OBRAZLOŽITEV Osnutek splošne porabe je bil skupaj z obrazložitvijo objavljen v februarski delegatski prilogj Javne tribune - Zaradi tega poda-jamo k predlogu proračuna le tiste obrazložitve, ki spreminjajo ali dopolnjujejo v Javni tribuni objavljen osnutek proračuna. Zato tudi priporočamo, da skupaj obravnavate osnutek in predlog pro-računa, saj slednji prvega le dopolnjuje. I. Izračun dovoljene porabe glede na omejitve, ki izhajajo iz spre-jetega dogovora o temeljih družbenega plana občine 1976 — 1980. Glede na omenjen dogovor računamo, da bi ob predvideni 19 % nominalni rasti družbenega proizvoda smela splošna poraba naraščati po stopnji 15 %. Pri tej stopnji bi bil izračun dovoljene splošne porabe naslednji: Dovoljena splošna poraba v letu 1977 85,174.000 čiščenje: - požama varnost in gasilska zveza 297.000 - skupna komunalna poraba 9,090.000 9,387.000 očiščena poraba 77 75,781.000 povečanjezal5% ' 87.148.000 prišteje se še: - sredstva za gradnjo postaje Medvode x 3,000.000 - sredstva za zatiranje živalskih kužnih bol. 145.000 - lastni prihodki 3.500.000 Skupaj dovoljena splošna poraba 93.793.000 Predlog celotnega proračuna občine za leto 1978 pa znaša 162.820.000, kateremu se odštejejo izdatki, ki ne spadajo v splo-šnoporaboobčine: - sredstva za združevanje v mestu 47.652.000 - prenešena sredstva po ZR 77 2,320.000 - skupna komunalna poraba 5,430.000 - gospodarske investicije 13,000.000 68.402.000 Razlika - splošna poraba v občini v letu 1978 - 94.418.000 torej znaša: . - prekoračitev v dinarjih 625.000 - prekoračitev v % 0,67% Ce upoštevamo, da že iz prejšnjih let zaostajamo v splošni po- rabi za okoli 4,5 točke, v primerjavi s porastom družbenega proiz-voda menimo, da je predlagana splošna poraba skupaj z 0,67 % prekoračitvijo še vedno v okviru norm, sprejetih z družbenim dogo-vorom o temeljih družbenega plana občine za obdobje. 1976 -1980. II. Spremembe v razporedu prihodkov Uvodoma je treba pojasniti, da smo na podlagi dogovora med ljubljanskimi občinami in mestom sprejeli enotno metodologijo prikazovanja proračunskih odhodkov. Ta metodologjja pa se zlasti pri razporeditvi za namene 01 — organi družbenopolitične skupno-sti — bistveno razlikuje od naše dosedanje nomenklature, ki smo jo uporabili pri objavi osnutka. Nekatere postavke je potrebno sešte-vati, da dobimo primerjavo. Glavne spremembe v sredstvih, ki jih prejmejo organi DPS so v naslednjem: - razpored v osnutku ¦ 39.573.000 - razpored v predlogu 40,001.000 - razlika 428.000 je nastala zaradi: - vključitve Indok, in Glas Ljubljane iz dejav. 03 333.000 - povečanja sredstev za voljene in imenovane organe skupščine 668.000 - povečanja sredstev za sodišča združ. dela 87.000 - povečanja sredstev za družb. pravobranilca samoupravljanja 213.000 - povečanje sredstev za sprejeme 70.000 - nova sredstva za štab civilne zaščite 30.000 - nova sredstva za izterjavo nadomestila stavb. zemlj 120.000 - skupaj povečanje 1,521.000 - druge razlike — zmanjšanje 93.000 - zmanjšanje sredstev skladu opreme uprav. org. 1,000.000 - skupaj zmanjšanje 1,093.000 - saldo - povečanje 428.000 pa predstavlja predvsem prenos dejavnosti Indok in Glas Ljubljane (333.000) iz dejavnosti 03 na dejavnost 01, kar pomeni, da so se ostala povečanja sredstev kompenzirala z zmanjšanji. Porast na-sproti letu 1977 znaša 16,4%. V glavni namen 02 - Ljudska obramba, smo vključili 1,600.000 za zagotovitev blagovnih rezerv. Po obstoječih predpisih so družbenopolitične skupnosti dolžne zagotavljati sredstva za bla-govne rezerve. V dogovoru z ljubljanskimi občinami