№72752

OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM
ČASOPISU ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
NAKOPRAVNO
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
t	-I
ADVERTISE IN THE BEST
SLOVENE NEWSPAPER ★
Commercial Printing of All Kinds
VOL. XXXVI.—LETO XXXVI.
CLEVELAND, 0Ш0, FRIDAY (PETEK), JANUARY 2, 1953
ŠTEVILKA (NUMBER) 1
ftchuji
FRANCES ROKAVEC
Kakor smo že poročali, je na-gloma umrla v sredo zjutraj v Euclid-Glenville bolnišnici Frances Rokavec, rojena Koren-šek, stara 72 let, stanujoča na 705 E. 162 St. Bila je vdova. Doma je bila iz Marolče na Dolenjskem, odkoder je prišla v Ameriko pred 45 leti.
Tukaj zapušča štiri otroke: Mrs. Ann Leposa, Mrs. Prances Knezovich, Mrs. Mollie Schwartz in Larry, šest vnukov, brata Paul Korenšek in več sorodnikov. Pogreb se vrši v soboto zjutraj ob 8.45 uri iz pogrebnega zavoda Joseph Žele in sinovi, 458 E. 152 St., v cerkev Marije Vnebo vzete ob 9.30 uri in nato na. pokopališče Calvary.
JENNIE STAVANJE
V sredo je nagloma umrla na svojemu domu Jennie Stavanje, rojena Mramor, stara 67 let, stanujoča na 16111 Trafalger Ave. Doma je bila od Cerknice na Notranjskem, kjer zapušča več sorodnikov. Tukaj se je nahajala 48 let in je bila članica društva sv. Neže št. 139 C.K.O. : Tukaj zapušča soproga Jo-
ph, doma iz vasi Postanje,
a 'ivrašovec, tri hčere ш enega sina: Mrs. Mary Carpenter, Mrs. Alicfe Garret, Mrs. Josephine Gliebe in Joseph ml., de-vet vnukov, brata Frank Mramor, sestro Mrs. Mary Rozman in več sorodnikov. Hči Mrs. Jennie Medvešek je umrla leta 1951. Pogreb se vrši v soboto zjutraj ob 9.45 uri iz pogrebnega zavoda Joseph Žele in sinovi, 458 E. 152 St., v cerkev Marije Vnebovzete ob 10.30 uri in nato
na pokopališče Calvary.
*
IVAN BARTOL
Na svojemu domu je umrl v sredo Ivan (John) Bartol, star 72 let, stanujoč na 1231 E. 170 St. Doma je bil iz vasi Travnik, občina Loški potok, kjer zapušča več sorodnikov. V Ameriki sc je nahajal 40 let in je bil član društva V boj št. 53 SNPJ, in društva Carniola Tent št. 1288 TM. Delal je 37 let pri Browning Crane Co., zadnja tri leta pa je bil vpokojen.
Tukaj zapušča soprogo Anno, doma iz Postojne na Notranj-skem, hčer Mrs. Mildred Adamczyk, vnukinjo Arlene, dve sestri Mrs. Jennie Klinek in Mrs. Mary Stražišar ter več sorodnikov. Brata Louis in Frank sta umrla pred nekaj leti. Pogreb se vrši v soboto popoldne ob dveh iz pogrebnega zavoda Joseph Žele in sinovi, 458 E. 152 St.
#
JOSEPH STIMETZ
Po kratki bolezni je preminil včeraj v Marymonut bolnišnici Joseph Stimetz, stanujoč na 10105 Reno Ave. Star je bil 72 let. Doma je bil iz vasi Zgornji čačič, fara Osilnica na Dolenjskem, odkoder je prišel v Ameriko pred 50 leti. Bil je član društva sv. Jožefa št. 146 KSKJ, društev sv. Jožefa in sv, Marije ter sv. Imena.
