Oznaka poročila: ARRS-RPROJ-ZP-2010-1/88 ZAKLJUČNO POROČILO O REZULTATIH RAZISKOVALNEGA PROJEKTA A. PODATKI O RAZISKOVALNEM PROJEKTU 1. Osnovni podatki o raziskovalnem projektu Šifra projekta Z2-7564 Naslov projekta Zasnova sistema za večjezično strojno prevajanje besedil Vodja projekta 4148 Sašo Tomažič Tip projekta Zt Podoktorski projekt - temeljni Obseg raziskovalnih ur 3.400 Cenovni razred B Trajanje projekta 07.2009 - 12.2009 Nosilna raziskovalna organizacija 1538 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko Raziskovalne organizacije - soizvajalke Družbeno- ekonomski cilj 13. Splošni napredek znanja - RiR financiran iz drugih virov (ne iz splošnih univerzitetnih fondov - SUF) 2. Sofinancerji1 1. Naziv Naslov 2. Naziv Naslov 3. Naziv Naslov B. REZULTATI IN DOSEŽKI RAZISKOVALNEGA PROJEKTA 3. Poročilo o realizaciji programa raziskovalnega projekta2 Zamisel projekta je razviti zasnovo formalnega računalniškega jezika za zapis večjezičnih dokumentov. Množična uporaba Interneta in globalizacija sta zabrisali meje med različnimi kulturami in narodi. Na svetovnem spletu je mogoče najti skoraj vsako informacijo, vendar se pri tem še vedno pojavljajo jezikovne ovire. Večina svetovnega prebivalstva govori samo en jezik, povprečno izobražen človek na zahodu pa razume še enega do dva tuja jezika. Strani na svetovnem spletu so sicer pogosto dostopne v več jezikih, vendar so to najpogosteje, poleg izvirnega jezika strani, le veliki svetovni jeziki, kot angleščina, španščina, francoščina in nemščina. Na voljo je tudi kar nekaj prevajalnikov, ki v realnem času prevajajo spletne strani iz enega v drug jezik, vendar so tudi ti spet ponavadi omejeni na velike svetovne jezike. Orodja za avtomatsko prevajanje, ki so trenutno dostopna na trgu, omogočajo prevajanje le med posameznimi pari jezikov, kot na primer angleščina/francoščina, španščina/francoščina ipd.. Modul za vsak par jezikov je pri tem potrebno kupiti ločeno. Za besedila, ki so namenjena večjezični uporabi, kot so to na primer večjezične spletne strani, je zato potreben nek jezik, ki bi omogočal zapis večjezičnih besedil in njihovo nadaljnjo avtomatsko interpretacijo v različnih naravnih jezikih. Zato je potreben nov standardiziran formalni računalniški jezik, ki, da bi lahko služil zgoraj opisanemu namenu, mora odgovarjati naslednjim zahtevam: 1. Razumljiv mora biti računalniku. To je pomembno za avtomatsko obdelavo dokumentov, kar pomeni prevajanju v in iz tega jezika. 2. Biti mora razumljiv človeku. To je pomembno predvsem za razvoj različnih aplikacij, obenem pa omogoča pisanje in preverjanje e-besedil neposredno v tem jeziku. 3. Jezik mora enoumno izražati pomen. Zato mora imeti vsaka beseda v slovarju en sam pomen, slovnica in skladnja jezika pa morata biti nedvoumna. 4. Pomen mora biti ločen od stila. V naravnem jeziku je namreč mogoče isti pomen izraziti z različnimi stili. Ločevanje pomena od stila omogoča boljše ohranjanje pomena. Stil je pri tem lahko podan v namigih za prevajanje (sleng, besedna igra, fraza ...), tako da je le od »spretnosti prevajalca« odvisno, kako dober bo prevod stilsko. Pomen mora biti v celoti ohranjen, tudi če povsem zanemarimo vse namige za prevajanje. Na osnovi zgoraj opisanih zahtev je bil zasnovan formalni računalniški jezik za zapis večjezičnih dokumentov, ki smo ga poimenovali e-speranto ali Hyper Text Description Language (HTDL). Kot kaže že samo ime, je osnovna ideja povzeta po Esperantu, obenem pa ločeni »e« pomeni, da je namenjen za zapis elektronskih dokumentov. Ta jezik smo poimenovali E-speranto ali Hyper Text Description Language (HTDL), deloval naj bi kot nadgradnja Hyper Text Markup Language (HTML). Ker mora ta jezik biti razumljiv tako računalniku kot človeku, smo kot osnovno skladnjoe- speranta izbrali razširljiv označevalni jezik XML (eXtendable Markup Language). XML je primerno strukturiran in standardiziran, kar je pomembno za avtomatsko obdelavo; obenem pa so XML dokumenti berljivi. Omenimo, da je XML združljiv s HTML, kar omogoča vključevanje e-speranta v spletne strani, kar je eden izmed pomembnejših ciljev razvoja e-speranta. Slovnična pravila jezika so povzeta po Esperantu, saj je to jezik, ki ne pozna izjem. Vendar je v nasprotju z Esperantom, v e-sperantu slovnica izražena eksplicitno, v obliki metapodatkov, kar je za računalniško obdelavo primernejše. Slovnična pravila e-speranta