in mestom, bomo letos zagotovili: vsaka občina po 1.600.000, torej 8,000.000 ter mesto 4,000.000, skupaj za Ljubljano 12,000.000. V osnutku proračuna ni bilo razporeditve sredstev za posamez-ne družbenopolitične organizacije. Po predlogu občinske konfe-rence SZDL naj prejmejo posamezne DPO sredstva, kot je to raz-vidno iz pregledov s tem, da se za leto 1978 vključi tudi financira-nje DPM in RK. Porast sredstev za te namene v primerjavi z letom 77znaša24,9%. Sredstva za negospodarske investicije bodo porastla za 29,8 %. Razlike med osnutkom in predlogom so naslednje: - na novo so predvidena sredstva za odkup zemljišča za gradnjo doma učencev v trgovini in gostinstvu - 1.000.000 (skupna ljubljanska obveza znaša 5,000.000 - za vsako občino 1,000.000 ter obveza republiške izobraževalne skupnosti 4,200.000), - na novo je predvideno sofinanciranje nakupa stanovanja za de-lavca železniške milice - 80.000, - na novo so predvidena sredstva za pridobitev prostorov za Kra-jevne skupnosti - 1,100.000, - zmanjšana so sredstva za obveznost občine do sofinanciranja graditve OŠ in VVZ iz samoprispevka I. in sicer od 4,023.000 na 1,826.000. Namreč, če bo vsaka ljubljanska občina zago tovila 33 % lanske obveznosti, bo obveznost Ljubljane do sa-moprispevka poravnana. Lani je ta obveznost znašala 33,300.000, letos pa bo zagotovljeno: - iz proračuna občin za leto 78 7,090.000 - iz proračuna mesta 12,040.000 - izpresežkov 1977 15,070.000 Skupaj 34,200.000 Predlog proračuna pa ne zajema obveznosti občine do sofinan-ciranja terminala — 500.000 in do sofinanciranja prostorov za in-špekcijske službe - 200.000, ker je to upoštevano v proračunu mesta. V glavnem namenu 06 je predvidena studija za razvoj malega gospodarstva - 240.000. Osnutek je ta znesek predvidel na name-nu 16, torej samo metodološka sprememba, isto velja tudi za vzdrževanje spomenikov in grobov iz NOV, ki je bilo prenešeno iz namena 10 v namen 07. Pri tem namenu pa je na novo predviden znesek 30.000 za odkup raznih umetniških del. V socialnem skrbstvu smo predvideli 600.000 za kadrovske podpore, torej več kot v osnutku (467.000), ker letos le te znašajo povprečno 50.000 mesečno. Tudi za mrliško ogledno službo smo predvidena sredstva pove-čali, od 44.000 na 50.000. V komunalni dejavnosti smo za razne načrte predvidevali v osnutku 3,300.000, v predlogu pa predlagamo za te namene 2,356.000 in skupaj z že vezanimi sredstvi bo za ta namen na razpolago 4,536.000. Na novo pa predlagamo, da se skupna komunalna poraba (vzdrževanje cest, zimska služba, javna razsvetljava in podobno) vključi za I. polletje 78 v proračunu občine z zneskom 5,430.000, ker sistemsko financiranje še ni urejeno. Vendar ta strošek ne bre-meni splošne porabe, oziroma ga v izračunu čiste splošne porabe ne upoštevamo. Za dejavnost kraievnih sukupnosti je predvideno 7,080.000 ali 18,7 % več kot lani. Ce upoštevamo, da bodo KS prejele iz sredstev proračuna 65,5 % več sredstev za obrambne referente, bo pove-čanje proračunskih dotacij za KS znašalo 26,4 %. Razdelitev teh globalnih sredstev na posamezne KS je bilo opravljeno v sodelova-nju z občinsko konferenco SZDL. Nerazporejeni prihodki se znižujejo od 835.000 (v osnutku) na 735.000, ker več sredstev ni na razpolago, torej bo ta rezerva pred-stavljala le 0,74 % namesto 1 % proračunske porabe v občini. V tem namenu so posebej zajete obveznosti iz prejšnjih let v znesku 2,077.000, kakor je to razvidno iz pregleda v tabeli III. V predlogu proračuna je vključen nov namen 15 — gospodar-ske investicije - in sicer za sofinanciranje