Tukaj zapušča soprogo Ano, sina Antona, vnuke in pravnuke, v Kansasu pa brata Johna. Po-(Dalje na 2. strani)
POLOŽAJ NA FILIPINIH; AMERBKI IMPERIALIZEM!
Predsednik Filipinov Quirino je za zaključek leta 1952 grajal ameriško intervencijo na Filipinih, o kateri trdi, da bo preprečila, da bi se ustanovila na tem otočju trajna demokracija. Quirino predvideva možnost, da bo Amerika nastopila v kratkem celo z oboroženo silo.
Tistim čitateljem "Enako-
pravnosti," ki se zanimajo za politiko na Daljnjem vzhodu, naj služijo naslednje vrstice:
Filipini so otočje, ki obsegajo kakih sedem tisoč malih otokov. Leta 1898 je bila vojna med Ameriko in Španijo in je Španija to vojno izgubila.
Španija je imela te otoke v posesti 370 let.
Amerika se je do otočja Filipinov odločila vsled svoje politike do Daljnjega vzhoda. Otočje je bližje Aziji kot Ameriki. Ob koncu vojne leta 1898 je Španija plača Ameriki $20,000,000 odškodnine.
V tej vojni je bilo na Filipinih 70,000 ameriških vojakov.
Filipini so začeli z akcijo za samostojnost že leta 1907, ko je bila ustanovljena domača nacionalistična stranka. Po ktu 1898 so bili Filipini pod ^jmegiško upravo. V začetku te uprav^so stali Amerikanci na stališču, da bodo Filipini dobili svojp samostojnost takrat, ko bo njiho prebivalstvo zrelo za samosj no upravljanje. Po Filipinih stregle pred prvo svetovno vojno tako Nemčija, kakor tudi Japonci:?..	^
Ameriški protektorat je trajal do zadnjega časa in je imel tale razvoj:
Demokrat predsednik Wilson je leta 1916 'najavil, da bodo dobili Filipini svojo neodvisnost, kakor hitro se bo izkazalo, da se da ustanoviti na tem otočju samostojna vlada. Demokrat predsednik Roosevelt je leta 1934 obljubil Filipinom samostojnost. Razmere so dozorevale, dokler niso Filipini dobili resnično samostojnost v letu 1946.
Zakaj gre?
Poleg strateškega značaja in ameriške politike do Daljnjega vzhoda je važno tudi gospodarstvo. Filipini producirajo mnogo kokosovega olja, kave in dajo pomembno količino lesa na dnevni trg.
Ameriški kapital se je po vojni od leta 1898 dalje hitro vgnez-dil na Filipinih in začel s izkoriščanjem tega otočja. Uradna Amerika je protežirala Filipine in jim dovoljevala razne carinske ugodnosti, ki bodo vkljub samostojnosti trajale še do leta 1954. Te carinske ugodnosti pomenijo, da blago, ki prihaja iz Filipinov v Ameriko, ni podvrženo carini.
Med zadnjo svetovno vojno so Filipine okupirali Japonci. Socialno vprašanje. na Filipinih je Vprašanje agrarne reforme. Neizmerna revščina poljskih delav-»iev na eni strani, neizmerno bogastvo veleposestnikov, ki živijo v mestih, na drugi strani. O kaki demokratizaciji tega otočja za enkrat še ne moremo govoriti. Med vojno se je začelo proti-japonsko domače osvobodilno gibanje, ki je znano e kratico ITOKS. To gibanje je imelo za cilj, da prežene Japonce iz Filipinov, in pa da se da filipinskemu prebivalstvu socialna pravica. Po vzgledih drugih osvobo dilnih gibanj in front so stali na čelu tudi filipinskega osvobodil nega gibanja komunisti in niso po vojni spustili vajeti iz rok Odtod stalni nemiri na Filipinih
in o teh nemirih so dnevna poročila v časopisja stalna.
Bistveno vprašanje Filipinov je poleg resnične samostojnosti vprašanje agrarne reforme. Amerika s svojim vloženim kapitalom ni ustregla ljudski zahtevi. Trenotno je položaj nespremenjen.