se opisujejo v XML shemi, na osnovi katere je mogoče avtomatsko preverjati ustreznost dokumenta. Delo na projektu je potekalo v sodelovanju z dvema doktorantoma in v povezavi z raziskovalnim programom Algoritmi in optimizacijski postopki v telekomunikacijah (P2- 0246 (C). Razvoj e-speranta smo predvidevali v štirih fazah: 1. zasnova jezika e-speranto (slovnica, skladnja, slovarji), 2. izdelava integriranega okolja in orodij za pisanje in preverjanje dokumentov v e-sperantu, 3. razvoj tolmačev (interpretov) e-speranta v naravne jezike in 4. razvoj prevajalnikov iz naravnih jezikov v e-speranto. V prvi in drugi fazi smo začrtali slovnična, skladenjska in leksikalna pravila e-speranta. Na začetku je bilo mišljeno, da bi poleg osnov slovnice uporabili tudi besednjak Esperanta. Vendar Esperanto se aktivno ne uporablja in ima zato precej omejen besednjak, ki se le deloma dopolnjuje s sodobnimi izrazi. Kakšen bo besednjak e-speranta, je tako še odprto vprašanje, zaenkrat temelji na standardiziranem angleškem jeziku. Bistvena ovira pri uvajanju Esperanta bi bilo tudi to dejstvo, da bi se ga morali uporabniki naučiti, kar pa se ne izplača, dokler ni dosežena neka kritična masa, t.j. dovolj ljudi, ki bi govorili Esperanto. Ravno v tem je bistvena prednost e-speranta, saj se ga uporabnikom ni potrebno učiti. Potrebujejo le aplikacijo (interpret), ki zna e-speranto tolmačiti (interpretirati) v njihovem jeziku. Temeljni gradbeni element besedila v e-sperantu je stavek. Stavek v e-sperantu je semantična enota, ki predstavlja univerzalni zapis semantične in osnovne skladenske modele povedi v naravnem jeziku. V prvi fazi v e-sperantu nastopajo samo preproste povedi (brez odvisnih stavkov, priredij, podredij itn.). Tisto, kar želimo sporočiti, pač predstavimo v obliki preprostih povedi, kar je mnogo laže zapisati v e-sperantu in potem tudi interpretirati v drugih naravnih jezikih. Mnogo hitreje bo tudi pripeljalo do prvih rezultatov. Stavek lahko vsebuje različne elemente, kot npr. osebek, povedek ipd. Vsak od stavčnih členov je lahko beseda, stavek ali sekvenca in lahko vsebuje poljubno število podrejenih členov, ki so lahko beseda, stavek ali sekvenca itd., ki se uvajajo s pomočjo subordinacije. Karakteristike stavka so cilj sporočila, organizacija in relacija. Cilj sporočila opisuje tip stavka povedni, vprašalni, vzklicni ali velelni. Organizacije nakazuje prosti stavek, priredje ali podredje (trenutno samo prosti stavki). Opcija relacija opisuje odnos med posameznimi stavki znotraj priredja ali podredja. Vsaka beseda je v e-sperantu shranjena v osnovni obliki: glagoli v nedoločniku, samostalniki v ednini ipd. Določene so karakteristike, ki opisujejo oblike besed in njihovo vlogo v povedi. Lastnosti, določene za vsako besedo v e-sperantu, morajo omogočati, da se besede prevajajo in razlagajo pravilno in da se pomen lahko natančno prenaša v poljuben naravni jezik. Začrtali smo temelje za razvoj tolmačev e-speranta, kar predstavlja tretjo fazo razvoja. Tolmač je program, ki na podlagi analize univerzalne skladensko-semantične modele povedi v e-sperantu lahko tvori semantično ustrezne stavki v enem od naravnih jezikov, ki so vključeni v sistem. Izdelava ustreznih tolmačev, ki bi jih lahko vgradili v spletne brskalnike, že zadošča za prikaz spletne stran v e-sperantu. Čtrta faza predvideva razvoj e-speranto prevajalnika, lingvističnega procesorja, ki je namenjen slovnični in skladenjski analizi nestrukturiranega besedila v naravnem jeziku (»raw text«) in zapisu univerzalni skladenjsko-semantične modeli posameznega stavka v e-sperantu. Postopek analize in obdelave podatkov predstavljajo transformacijska pravila, ki sporočilo v naravnem jeziku pretvarjajo v t.i. semantično mrežo. Tolmači in interpreti morajo delovati v povezavi z semantičnim slovarjem e-speranta. Slovar e-speranta je podatkovna baza, v kateri so shranjeni semantični podatki v univerzalni, t.j. invariantni v odnosu do poljublnega naravnega jezika, obliki. Slovar e- speranta mora biti povezan s t.i. lingvističnimi slovarji, t.j. s slovarji vsakega od naravnih jezikov, predstavljenih v sistemu. Lingvistični slovarji vsebujejo semantični (pomenski) in morfološki (slovnični) opis slovarskih enot (besed). Medtem ko opis različnih tipov skladenjskih struktur (shem) in pravil za obdelavo le teh vsebujejo e-speranto tolmači interpreti. 