najbolje pod vodovodno pipo s pršilcem — nečistočo, ki se je nabrala na plasti v kopelih tekom razvijanja, ustaljevanja in izpiranja. Nato negativ posušimo: plošče na posebnih stojalcih v pokončni legi in postavljene v primerni medsebojni razdalji, da ima zrak dovolj dostopa do vsake plošče, filme pa obešene na vrvici, pritrjene in obtežene s skobicami, da se film ne zvije in ne zlepi. Ker je mokra emulzija zelo dostopna za bakterije, je sušiti negative v zračnem prostoru, najbolje na prepihu, da se čim prej posušijo. Temnica običajno ni primerna, prav tako ne toplota preko 25" C, ker se prične pri tej toploti plast negativa topiti. Sušenje na soncu ali v preveliki bližini zakurjene peči je torej neprimerno. Nekoliko odpornejši so le v formalinu ali galunu utrjeni negativi. V nujnih slučajih sušenje lahko pospešimo na ta način, da kopljemo izprane negative v alkoholu. Plast se v tej kopeli nekoliko skrči ter nastane zaradi tega malenkostno ojačenje gostote v kritju negativa. Ker je celuloid v alkoholu topljiv, je takšen način sušenja za filme neprimeren in uporabljiv samo za plošče.
Rcbrčan: SpOflUIli
koroškega študenta
(Konec.)
Hranim pismo z dne 24. deccmbra 1930, ki mi ga je pisal na moje čestitke k njegovi 70-letnici. Med drugim piše: »Ako mi določi božja previdnost še osmi križ, ne bo težji kakor je bila večina minulih sedem. Polovico mojega skrbi pobega življenja sem daroval v neprestanih hudih bojih za pravice slovenskega naroda na Koroškem, toda nobeden leh bojev ni bil hujši in noben križ ni bil tako težek in duhomoren, kakor je bil moj beg iz domovine.i
Grafenauer je doživel tudi v pregnanstvu mnogo bridkega. Grenka smrt ga je rešila, še preden je doživel o6mi križ.
Živo se še spominjam, kako je rajni potegnil v deželnem zboru v Celovcu nemškega poslanca dr. Angererja, ki je bil po mišljenju strasten Vse-nemeo. Ko je pri neki priliki v deželnem zboru koval Nemcc v nebesa, kakor bi bili oni edini narod na svetu, je Grafenauer nekaj časa poslušal, si nekaterikrat navihal brke, nato pa vstal in rekel: »Gospod profesor, vi poznate vendar v Sv. pismu popis, kako je ustvaril Bog svet.« Dr. Angerer ni vedel, kaj naj bi odgovoril. Nato je spregovoril Grafenauer: »Kaj ne, v Sv. pismu je zapisano: V začetku je ustvaril Bog nebo in zemljo?« Angerer še bolj napeto gleda, nekoliko pokima, ne vedoč, kam Grafenauer meri. Le-ta pa se zvito nesmehne in reče s povzdignjenim glasom ob splošni napetosti: »Če bi vi, gospod profesor, pisali Sv. pismo, bi gotovo bilo zapisano: V začetku je ustvaril Bojj nebo in zemljo — in Nemce.« Bučen smeh je sledil tej zafrkaciji. Grafenauer se je usedel in si zopet navihal brke, Angerer pa je zardel kakor rak in — umolknil.
Tudi ti, dragi Hani, si moral zaradi svojega odločnega narodnega mišljenja marsikaj pretrpeti. Kot duhovnik si moral v strelske jarke. A humorja nisi zgubil; celo pesmi si koval. Sedaj bivaš pod sivo Jepo v Pečnici ter se navdušuješ za lepoto tega kraja, posebno Baškega jezera in otoka, kateremu si posvetil pesem:
Otok Baški
Čin junaški
Božje roke si.
Vse težave
Vse skušnjave
V radost spremeniš mi ti.
Nedavno mi je pisal Hani, da sem o priliki zborovanja na Velikem Strmcu pri nastopu kot Nosan rekel, da nimam v žepu cvenka. Ne spominjam se več na te besede, če pa sem jih rekel, je bila to v šalo zavita, a za za mene gola resnica. Hani pise, da on in Svaton tedaj tudi nista imela cvenka, da bi mi z »okroglimi« dejstvi izpodbila resnico, ker sta tedaj slišala samo na ime »Sušnik«. Tako je tedaj bil na tisti dan zbran na Visokfem Strmcu triumvirat »Sušnikov«, od katerih sem bil jaz kot študent »Sušnik primus«.
Zaradi popolnosti hočem še omeniti, da sem obhodil kot dijak še druge kraje na Koroškem. Od Beljaka pa do Spodnjega Dravograda skoraj je ni vasi, skozi katero ne bi bil potoval, tako da sem dobil ime Slovenski Ahasver. Kaj rad sem posebno kot visokošolec potoval v Sele in na Jezersko, kjer sem imel ljube prijatelje, kakor Jurija Šenka, Jerneja Krča ter Ivana Hoja. Doživel sem res lepe ure v tem planinskem raju.