"Razvaline naših mest in opu-stošena naša polja so dokazi naše nedavne zgodovine. Zakonodajno telo, ki naj bi dalo Filipif nom pravo življenje, koleba sem in tja. Stojimo kakor gluhi in jokajoči nad znamenji, katera nam je zapustila zadnja vojna." Besede povojnega predsednika Filipinov Manuela Roxasa, ko je nastopil svojo službo leta 1946.
Gen. Eisenhower kot vernik
Gen. Eisenhower bo kot predsednik Zedinjenih držav obiskoval Nacionalno presbiterijansko cerkev v Washingtonu, ki je v svojem času štela za svoje člane predsednike Jackson, Pierce, Polk, Cleveland in Buchanan. Tja je zahajal s svojo družino tudi pred^dnik Truman, ki je sicer baptist. Opredelitev med raznimi protestantskimi sektami v Ameriki namreč ni stroga.
Eisenhower kot vernik, dasi protestant, je neopredeljen človek. Njegova mati je bila vneta članica male konfesije, znane kot "Bratje v Kristusu," ki načeloma odklanja vsako vojno, in znano je, da je bila potrta, ko se je bodoči general odločil vstopiti v vojaško akademijo. Mladi Eisenhower je bil vzgojetn v tej veri, a ko je odrastel, je ostal brez vsake konfesije.
Novoizvoljeni predsednik tudi danes normalno ne pripada nobeni verski skupini, pač pa se je v najnovejšem času s svojo ženo udeleževal bogoslužja v presbi-terijanskih in luteranskih cerkvah.
-' f %
Truman se posljavlja
WASfflNGTON, 1. januarja Predsednik Truman se bo formalno poslovil s svojega mesta dne 15. januarja. Njegovo slovo bodo prenašale ameriške radijske in televizijske postaje tega dne med 10. in 11. uro dopoldne. Truman je od svoje strani izjavil, da so upanja na svetovni mir v letu 1953 boljša kot pa so bila preteklo leto.
O Koreji trdi Truman, da ni novih načrtov, kako končati to vojno. Od kongresa se ne bo poslovil osebno, marveč mu bo poslal poslanico.
Znamenje časa
Velike trgovine, tako zvani department stores v Clevelandu gredo za odjemalci v predmestja. Tam ima svoje velike podružnice že več takih veletrgovin. Zdaj se poroča, da bo ena teh trgovin zgradila veliko prodajalno v University Heights, ki bo stala med štiri in pet milijonov dolarjev, Stavbišče z velikim prostorom za parkiranje avtov bo obsegalo 16 akrov.
NAD DVA MILIJONA IN POL VEČ AMERIKANCEV V 1952
WASfflNGTON, 1. januarja—Urad za ljudsko štetje ugotavlja, da je prebivalstvo Amerike v letu 1952 bolj narastlo, kakor kdaj-koli popre je.
Koncem leta 1952 smo imeli v Ameriki 158,434,000 ljudi, z drugimi besedami, prirastka v zadnjem letu za 2,684,000. Po tej poti naprej bo Amerika v dveh desetletjih dosegla število 200,000,-000 ljudi.
Če se vzame v poštev njena demokratska osnova, na drugi strani industrijska in poljedeljska kapaciteta, potem je jasno, da vloga Amerike v svetu ni nekaj fantastičnega, marveč zidana več kot na cementu.
Napad na Kitajsko?