Tacenskega podvoza 4,000.000 in za sofinanciranje industrijske ceste ob gorenjski želez-nici 9,000.000. Skupno torej 13,000.000. Ta sredstva bomo zbrali z novo uvedenim davkom iz osebnih dohodkov delavcev po stopnji 0,5 %. Ta davek bo povečal prihodke proračuna za 15,600.000, 13,000.000 bo porabljeno v občini 2,600.000 pa bomo zdruzevali za izvajanje mestnega programa. Na podlagi osnutka dogovora o splošni porabi v Ljubljani bodo za skupne ljubljanske zadeve združevale vse občine v mestnem pro-računu 264,844.000 in sicer: 13 % od prihodkov Občina Znesek Struktura občine Ljubljana Bežigrad 48,543.000 18,33 40,24% Ljubljana Center 124.321.000 46,94 59,19% Ljubljana Moste-Polje 13,265.000 5,00 14,67% Ljubljana Šiška 47.652.000 17,99 29,64% Ljubljana Vič-Rudnik 31,103.000 11,74 22,07% Skupaj 264,844.000 100 27,28% Skupni razpored prihodkov občine bo torej po predlogu pro računa znašal 162,820.000 in sicer: Indeks na n. Namfn .. .x . Znesek realiz. 1977 01 Družbenopohtična skupnost ASkupščina 3,821.000 144,4 Blzvršmsvet 3,638.000 160,9 C Upravni in drugi organi 32 55 j ooo no 6 SkupajOl 40,001.000 116,4 02 Ljudska obramba 4 264 000 98 9 03 Družbenopolitične organizacije 6703 000 124 9 04 Negospodarske investicije 26246000 129 8 06 Znanstvena dejavnost 240000 160 17 Kult. prosvetna dejavnost 430 000 2172 08 Socialno skrbstvo 4 027 000 1211 09 Zdravstveno varstvo ' 50000 1316 10 Komunalna dejavnost - splošna 3 142 000 90 5 10 Škupna komunalna poraba 5 430 000 — ' 11 Krajevne skupnosti 7 080.000 118 7 15 Gospodarske investicije 13 000 000 - 16 Gospodarski posegi , 612 000 87 4 17 Nerazporejeni prihodki in obveznosti 2 812 000 - 18 Sredstva rezerv I,'l31.000 123,3 Skupajporabavobčmi 115,168.000 126,5 12 Zdruzevanje v mestu 47 652.000 1414 Vsegarazporedprihodkov 162,820.000 129,6 V finančnih načrtih posebnih računov, ki so sestavni del prora-čunske porabe, saj so financirani iz sredstev proračuna, ni prišlo v predlogu do sprememb, razen posebnega računa za graditev osnov-nih šol in VVZ, kjer smo morali na novo vključit-obveznost do gradnje WZ - litostroj v znesku 485.000, zato se je za enak znesek znižala operativna rezerva in sicer na 1.355.000. / III. Odgovori na vprašanja in predloge delegacij in zborov Krajevnih skupnosti 1. Delegacija KS Hinko Smrekar: a) Delegacija prosi pojasnilo, za katera področja je bila naro-čena urbanistična dokumentacija in za katero območje bo naročena vletu 1978. b) Sredstva za delovanje komunale in požarne varnosti naj se zagotavljajo še v proračunu (5. čl. dogovora o splošni pora-bi) za pol leta. c) Pripominjamo, da znašajo stroški zunanje ureditve in ko-munalne opreme WZ Medvode iz lanskega in letošnjega leta skoraj milijardo din za zunanjo ureditev vrtca, kar je znatno preveč samo za 120 — 150 otrok, zato naj KS Med-vode najde hodoče graditelje na tistem območju, ki se bo- y do priključili na te objekte, da že sedaj prispevajo sredstva. Sicer naj se upošteva primernejša lokacija, da se bodo sred-stva bolj varčno porabljala. Če bi bilo občanom ob sprejemanju zazidalnega načrta predočeno, da bo ta zunanja ureditev vrtca v Medvodah toliko stala, ne bi glasovali za to lokacijo. Tudi operativna rezerva za vrtca v Medvodah in Kosezah je previsoka. d) V proračunu naj bi bila še vedno postavka za čiščenje te-rena in košnjo trave v rezervatih za bodočo gradnjo. Odgovor: ad a) Zaradi obsežnosti bo odgovor podan v Javni tribuni ad b) Sredstva za delovanje komunale in požarne varnosti so upoštevana v proračunu mesta in sicer za delovanje v prvem pol- letju 1978 - za komunalno dejavnost 22,880.000 - za požarno varnost 6,190.000 v proračunu občine pa je za delovanje komunale predvideno 5,430.000 prav tako za I. polletje ad c) Zunanja ureditev in komunalna oprema pri WZ Medvo de zajema izgradnjo fekalne in meteorne kanalizacije, dovoznih cest, vodovod, elektro in telefonsko omrežje, javno razsvetljavo ter ureditev ožje okolice vrtca. Lokacija za ta vrtec se navezuje na kompleks zemljišča, ki je vključeno v sprejeti zazidalni načrt po katerem se bo na tem območju zgradila tudi nova osnovna šola. Vsi komunalni vodi bodo izvedeni tako, da se bo nanje priključil tudi novi šolski objekt. Zazidalni načrt so sprejeli občani KS Medvode, potrdila ga je tudi občinska skupščina in je možno trditi, da pred-stavlja lokacija za nov WZ in OS edino primerno reStev. Glede na to, da je celotno območje centra Medvod že pozidano in zaradi bližine nekaterih tovarn neprimerno za izgradnjo objektov družbe-nega standarda je lokacija na Svetju še najbližja in najustreznejša za izgradnjo obeh objektov, ker je na tem kraju zaznati že občutno zmanjšanje onesnaževanja ozračja. Občinska skupščina je tudi spre-jela investicijski program in sicer na zboru KS in zboru združenega dela dne 24. 10. 1977. V tem investicijskem programu je bilo podrobneje obravnavano vprašanje lokacije s tem, da je bila delega-tom tudi obrazložena investicijska vprednost celotne izgradnje objekta z zunanjo ureditvijo in je bila nakazana tudi nujnost izgrad-nje komunalnih priključkov, ki jih na tem območju še ni. Zgrajen je namreč le osrednji zbiralni kolektor, na katerega se mora obvez-no priključiti ta vrtec. Oddaljenost kolektorja znaša okoli 850 metrov. Podoben primer visokih stroškov zaradi izbire lokacije je bil tudi pri graditvi OŠ Vižmarje-Brod in OŠ Pirniče skratka pred vsem na zunanjih območjih občine. ad d) Proračun tudi v lanskem letu ni imel posebne postavke za čiščenje terena in košnjo trave v rezervatih za bodočo gradnjo. Stroški za vzdrežvanje zelenic, snago ali podobni stroški so se po-ravnali iz sredstev komunale - postavka: ,,Vzdrževanje zelenic, javne razsvetljave in drugih komunalnih naprav." To spada v ,,skup-no komunalno potrošnjo" in bo v bodoče zagotavljala sredstva občinska komunalna skupnost. Do sistemske ureditve financiranja tega namena oziroma v I. polletju 1978, bo sredstva komunalni skupnosti zagotovila občina iz proračuna, razpored sredstevpa bo opravila komunalna skupnost ob sprejemanju svojega programa. Če bodo v programu komunalne skupnosti predvidena tudi sredstva za čiščenje terena in košnjo, v tem trenutku ne moremo pozitivno odgovoriti. 2. Konferenca delegacij TOZD FI in SE Iitostroj: Postavlja vprašanje ali bo uresničena želja in potreba o priklju-čitvi OŠ ,,Hinka Smrekarja" na toplovodno omrežje, kar se postav-lja kot nujno. Odgovor: Vprašanje priključitve OŠ Hinka Smrekarja na toplovodno omrežje se navezuje na zagotovitev potrebnih sredstev za prispevek za rekonstrukcijo obstoječe kotlarne. Ta sredstva bo morala šola pridobiti prek občinske izobraževalne skupnosti Ljubljana—Šiška iz sredstev združene amortizacije. Kot je znano je sekundarni toplo-vod od Gorazdove do WZ litostroj že izveden, prav tako tudi hišni priključek za OŠ H. Smrekar. Prav bi bilo, da občinska izo braževalna skupnost to vprašanje podrobneje prouči in prek mest-ne izobraževalne skupnosti zagotovi OŠ H. Smrekarja potrebna manjkajoča sredstva za priključitev šolskega objekta na toplovod in za izvedbo rekonstrukcije kotlarne. Projekti so že izdelani. 