4. Ocena stopnje realizacije zastavljenih raziskovalnih ciljev3 Pripravljena je delovna različica XML zapisa slovničnih in skladenjskih pravil e-speranta, ki omogoča zapisovanje v XML-ju stavkov v e-sperantu. Narejeni sta poskusni verziji tolmačev (interpretov), ki v različni meri znajo pretvarjati proste stavke, napisane v e-sperantu, v slovenščino, angleščino, in srbščino. Prevajanje iz naravnih jezikov v e-speranto je nekoliko zahtevnejša naloga, kot tolmačenje iz e-speranta v naravni jezik (saj je v zadnjem primeru izvorno besedilo strukturirano in računalniku prijazno, kar bistveno olajša postopek), razvoj prevajalnikov je zato predviden šele v četrti fazi in ne spada med naloge tega projekta. Ko/če bodo na voljo tudi prevajalniki iz naravnih jezikov v e-speranto, pa bo to poleg predstavitve e- speranto besedil v domačem jeziku omogočilo tudi večjezično prevajanje med različnimi pari jezikov. Informacija o trenutnem stanju projekta in vseh spremembah XML sheme e-speranta je predslavljena na spletni strani http://www.e-speranto.si/. 5. Utemeljitev morebitnih sprememb programa raziskovalnega projekta4 Zaradi koriščanja porodniškega dopusta in dopusta za nego otroka raziskovalke T.Filimonove je bil projekt dvakrat v statusu mirovanja ter se je zato prišlo do dvoletnega zamika v celotnem trajanju projekta. 6. Najpomembnejši znanstveni rezultati projektne skupine5 Znanstveni rezultat 1. Naslov SLO Zapis večjezičnih besedil v e-sperantu ANG Multilingual documents in e-speranto Opis SLO V članku smo začrtali temelje razvoja novega standardiziranega formalnega računalniškega jezika za zapis večjezičnih besedil, ki je razumljiv tako računalniku, kot tudi človeku. Predstavili smo principe, metode, faze poteka in končne cilje raziskav. Članek je omogočil seznanitev širše strkovne javnosti z bistvom ideje in nam je pomagal navezati stike s strokovnjaki z drugih področij, sodelovanje katerih prispeva k uspešni in hitrejši realizaciji zamisli. ANG In this article we outlined the foundations of development of a new standardized formal computer language for record of multilingual texts, which is understandable so to a computer, as also to a person. We presented principles, methods, phases of development and final aims of researches. The article allowed us to introduce to the wider professional public the main point of idea and helped us to come into contacts with specialists from other fields, cooperation with them contributes to successful and quicker idea implementation. Objavljeno v Elektrotehniški vestnik. - ISSN 0013-5852 Letn. 74, št. 4 (2007), str. 151- 157. Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek COBISS.SI-ID 6001492 2. Naslov SLO Umestitev lastnosti jezikovnih skupin v večslojno arhitekturo tolmača vmesnega jezika pri večjezičnem prevajanju ANG Classification of the language group characteristics into a multi-layered architecture of the interlingua interpreter in multilingual translation Opis SLO Članek obravnava problem kompleksnosti pri izdelavi točlmačev vmesnega jezika (interlingua), kadar se tolmači razvijajo za večjo skupino sorodnih jezikov. Predstavljena večslojna arhitektura, kjer so sloji ločeni glede na nivo abstrakcije. Stopnja abstrakcije se pri tem nanaša na stpnjo abstrakcije jezikovnih struktur, ki vstopajo v posamezni modul kot podatki, nad katerimi se izvajajo transformacije. Uporaba takega koncepta lahko precej zmanjša komleksnost oziroma ceno razvoja tolmačev za določeno jezikovno skupino, saj se določeni moduli lahko uporabijo pri več jezikih v skupini. ANG The paper presents a design of a modular interpreter architecture whose characteristic is the ability of being layered into several levels of abstraction. A level of abstraction refers to the degree of abstractness of language structures that enter a certain module as data and on which transformations are performed. The use of this concept reduces the cost of development for enabling some of the modules to be reused when developing the interpreters of related languages. Objavljeno v Elektrotehniški vestnik. - ISSN 0013-5852 Letn. 75, št. 5 (2008), str. 285- 292. Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek COBISS.SI-ID 6981460 3. Naslov SLO Večjezični splet z e-sperantom ANG Multilingual web with E-speranto V članku je predstavljena ideja uporabe formalnega računalniškega jezika e- speranto za zapis večjezičnih besedil na svetovnem spletu, kot odgovor na jezikovno ločnico, ki razvaja uporabnike interneta na tiste, ki razumejo Opis SLO angleško in tiste ki angleško ne razumejo. Uporaba e-speranta bi omogočila, da obiskovalci spletnih strani vidijo te strani v svojem jeziku vkolikor je izdelan tolmač za ta jezik. Prednost predlaganega pristopa je v dejstvu, da je potrebno za uvedbo takega sistema izdelati le en tolmač za vsako jezikovno skupino. ANG The paper presents an idea of using a formal computer language called e- speranto for publishing multilingual dcuments on the World Wide Web, as a response to language devide, which devides Internet users to these which understand English and these who do not. Using e-speranto each user will be able to read the documents published in e-speranto in his/her own language if the interpreter for tis language is developed. The main advantage of the proposed approach is, taht only one interpreter needs to be developed for each language. Objavljeno v IPSI BGD Trans. Internet Res.. [Print ed.], Jul. 2007, vol. 3, no. 2, str. 13-15 Tipologija 1.03 Kratki znanstveni prispevek COBISS.SI-ID 6463572 4. Naslov SLO ANG Opis SLO ANG Objavljeno v Tipologija COBISS.SI-ID 5. Naslov SLO ANG Opis SLO ANG Objavljeno v Tipologija COBISS.SI-ID 7. Najpomembnejši družbeno-ekonomsko relevantni rezultati projektne skupine6 Družbeno-ekonomsko relevantni rezultat 1. Naslov SLO Večjezični splet z e-sperantom ANG Multilingual documents with E-speranto Opis SLO V referatu sta predstavljena ideja in osnovna struktura formalnega računalniškega jezika e-speranto, ki je namenjen zapisu večjezičnih besedil na svetovnem spletu ANG The paper presents the idea and the structure of a formal computer language E-speranto intended for publication of multilingual document on the World Wide Web. Šifra B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci Objavljeno v VIPSI - 2006 / International Conference on Advances in the Internet, Processing, Systems, and Interdisciplinary Research. - Belgrade : IPS : Academic Mind, cop. 2006. - ISBN 86-7466-117-3 Tipologija 2.31 Zbornik recenziranih znanstvenih prispevkov na mednarodni ali tuji konferenci COBISS.SI-ID 5454676 2. Naslov SLO Avtomatsko prevajanje v naravne jezike iz e-speranta ANG Automatic translation of natural languages with E-speranto Opis SLO V referatu je opisana možnost uporabe e-speranta kot vmesnega jezika za prevajanje med naravnimi jeziki in kot jezika za zapis večezičnih dokumentov na svetovnem spletu. Predstavljene so faze razvoja e-speranta in lastnosti, ki jih mora imeti jezik za prikaz večjezičnih dokumentov. ANG The paper presents e-speranto as a language for presentation of multilingual documents on the World Wide Web. The phases in development of e- speranto as well as the requred properties of such a language are presented. Šifra Objavljeno v XII konferencija YU info, Kopaonik, 6-10 mart 2006. Zbornik radova : simpozijum o računarskim naukama i informacionim tehnologijama. Beograd: Društvo za informacione sisteme i računarske mreže SCG, 2006 Tipologija 2.31 Zbornik recenziranih znanstvenih prispevkov na mednarodni ali tuji konferenci COBISS.SI-ID 6981716 3. Naslov SLO Večjezični splet z e-sperantom ANG Multilingual web with e-speranto Opis SLO Uvrstitev inovativne ideje "Večjezični splet z e-sperantom" med 40 najboljših, ki so bile deležne posebne predstavitve na 2. Slovenskem forumu inovacij, l. 2007 v Cankarjevem domu v Ljubljani. V izboru je sodelovalo 175 prijav, ki jih je ocenjevala strokovna komisija, sestavljena iz enainpetdesetih uglednih slovenskih strokovnjakov. Uvrstitev med 40 izbranih je prinesla predstavitev s plakatom in predavanjem na forumu, predstavitev na sletni strani in v tiskanem katalogu. Nomination of inovation "Multilingual web with e-speranto" among 40 best inovations in 2007, wich were presented in national exibition of new ideas, inovations and technical advances on the second Forum of Inovations in ANG Cankarjev Dom Ljubljana. The nominated inovations were selected by special jura from 175 applications. The nominated inovation were presented by poster an by oral presentation on the forum as well as on the web and in the printed edition of the catalogue of the forum. Šifra E.01 Domače nagrade Objavljeno v Inovativni potencial Slovenije! : [katalog prireditve]. Ljubljana: Javna agencija za podjetništvo in tuje