281 strom) se dovaža iz centrale z napetostjo 2000 voltov v žicah v predor. Tam, kjer se končuje zidovje dogotovljenega predora in se začenja rov, stoji transformator, kateri znižuje napetost na dvesto voltov; s tako napetostjo dospe potem tok v motorje na strojih pred steno vrtanega rova. Kakih sto metrov zadaj so žice navite na kolo, stoječe v votlini, da se lahko podaljšajo v isti meri kakor se oddaljuje ravna stena. Stroj je pa sestavljen na sledeči način: Na železnem pritličnem voziču sta nastavljeni dve podolžni ojesi drugo nad drugim. Obračamo jih lahko nekoliko na vse strani. Obe imata spredaj po eden vodoraven steber, ki je premakljiv v horizontu. Vsak steber nosi po dva stroja, katera moremo zase pregibati navpično in vodoravno. Vrtalu, nataknje-nemu na stroj, moremo torej dati vsako poljubno smer. Na gornjem ojesu vidimo zadaj drugo manjše kolo, ki služi v to, da dolgost žice lahko še reguliramo. Poglejmo nekoliko, kako deluje tak stroj! Sematična slika nam predočuje vse njegovo delo. Skozi žico g preide tok v motor /, zvezan s strojevo okovnico (Gehause) 4. Motor goni zobčasta kolesa 2 in 3, ta pa ŠIVAJOČA SLOVAKINJA. ročico (Kurbel) 5. Ker je ročica v zvezi s sanmi (Schlitten) 6, se pomikajo te z deblom 7 in z vrtalom 8 vred semtertja. Vrtalo torej udarja. A tako bi ne šlo, ker bi bila zveza posameznih delov neelastična. Moralo bi se kaj polomiti v stroju. Zato tiči deblo med dvema enakima jeklenima vzmetoma (Feder), ki se naslanjata na konca sani. V trenutku, ko hočejo te šiniti nazaj, teži deblo in vrtalo po zakonu stalnosti še vedno naprej, prednji vzmet se stisne, zadnji pa oddahne: tako postane udarec elastičen. Ravno tako se zgodi, kadar šinejo sani naprej. To se neprenehoma ponavlja. Vrtalo se obrača nazaj grede vsakikrat za 30°, ker ima deblo pri 9, liki vijak, poševne zareze, v katere prijema zob, zvezan z okovnico. Udarci si slede 450 krat v minuti. Moč vsakega udarca znaša 800 kg. Če pa vrtalo slučajno v luknji obtiči, se nabere v motorju do 1000^ moči, da ga vendar iz-dere. To je prednost tega zistema, da je moč, gibljajoča vrtalo, v obeh smereh ista, kar pri pnevmatičnih strojih ni, ker je tam od zraka pritiskana ploskev nazaj grede za premer debla manjša, in zato tudi moč sla-bejša. Tak stroj ne more spraviti v skalo zajedenega vrtala več vun. Izdirati ga z P. ZMITEK.