3. Delegacija KS Medvode, vprašuje zakaj DPO in KS niso podale proračunov za leto 1978 in so sredstva v proračunu občine podana le v skupnem znesku za vse DPO oziroma KS pri upo-števanju indeksa 115. Odgovor: Osnutek proračuna občine je Izvršni svet sprejel na seji dne 18. januarja. Čeprav je v tem času že imel programe posameznih upo-rabnikov iz področja DPO iz KS ni bilo možno, da občinska kon-ferenca SZDL te programe prouči in vskladi. To je razvidno tudi iz pojasnila k namenu 03 oz. 11. Zato se je Izvršni svet odločil, da v osnutku upošteva za KS in za DPO le globalno 15 % povečanje, v predlogu proračuna pa bo upošteval razdelitev, ki jo bo sprejela oziroma predlaga občinska konferenca SZDL. Kot je iz predloga tudi razvidno, se sredstva za DPO povečujejo v indeksu 124,9 za KS pa v indeksu 118,7 (oziroma če k temu prištejemo še sredstva za referente obrambnih priprav za obe leti pa znaša indeks pove-čanja 126,4). 4. Krajevna skupnost )rLjubo Sercer" pripominja, da na občini §e ni piičela delovati finančna služba za poslovanje Krajevnih skupnosti, zato naj se jim odobrijo finančna sredstva za izpla-čilo računovodje v višini, ki jo določa samoupravni sporazum. Odgovor: V skladu z republiškimi in regijskimi izhodišči bo občinska konferenca SZDL vskladila programe Krajevnih skupnosti oziroma razporedila posameznim Krajevnun skupnostim sredstva, ki naj bi zagotavljale izvajanje njihovega programa. Iz predloga proračuna pa je razvidna ta razdelitev. 5. Svet Krajevne skupnosti Šmartno Tacen se z osnutkom prora-čuna občine ne strinja, ker ni obravnavana njihova prošnja za sredstva za adaptadjo Gasilskega doma v Tacnu. V proračunu tudi manjkajo sredstva za odkup zemljišča za trgovino in parki-rišča. Odgovor: Sredstva proračuna na podlagi dogovora o temeljih družbenega plana občine Ljubljana—Šiška za obdobje 1976 — 1980 se ne mo-rejo uporabljati za namene izven splošne porabe (razen obveznosti občine do I. samoprispevka). Eventuelne viške med prihodki in razporedom je treba vrniti gospodarstvu ali gospodarstvo razbreme-niti na drug način. Sofinanciranje adaptacije doma bi, po mnenju izvršnega sveta, bilo možno zagotoviti si s sredstvi udeležbe h kra-jevnemu samoprispevku (iz združenih sredstev TOZD) in iz sred-stev pristojnih samoupravnih interesnih skupnosti, glede na namen upravljanja teh prostorov, seveda če bo to SIS vključila v svoj program. Zagotovitev prostorov za uspešno delo KS, bi bilo smiselno reševati s konceptom centra KS ob križišču z novim Tacenskiin mostom tako, da bi s podrobno urbanistično obdelavo zagotovili površine za: - samopostrežno trgovino, - prostore KS, - prostore turističnega društva, - vzgojno-varstveni zavod, - parkirni prostori itd. Za tak celovit koncept centra KS se morajo predvsem oprede-liti občani sami. Odločitev bi morala biti hitra, da se zaradi indivi-dualne pozidave ne bodo skrčile danes še proste zazidljive površine. Izgradnja centra KS bi se morala v odvisnosti od obsega finančnih sredstev izvajati etapno. 6. Delegat Krajevne skupnosti Koseze je na zboru KS opozoril na vprašanji zagotavljanja sredstev za prostore in za delovanje no-vih Krajevnih skupnosti. Odgovor: Za zagotovitev prostorov novih Krajevnih skupnosti imamo v letošnjem proračunu predvideno 1,100.000 din, kar bi verjetno zadoščalo za prostore in opremo ene izmed novoustanovljenih KS. Iz lanskega leta pa imamo vezano 5,000.000 za gradnjo poslovne stavbe (za DPO, KS in SlS-e) poleg občinske zgradbe. Z izgradnjo te stavbe bi bil tudi rešen prostorski problem ene izmed novo ustanovljenih Krajevnih skupnosti. V kolikor pa bo letos že pričela poslovati katera koli novo ustanovljena Krajevna skupnost, ji bo Izvršni svet zagotovil sredstva za delo iz nerazporejene rezerve, kar bi se z rebalansom naknadno vskladilo. 