investicije, 2008 Tipologija 1.25 Drugi članki ali sestavki COBISS.SI-ID 6463828 4. Naslov SLO ANG Opis SLO ANG Šifra Objavljeno v Tipologija COBISS.SI-ID 5. Naslov SLO ANG Opis SLO ANG Šifra Objavljeno v Tipologija COBISS.SI-ID 8. Drugi pomembni rezultati projetne skupine7 Na naslovu www.e-speranto.si je objavljena predstavitev e-speranta, ki je napisana v formalnem računalniškem jeziku e-speranto in si jo je mogoče trenutno ogledati v angleščini, slovenščii, srbščini in ruščini, to je v jezikih, za katere se trenutno razvijajo tolmači. Tolmačenje se izvaja sproti na strežniku, v prihodnosti pa se predvideva, da bi lahko tolmači delovali kot vtiči v spletnih brskalnikih, kar bi močno razbremenilo obremenitev spletnega strežnika. 9. Pomen raziskovalnih rezultatov projektne skupine- 9.1. Pomen za razvoj znanosti9 SLO_ Svetovna integracija notranjih in zunanjih tržišč vseh držav, njihova globalizacija in nadaljnji razvoj so organsko povezani s kroženjem velikanskih informacijskih tokov v jezikih različnih držav sveta, ki jih je treba obdelati (prevesti, analizirati) v čim krajšem roku, v dejanskem času. Nagel razvoj svetovnega spleta, informacijskih medmrežnih in komunikacijskih tehnologij, ki uporabnike iz različnih koncih sveta združujejo v enotno informacijsko skupnost, je še dodatno povečal zahteve glede hitrosti opravljanja večjezičnih prevodov. Vse to kot verižna reakcija spodbuja neustavljiv razvoj informacijske industrije, kjer eno pomembnejših mest pripada računalniškim prevajalskim tehnologijam. Danes so sicer že dostopni številni prevajalniki, ki se uporabjajo za (polu)avtomatiziran prevod dokumentov ali spletnih strani iz enega v drug jezik, vendar so ponavadi omejeni na velike svetovne jezike, delujejo samo med posamezni pari jezikov, pri čemer se sistemi za vsak par jezikov tržijo posamezno, kar zagodavlja z eni strani večji dobiček, s drugi (stranii potrošnika) pa vešji strošek. Integracija e-speranta v spletne aplikacije bo omogočila takojšni prikaz dokumentov, napisanih v E-speranto, v izbranem naravnem jeziku, tudi še v tako »eksotičnem«, kot je vietnamščina ali slovenščina, realnem času. S tem se bistveno zmanjša potreba po računalniških prevajalnikih za posamezne pare jezikov. Za maloštevilne narode ali etnične skupine je razvoj e-speranto tolmača (interpreta) veliko bolj realna naloga, kot razvoj in izdelava množice prevajalnikov za posamezne naravne jezike. ANG Global integration of internal and external markets of all countries, globalization of them and their further development are organically connected to the rotation of the enormous flow of information in the different languages of many countries all around the world, that need to be processed (translated, analyzed) in the shortest time, in real time. Rapid development of the internet, communication networks and technologies, which combined users from different parts of the world into a single IT community, has continued to increase speed requirements to provide multilingual translation. All this as a great chain reaction promotes the development of information industry, in which plays one of the main role machine translation technology. Today are else already accessible numerous translators, that use for (half)machine translation of documents or of web pages from one language to another , however they are restricted to large world languages usually, they work only between individual couple of languages, systems for every couple of languages are selld sindividually at which, which assures on the one hand larger profit, on the other hand (side of consumer) it means larger cost. Integration E-speranto into web applications will make possible immediate display of documents, which are written in E-speranto, in the chosen natural language, also in so »exotic« like for example Vietnamese or Slovenian, in the real time. Need for computer translators for couples of languages can be so reduced with this elementarily. For the small nations or ethnic group is development of E-speranto interpreter much more realistic task, as development and making of numerous translators for some natural languages. 