LONDON, 1. januarja — Britanska revija "Dvajseto stoletje" zahteva, da se prekine a sedanjim stanjem na Koreji na ta način, da se vojna prenese na celinsko Kitajsko, časopis stoji strogo na stališču prostovoljne izmenjave vojnih ujetnikov. Če bi severno korejski in kitajski komunisti vztrajali na tem, da naj se vojni ujetniki vrnejo tudi pod silo, potem bi bil ta korak, če bi se jim ustreglo, udarec v obraz vsakemu pojmu o človečanstvu. Kitajce je poučiti s tem, da se vdre v celinsko Kitajsko. Tako omenjeni Aasopig. _
(Kitajski komunisti od svoje strani napovedujejo, da bodo v letu 1953 dali svojemu režimu tudi pravno obliko, to je ustavo in volilni zakon, ki je eden od najvažnejših državljanskih zakonov, kar naj bi pričalo, da je komunistična stranka na celinski Kitajski več ali manj ustaljena.)
Novi uradniki
Na letni seji društva Cleveland št. 126 SNPJ so bili izvoljeni sledeči uradniki za leto 1953: Predsednik Louis Smrdel, podpredsednik Edward Brani-selj, tajnik John J. Gabrenja, 22100 Ivan Ave., Euclid 23, O., tel. RE 1-6268, blagajnik Frank Yakovec mL, zapisnikar Blaž Novak, finančni odbor: Louis Virant St., Victor Gruden in Tony Yuretich, reditelj John Pire, mladinski ravnatelj Andrew Curry (Korenčič ml.), zastopniki: za delničarsko sejo SND na St. Clair Ave. Edward Braniselj, za delničarsko sejo American Jugoslav Center na Recher Ave. John J. Gabrenja in Anton Mohorich, za Prosveto John J. Gabrenja, za Klub društev SND Edward Braniselj in John Pire, za Federacijo SNPJ Blaž Novak in Edward Braniselj, za farmo SNPJ Blaž Novak in Frank Yakovac ml., za podr. št. 39 Sans Anton Smith in Louis Peterlin, za atletski odbor Anthony Yuretich in FVank Yakovac ml. Seje se vršijo vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 9. uri v Slov. nar. domu na St. Clair Ave., dvorana št. 2, novo poslopje.
NENAVADNA ZAHTEVA
PEORIA, 111., i. januarja — Delavci, ki se pečajo z umivanjem oken, so	v stavko. Njihove zahteve? Ne Marajo, da bi bili plačani ob koncu tedna, marveč vsaki dan poeebej.
Leto 1953 bo srečno leto—
seveda če ne pride do iznenadenj
POTA DO SREČE JE IZPELJAL AMERIŠKI DEMOKRAT
danes faktor, s katerim mora računati vsakdo. Hočeš—nočeš —moraš! se predvideva, da bo morda сига po sili razmer prišlo do ožjega Sodelovanja med glavnimi delavskimi unijami.
Skrbeti tudi ^ kulturo
Če ne bo mednarodnih pre-sljftjev, napovedujejo ameri-znanstveni krogi, da bo leto 3 ugodno tudi za ameriški uševni razvoj. Razveseljivo je, da se vpisuje večje število mladih ljudi na kolegije in univerze. To dejstvo ni samo znak potrebe po višji splošni kulturi, ki naj bo dostopna vsem slojem, marveč tudi znak, da se lahko prenašajo stroški izoT^-aževanja, ki danes v Ameriki, posebno, kar se tiče visokošolskih študij, niso nizki, jih pa lahko prenaša ameriški standard življenja.
Splošno mnenje pa je edino v tem, da stojimo pred velikim vprašanjem, ali bomo živeli v miru, ali v vojni. V omejeni vojni, kakor je to sedaj slučaj Koreje ali pa razširjeni vojni in kje. Drugo splošno mnenje pa je, da rešitev te uganke ni samo v Beli hiši in v kongresu v Washingtonu, marveč tudi v Krem-linu in v Moskvi.
WASHINGTON, 1. januarja—Splošno prepričanje je, da bo leto 1953 za ameriško gospodarstvo uspešno. Da ne bo kakih večjih gospodarskih motenj in tudi ne stavk. Velike ameriške industrije imajo z delavci nove mezdne pogodbe, ki veljajo za celo leto 1953. Oborožitveni program sam na sebi je take narave, da ne more priti do zastoja, zlasti pa ne pod Eisenhower jem, ki je itak general po poklicu. Močna Amerika na znotraj bo močna tudi na zunaj. To je voščilo političnih krogov ameriškemu ljudstvu za leto 1953.