7. Predlog delegata KS Koseze Šetina Jožeta z 41. seje Zbora KS SO Ljubljana—Šiška ob obravnavi ,,Osnutka odloka proračuna občine Ljubljana-Šiška za leto 1978": Sredstva iz naslova delovanja KS naj se povečajo iz rezervnih sredstev proračuna. Sedaj je predvideno 15 % povečanje le-teh, kar ne zagotavlja normalnega dela krajevnim skupnostim. OK SZDL naj na podlagj analize delovanja delegatskega sistema izdela razdelilnik sredstev za KS ter da v razpravo in potrditev na vse tri zbore občinske skupščine. Odgovor: Iz odgovora pod točko 3. izhaja, da se sredstva za redno dejav-nost KS povečujejo v indeksu 118,7, za delovanje na področju obrambnih priprav v indeksu 165,2 oziroma iz sredstev proračuna občine bodo krajevne skupnosti prejele 26,4 % več sredstev kot lani. Občinski konferenci bomo posredovali predlog, da se izdela analiza delovanja KS zaradi razprave na zborih občinske skupščine. 8. Svet krajevnih skupnosti Koseze Na osnutek proračuna občine Ljubljana-Šiška za leto 1978 so bili sprejeti sledeči sklepi in pripombe: a) Svet se strinia s pripombami in sklepi temeljne delegacije, ki so v zapisniku (zapisnik posredovan na SOb Ljubljana— Šiška). b) Svet se ne strinja s pregledom proračunskih dohodkov in sicer pod št. 11 krajevne skupnosti, kjer smo po rebalansu dobili iz proračuna 319.000 din in je prikazano kot da smo to porabili v indeksu 100. Dejansko pa smo za redno dejavnost krajevne skupnosti porabili 379.173 din. To se pravi, da smo krifi pri-manjkljaj finančnih sredstev iz programa krajevne skupnosti in sicer iz namenskih sredstev za zelenice, katere krajevna skup-nost v letu 1977 še ni sprejela. c) Smatramo, da bi pri razporeditvi sredstev za redno dejavnost krajevnih skupnosti morali upoštevati finančne plane posamez-nih krajevnih skupnosti, ki izhajajo iz dejanskih potreb in so zato najrealnejši. V letu 1978 predvidevamo povečanje števila prebivalcev za cca 1500 ljudi, ker bo v letošnjem letu vseljenih novih 8 blokov v Kosezah, prav tako pa bodo vseljene tudi nove gradnje v indivi-dulanem delu Kosez. d) Razprava o samoupravnem sporazumu TOZD za financiranje krajevnih skupnosti (300 din za zaposlenega) je pokazala, da je tak način zbiranja sredstev za dejavnost krajevnih skupnosti ne siguren. Ta sredstva so namenjena tudi za investicije — gradnja domov krajevnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij. Ker pa je že šest mesecev odprta možnost gradnje s krediti, pa ne vidimo garancije pri najemanju takih kreditov. Odgovor: Ad a) Odgovori na pripombe delegacije so podani pod točko 7, delno pa so zajeti tudi pri drugih odgovorih. Ad b) Na postavki ,,Glavni namen 11 - Krajevne skupnosti" ni možno prikazati drugih sredstev, kot tista sredstva, ki so bila iz proračuna dana posameznim KS. Ad c) Že na drugem mestu smo pojasnili, da programe dela KS oceni in vskladi občinska konferenca SZDL. Ad d) Pripomba nima direktnega vpliva na sestavo in sprejem občinskega proračuna. Potrebno jo bo proučiti in predlagati boljši sistem zbiranja sredstev TOZD. 9) Osnovna organizacija ZKS Koseze I. je na sestanku dne 27/2-1978 obravnavala osnutek odloka o proračunu občine Ljubljana—Šiška za leto 1978 in dala naslednje predloge: Bistvenih pripomb na osnutek proračuna občine nimamo. V nadaljnjem razvoju političnega sistema socialističnega samouprav-ljanja je dano posebno mesto krajevni