9.2. Pomen za razvoj Slovenije10 SLO_ Številčnost avtomatskih prevajalskih orodij, namenjenih med drugim prevajanju spletnih strani, obilica bolj ali manj sorodnih idej, kot npr. o semantičnem spletu, DLT (Distributed Language Translation), Montague-ovi slovnici, UNL (Universal Networking Language) in dr., ki s problemom (elektronskega) medsebojnega večjezičnega sporazumevanja spopadajo na različne načine, dokazuje, da je naloga, ki smo si jo zastavli v projektu, več kot aktualna. Nadaljnji razvoj e-speranta, formaliziranega deklarativnega jezika za zapis in obdelavo podatkov, namenjenih večjezičnemu prevajanju, ki omogoča predstavitev smisla v obliki univerzalnih slovnično-semantičnih modelov, ter izdelava e-speranto tolmačev, ki na podlagi analize teh univerzalnih modelovi in v povezavi s semantičnimi in lingvističnimi slovarji e- speratna in naravnih jezikov znajo generirati pomensko ustrezne in slovnično pravilne stavke v posameznih naravnih jezikih, ki so integrirani v sistem, lahko pomeni preboj v reševanju perečih problemov spletnih večjezičnih komunikacij ter popelje slovensko znanost med v svetovni vrh na tem področju. ANG_ Numerous machine translation tools designed for translation of web pages too, feast more or less related ideas, as e.g. about semantic web, DLT (Distributed Language Translation), Montague grammar, UNL (Universal Networking Language) and others, that try to work out the problem of (electronic) mutual multilingual communicating in different ways, is proving, that it is the task, which we set in our project, more than actual. Further development of E-speranto formal deklarative language for record and processing of data for multilingual translation, that enables to present semantic meaning in form of universal grammatical and semantic models, and create E-speranto interpreters which can on the base of analysis of these universal models and in connection with semantic and linguistic dictionaries of E-speranto and of natural languagesto generate semantic adequate and grammatically correct sentences in some natural languages, that are integrated in the sistem, that means breakthrough within rescuing of burning problems of web multilingual communications and can rise slovenian science to the world leaders on this field. 10. Samo za aplikativne projekte! Označite, katerega od navedenih ciljev ste si zastavili pri aplikativnem projektu, katere konkretne rezultate ste dosegli in v kakšni meri so doseženi rezultati uporabljeni Cilj F.01 Pridobitev novih praktičnih znanj, informacij in veščin Zastavljen cilj DA NE Rezultat 6 Uporaba rezultatov 1 6 F.02 Pridobitev novih znanstvenih spoznanj Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 J Uporaba rezultatov 6 F.03 Večja usposobljenost raziskovalno-razvojnega osebja Zastavljen cilj Oda One Rezultat 6 Uporaba rezultatov 6 F.04 Dvig tehnološke ravni Zastavljen cilj DA NE Rezultat 6 Uporaba rezultatov 1 6 F.05 Sposobnost za začetek novega tehnološkega razvoja Zastavljen cilj ü DA J NE Rezultat 1 jl Uporaba rezultatov 1 6 F.06 Razvoj novega izdelka Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 ^ Uporaba rezultatov 6 F.07 Izboljšanje obstoječega izdelka Zastavljen cilj Oda One Rezultat 1 6 Uporaba rezultatov 6 F.08 Razvoj in izdelava prototipa Zastavljen cilj da One Rezultat 6 Uporaba rezultatov 6 F.09 Razvoj novega tehnološkega procesa oz. tehnologije Zastavljen cilj DA NE Rezultat 6 Uporaba rezultatov 1 6 F.10 Izboljšanje obstoječega tehnološkega procesa oz. tehnologije Zastavljen cilj DA J NE Rezultat 1 6 Uporaba rezultatov 6 F.11 Razvoj nove storitve Zastavljen cilj DA NE Rezultat 6 Uporaba rezultatov 6 F.12 Izboljšanje obstoječe storitve Zastavljen cilj da One Rezultat 6 Uporaba rezultatov 1 6 F.13 Razvoj novih proizvodnih metod in instrumentov oz. proizvodnih procesov Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 6 Uporaba rezultatov 1 6 F.14 Izboljšanje obstoječih proizvodnih metod in instrumentov oz. proizvodnih procesov Zastavljen cilj DA J NE Rezultat 1 6 Uporaba rezultatov 1 6 F.15 Razvoj novega informacijskega sistema/podatkovnih baz Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 6 Uporaba rezultatov 6 F.16 Izboljšanje obstoječega informacijskega sistema/podatkovnih baz Zastavljen cilj da One Rezultat 6 Uporaba rezultatov 1 6 F.17 Prenos obstoječih tehnologij, znanj, metod in postopkov v prakso Zastavljen cilj DA NE Rezultat 6 Uporaba rezultatov 6 F.18 Posredovanje novih znanj neposrednim uporabnikom (seminarji, forumi, konference) Zastavljen cilj DA J NE Rezultat 1 6 Uporaba rezultatov 6 F.19 Znanje, ki vodi k ustanovitvi novega podjetja ("spin off") Zastavljen cilj DA NE Rezultat 6 Uporaba rezultatov 6 F.20 Ustanovitev novega podjetja ("spin off") Zastavljen cilj da One Rezultat 6 Uporaba rezultatov 1 6 F.21 Razvoj novih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 6 Uporaba rezultatov 6 F.22 Izboljšanje obstoječih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov Zastavljen cilj da One Rezultat 6 Uporaba rezultatov 6 F.23 Razvoj novih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev Zastavljen cilj DA NE Rezultat 6 Uporaba rezultatov 1 6 F.24 Izboljšanje obstoječih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev Zastavljen cilj da One Rezultat 6 Uporaba rezultatov 6 F.25 Razvoj novih organizacijskih in upravljavskih rešitev Zastavljen cilj DA NE Rezultat 6 Uporaba rezultatov 1 6 F.26 Izboljšanje obstoječih organizacijskih in upravljavskih rešitev Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 6 Uporaba rezultatov 6 F.27 Prispevek k ohranjanju/varovanje naravne in kulturne dediščine Zastavljen cilj Oda One Rezultat 6 Uporaba rezultatov 6 F.28 Priprava/organizacija razstave Zastavljen cilj DA NE Rezultat 6 Uporaba rezultatov 1 6 F.29 Prispevek k razvoju nacionalne kulturne identitete Zastavljen cilj ü DA J NE Rezultat 1 6 Uporaba rezultatov 1 6 F.30 Strokovna ocena stanja Zastavljen cilj DA NE Rezultat 6 Uporaba rezultatov 6 F.31 Razvoj standardov Zastavljen cilj Oda One Rezultat 6 Uporaba rezultatov 6 F.32 Mednarodni patent Zastavljen cilj Oda ne Rezultat 1 6 Uporaba rezultatov 1 6 F.33 Patent v Sloveniji Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 6 Uporaba rezultatov 6 F.34 Svetovalna dejavnost Zastavljen cilj Oda One Rezultat 6 Uporaba rezultatov 6 F.35 Drugo Zastavljen cilj DA NE Komentar 11. Samo za aplikativne projekte! Označite potencialne vplive oziroma učinke vaših rezultatov na navedena področja Vpliv Ni vpliva Majhen vpliv Srednji vpliv Velik vpliv G.01 Razvoj visoko-šolskega izobraževanja G.01.01. Razvoj dodiplomskega izobraževanja O o o o G.01.02. Razvoj podiplomskega izobraževanja o o o o G.01.03. Drugo: o o o o G.02 Gospodarski razvoj G.02.01 Razširitev ponudbe novih izdelkov/storitev na trgu O O O O G.02.02. Širitev obstoječih trgov o o o o G.02.03. Znižanje stroškov proizvodnje o o o o G.02.04. Zmanjšanje porabe materialov in energije O O O O G.02.05. Razširitev področja dejavnosti o o o o G.02.06. Večja konkurenčna sposobnost o o o o G.02.07. Večji delež izvoza o o o o G.02.08. Povečanje dobička o o o o G.02.09. Nova delovna mesta o o o o G.02.10. Dvig izobrazbene strukture zaposlenih O O O O G.02.11. Nov investicijski zagon o o o o G.02.12. Drugo: o o o o G.03 Tehnološki razvoj G.03.01. Tehnološka razširitev/posodobitev dejavnosti O O O O G.03.02. Tehnološko prestrukturiranje dejavnosti O O O O G.03.03. Uvajanje novih tehnologij o o o o G.03.04. Drugo: o o o o G.04 Družbeni razvoj G.04.01 Dvig kvalitete življenja o o o o G.04.02. Izboljšanje vodenja in upravljanja o o o o G.04.03. Izboljšanje delovanja administracije in javne uprave O O O O G.04.04. Razvoj socialnih dejavnosti o o o o G.04.05. Razvoj civilne družbe o o o o G.04.06. Drugo: O o o o G.05. Ohranjanje in razvoj nacionalne naravne in kulturne dediščine in identitete O O O O G.06. Varovanje okolja in trajnostni razvoj O O O O G.07 Razvoj družbene infrastrukture G.07.01. Informacijsko-komunikacijska infrastruktura O O O O G.07.02. Prometna infrastruktura o o o o G.07.03. Energetska infrastruktura o o o o G.07.04. Drugo: o o o o G.08. Varovanje zdravja in razvoj zdravstvenega varstva O O O O G.09. Drugo: o o o o Komentar 12. Pomen raziskovanja za sofinancerje, navedene v 2. točki11 1. Sofinancer Vrednost sofinanciranja za celotno obdobje trajanja projekta je znašala: EUR Odstotek od utemeljenih stroškov projekta: % Najpomembnejši rezultati raziskovanja za sofinancerja Šifra 1. 2. 3. 4. 5. Komentar Ocena 2. Sofinancer Vrednost sofinanciranja za celotno obdobje trajanja projekta je znašala: EUR Odstotek od utemeljenih stroškov projekta: % Najpomembnejši rezultati raziskovanja za sofinancerja Šifra 1. 2. 3. 4. Komentar Ocena 3. Sofinancer Vrednost sofinanciranja za celotno obdobje trajanja projekta je znašala: EUR Odstotek od utemeljenih stroškov projekta: % Najpomembnejši rezultati raziskovanja za sofinancerja Šifra 1. 5 2 3. 4. 