Bližal se je čas tretje izkušnje. Konec oktobra sem zapustil Reberco; spotoma sem se ustavil še za nekaj ur pri prijatelju Josipu v Črnučah, ki mi je še olajšal stroške potovanja v Gradec. Ravno mesec pozneje sem napravil prvi rigorozno tretjo državno izkušnjo.
V	mali gostilni blage, že. priletne gostilničarke Lize Jud — pa dobre katoličanke — v Jakominski ulici 4 smo 6e zbrali kakor že mnogokrat. Slovenci so 6e radi tam mudili; med njimi jih je bilo mnogo, ki so danes v Jugoslaviji na visokih mestih, celo ministri; dosti jih pa že davno krije hladna zemlja. Bil je prijeten večer, saj je bilo zadnjikrat, da sem bil med njimi kot visokošolec. Gostilničarka je obžalovala moj odhod, kajti imela me je rada kakor mati 6ina. Rekla mi je večkrat: »Vedno ste dobre volje, če pridete, vsa družba kar oživi.«
Drugi dan sem zapustil Gradec.
Z Bogom srečna leta, ki 6em jih preživel na univerzi, le prehitro 6te minila, tako sem mislil, ko je dirjal z menoj brzec proti jugu in mi kmalu zakril znamenje mesta, zgodovinski Schlossberg.
V	Črnečah sem se zopet ustavil za en dan. »Komaj s<i odšel, si že zopet tukaj,« se je nasmejal Jozej, »pa kar dve izkušnji si napravil.«
Vložil sem prošnjo za sprejem v državno službo kot pravni pripravnik pri deželnem sodišču v Celovcu. Prošnji so ustregli. Na dan Sv. Treh kraljev 1904 sera začel službo. S tem sem 6e podal kot uradnik na novo pot, po kateri hodim že 34. leto.
Neki prijatelj je ob veseli uri zapisal v (spominsko knjigo na Gbirju, katerega 6em tolikokrat obiskal v svojem novem položaju, pesem, katere prva kitica je taka-le:
Mlad pravnik živi, Tam v Celovcu Postave pogrunta, Da para mu ni.
V	položaju pravnega pripravnika sem leta 1904 nastopil kot govornik samo na shodu CM podružnice v Škocijanu in Pokrčah ter povedal nekaj šaljivih.
Spoznal pa sem, da bi bilo to nevarno za me kot Slovenca. To sem tudi občutil kmalu potem, leta 1906. ko je kandidiral France Grafenauer za državnega poslanca. Nasprotni kandidat jc bil Fric
Seifric, vplivni, daleč na okoli znani veleposestnik na Miklavčevem. Nedeljo pred volitvami sem šel domov obiskat mater, prišel pa sem tudi v Železno Kaplo, kjer sem šel k dvema prijateljema. Nekaj dni pozneje me je poklical podpredsednik Lotter-sperger ter mi sporočil, da je vložena ovadba zoper mene, češ da sem tisto nedeljo agitiral v Železni Kapli od hiše do hiše. Seve ni bilo res in tako je ovadba romala v koš. Vedel pa sem sedaj, kako nevarno je bilo za slovenskega uradnika, posebno na Koroškem, da bi nastopil na kakem shodu kot govornik.
V	kakšnem položaju se je nahajal v tistih časih slovenski uradnik na Koroškem, je moral poskusiti neki auskultant v Celovcu. Bil je taiko »predrzen«, da je sestavil s slovensko govorečo stranko zapisnik v slovenskem jeziku; takoj je bil premeščen v Gradec.
Tako sem podal 6 popisom svojega življenja kot študenta na gimnaziji in univerzi obenem tudi nekako sliko narodnega življenja korošltih Slovencev iz tistega časa.
Kako so ljudje radi hodili na zborovanja ter poslušali govore, dokazuje to, da so mi stari narodnjaki, ko sem jih obiskal po nesrečnem plebiscitu, rekli: »Oh, gospod, po kolenih bi prišli tja, da bi še enkrat slišali in videli, kar smo videli in slišali na teh shodih.« Ganile so me te besede, ker sem spoznal, kako globoko je bila ukoreninjena ljubezen pri teh narodnjakih.
V	tihih urah mi uhajajo misli na pretekle dni. Hvaležen sem previdnosti božji, da je priplul čoln moiega življenja po večkrat razburkanih valovih v varno zavetje. Hvaležnega srca se spominjam vseh, ki so mi bili naklonjeni in so me radi imeli; v zadoščenje mi je, da sem mogel nekaj drobtinic prispevati k narodni probudi koroških Slovencev in jim napraviti vesele ure. Storil sem vse iz ljubezni do mile moje Koroške domovine, katere sin sem in ostanem do zadnjega vzdihljaja.