skupnosti, predvsem v raz-voju delegatskega sitema in novih oblik politične organiziranosti. Uveljavljanje krajevne skupnosti kot temeljnega načrtovalca kultur-nih, socialnih, stanovanjskih, rekreacijskih, šolskih, varstvenih, komunalnih in drugih potreb ter izpolnjevanje številnih nalog na področju LO in DS itd. so finančna sredstva, ki se predvidevajo za krajevne skupnosti minimalna. Če hočemo zagotoviti izpolnjevanje ustavnih funkcij krajevne skupnosti, zlasti tistih, katere predvidevajo kongresni dokumenti, je potrebno zagotoviti stalne vire financiranja KS. Zato predla-gamo, da se v okviru proračana občine (če se le da) povečajo finančna sredstva za dejavnosti krajevne skupnosti. Istočasno predlagamo, da se, poleg določenega prispevka po zaposlenem delavcu in dosedanjim sredstev iz proračuna občine zagotove še stalna sredstva financiranja krajevnih skupnosti z delom davkov, taks in drugjh davščin, kar predvideva tudi naša ustava. Brez krepitve materialne podlage KS ne bo mogoče zagoto-viti učinkovito reševanje konkretnih vprašanj vsakdanjega življenja delovnih ljudi in občanov. Odgovor: Pri poprečnem porastu splošne porabe občinskega proračuna za 15,67% se sredstva, ki jih proračun namenja krajevnim skup-nostim povečujejo za 26,4 %. Glede na obstoječe možnosti meni-mo, da bi višji porast prizadel ostale uporabnike. Uprava določa, da Krajevne skupnosti prejmejo del davkov, prometnih davkov in taks, ki se zberejo na njihovem območju. V kolikor ta sredstva ne bi zadoščala imajo pravico do dopolnilnih sredstev. Dosedaj nam še ni uspelo ugotoviti kakšna sredstva iz prihodkov občine se zberejo po posameznih krajevnih skupnostih. Zato v enotni višini predlagamo sredstva za KS (izvirni prihodki in dopolnilna sredstva) brez prikaza koliko je KS dopolnjevana. 10. Svet krajevne skupnosti Vižmarje Brod: Poleg pripomb, ki jih je imela delegacija za komunalne zadeve, katere pa se nanašajo predvsem na osnutek proračuna iz po dročja komunalne dejavnosti, ima svet še naslednje: a) Na Skupščino občine Ljubljana—Šiška svet apelira, naj se v celoti zagotovijo finančna sredstva za redno dejavnost v letu 1978 po programu krajevne skupnosti, kateri je bil posredovan občinskemu organu že vletu 1977. b) Finančna sredstva, ki so bila programirana in izločena za izved-bo posameznih komunalnih del za območje naše krajevne skup-nosti v letu 1977, naj se v celoti prenesejo v leto 1978, posebno še kar zadeva izgradnjo kanalizacije na območju Broda (zah. del), ki pa v tem osnutku ni zajeto. Nerealiziran program iz leta 1977 naj se v celoti izvede v letošnjem letu. Odgovor: Že pri drugih odgovorih smo opozorili, da sredstva za delovanje krajevnih skupnosti vsklajuje v okviru možnosti proračuna občin-ska konferenca SZDL. Pripominjamo pa, da proračunska sredstva niso vsa sredstva, s katerimi razpolagajo posamezne krajevne skupnosti. Na podlagi sporazuma namreč sodeluje združeno delo v financiranju planov in programov KS, nadalje obstojajo možnosti sofinanciranja k zbrane-mu krajevnemu samoprispevku, kakor tudi, da imajo KS možnost vsklajevati svoje programe s posameznimi samoupravnimi interes-nimi skupnostmi (komunala, kultura, telesna kultura itd.) za izvaja-nje programa na njihovih področjih. Za neizvršena komunalna dela, planirana v lanskem ktu s pod-ročja cest in komunale, naj KS stopi v stik z občinsko komunalno skupnostjo, ker je le-ta na podlagi zakonskih dcločil prevzela sred-stva, pravice ter ddžnosti in obveznosti bivSega cestnega sldada in posebnega računa za uporabo mestnega zemljiSča. IZVRŠNI SVET