5. Komentar Ocena C. IZJAVE Podpisani izjavljam/o, da: • so vsi podatki, ki jih navajamo v poročilu, resnični in točni • se strinjamo z obdelavo podatkov v skladu z zakonodajo o varstvu osebnih podatkov za potrebe ocenjevanja, za objavo 6., 7. in 8. točke na spletni strani http://sicris.izum.si/ ter obdelavo teh podatkov za evidence ARRS • so vsi podatki v obrazcu v elektronski obliki identični podatkom v obrazcu v pisni obliki • so z vsebino zaključnega poročila seznanjeni in se strinjajo vsi soizvajalci projekta Podpisi: Sašo Tomažič in podpis vodje raziskovalnega projekta zastopnik oz. pooblaščena oseba RO Kraj in datum: Ljubljana 17.4.2010 Oznaka poročila: ARRS-RPROJ-ZP-2010-1/88 1 Samo za aplikativne projekte. Nazaj 2 Napišite kratko vsebinsko poročilo, kjer boste predstavili raziskovalno hipotezo in opis raziskovanja. Navedite ključne ugotovitve, znanstvena spoznanja ter rezultate in učinke raziskovalnega projekta. Največ 18.000 znakov vključno s presledki (približno tri strani, velikosti pisave 11). Nazaj 3 Realizacija raziskovalne hipoteze. Največ 3.000 znakov vključno s presledki (približno pol strani, velikosti pisave 11). Nazaj 4 Samo v primeru bistvenih odstopanj in sprememb od predvidenega programa raziskovalnega projekta, kot je bil zapisan v predlogu raziskovalnega projekta. Največ 3.000 znakov vključno s presledki (približno pol strani, velikosti pisave 11). Nazaj 5 Navedite največ pet najpomembnejših znanstvenih rezultatov projektne skupine, ki so nastali v času trajanja projekta v okviru raziskovalnega projekta, ki je predmet poročanja. Za vsak rezultat navedite naslov v slovenskem in angleškem jeziku (največ 150 znakov vključno s presledki), rezultat opišite (največ 600 znakov vključno s presledki) v slovenskem in angleškem jeziku, navedite, kje je objavljen (največ 500 znakov vključno s presledki), izberite ustrezno šifro tipa objave po Tipologiji dokumentov/del za vodenje bibliografij v sistemu COBISS ter napišite ustrezno COBISS.SI-ID številko bibliografske enote. Navedeni rezultati bodo objavljeni na spletni strani http://sicris.izum.si/. PRIMER (v slovenskem jeziku): Naslov: Regulacija delovanja beta-2 integrinskih receptorjev s katepsinom X; Opis: Cisteinske proteaze imajo pomembno vlogo pri nastanku in napredovanju raka. Zadnje študije kažejo njihovo povezanost s procesi celičnega signaliziranja in imunskega odziva. V tem znanstvenem članku smo prvi dokazali... (največ 600 znakov vključno s presledki) Objavljeno v: OBERMAJER, N., PREMZL, A., ZAVAŠNIK-BERGANT, T., TURK, B., KOS, J.. Carboxypeptidase cathepsin X mediates ß2 - integrin dependent adhesion of differentiated U-937 cells. Exp. Cell Res., 2006, 312, 2515-2527, JCR IF (2005): 4.148 Tipopologija: 1.01 - Izvirni znanstveni članek COBISS.SI-ID: 1920113 Nazaj 6 Navedite največ pet najpomembnejših družbeno-ekonomsko relevantnih rezultatov projektne skupine, ki so nastali v času trajanja projekta v okviru raziskovalnega projekta, ki je predmet poročanja. Za vsak rezultat navedite naslov (največ 150 znakov vključno s presledki), rezultat opišite (največ 600 znakov vključno s presledki), izberite ustrezen rezultat, ki je v Šifrantu raziskovalnih rezultatov in učinkov (Glej: http://www.arrs.gov.si/sl/gradivo/sifranti/sif-razisk- rezult.asp), navedite, kje je rezultat objavljen (največ 500 znakov vključno s presledki), izberite ustrezno šifro tipa objave po Tipologiji dokumentov/del za vodenje bibliografij v sistemu COBISS ter napišite ustrezno COBISS.SI-ID številko bibliografske enote. Navedeni rezultati bodo objavljeni na spletni strani http://sicris.izum.si/. Nazaj 7 Navedite rezultate raziskovalnega projekta v primeru, da katerega od rezultatov ni mogoče navesti v točkah 6 in 7 (npr. ker se ga v sistemu COBISS ne vodi). Največ 2.000 znakov vključno s presledki. Nazaj 8 Pomen raziskovalnih rezultatov za razvoj znanosti in za razvoj Slovenije bo objavljen na spletni strani: http://sicris.izum.si/ za posamezen projekt, ki je predmet poročanja. Nazaj 9 Največ 4.000 znakov vključno s presledki Nazaj 10 Največ 4.000 znakov vključno s presledki Nazaj 11 Rubrike izpolnite/prepišite skladno z obrazcem "Izjava sofinancerja" (http://www.arrs.gov.si/sl/progproj/rproj/gradivo/), ki ga mora izpolniti sofinancer. Podpisan obrazec "Izjava sofinancerja" pridobi in hrani nosilna raziskovalna organizacija - izvajalka projekta. Nazaj Obrazec: ARRS-RPROJ-ZP/2010 v1.00a C1-50-16-31-2B-48-4E-B3-0D-CA-59-4F-1B-32-50-11-55-3F-28-07