Ne podcenjuje se, kdor trezno premišljuje, da je tako imenovano sedanje blagostanje v Ameriki plod zamisli o nalogi države,
kakor so jo imeli ameriški demokrati začenši z pokojnim Franklinom Rooseveltom.
Nekateri celo trdijo, da je prišlo pri zadnjih predsedniških volitvah do spremembe, ko so zmagali republikanci, ravno radi h ga, ker so Amerikanci prepriđ ni, da je družabni red tako ustaj Ijen, kakor so ga ustanovili de-mokratje, da si vsled te ustaljenosti lahko privoščijo nekaj spremembe, ki je itak vedno mikavna.
Eisenhower misli s svojo glavo, dokler bo šlo. Imenovanje demokrata Martina Durkina za delavskega tajnika je bil hud udarec reakcionarju senatorju Taftu. Te rane Taft це more preboleli in je tudi po zadnjem sestanku z Eisenhowerjem vztrajal na tem, da mu ne gre v glavo, kako je bilo mogoče, da je Eisenhower imenoval na eno izmed najvažnejših tajniških mest federalne vlade ravno demokrata, pristaša Stevensona in poleg tega še izrazitega unijca. To je in ostane jedro vprašanja ameriške notranje politike, kakšna namreč naj bo bodoča ameriška delavska zakonodaja. Republikansko časopisje naglaša, da je treba osnovnih sprememb. Taft je za te osnovne spremembe.
Morda pa je general Eisenhower pred vidnejši in to s čisto strankarskega stališča, ker se zaveda,
da gre za desetine milijonov ameriškega delavstva, bodisi organiziranega ali neorganiziranega, ki se ne bo umaknilo s svojih položajev, marveč bo šlo s svojimi zahtevami, ki so končno v prid Ameriki, samo naprej.
Glavno je—mir
Demokrat DiSalle, ki je kandidiral za ohijskega senatorja in ki sedaj vodi ameriško gospodarsko stabilizacijo, je mnenja,
da vse zavisi od miru. Nobena druga stvar trenotno ni za ameriško ljudstvo tako važna, kakor mir. Vsi domači ameriški problemi so zvezani z mirom. Kakor se bodo rešila vprašanja glede svetovnega miru, tako se bodo rešila tudi vprašanja ameriške notranje politike.
Mnenja delavskih voditeljev
Delavski voditelji prerokujejo, da bo računati z nadaljeva-n j e m sedanjega delavskega standarda, to je z zaposlenostjo in odgovarjajočim standardom delavskih plač. Delavci si želijo konec vojne na Koreji. Če pride do konca vojne na Koreji, bi bil dosežen velik uspeh. Kar pa se tiče razmerij med delodajalci in delavci, računajo delavci, da bodo delodajalci v letu 1953 uvidevnejši, kar se tiče delavskih zahtev, kot so to bili v pre teklosti.
Na strani javnosti se povdar-ja, da je unionizem v Ameriki
Važno za delavce
WASHINGTON, 1. januarja —Federalni sodnik v Buffalč je v konkretnem slučaju razsodil, da je uporaba Taft-Hartleyeve-ga zakona, da se sodno zapove delavcem, da odložijo stavko ža 80 dni, ustavna. Gre za slučaj, ko naj bi šlo za podjetje, ki je važno za splošno narodno varnost.
Unija C.I.O. se je odločila, da bo slučaj gnala pred najvišje ameriško sodišče in to čim hitrejšim potom. To vprašanje naj se končno sodnim potom razjasni.
Pričevanje Achesona
WASHINGTON, 1. januarja —Državni tajnik Dean Acheson je pričal pred odborom spodnje zbornice o raznih ameriških nameščencih, ki so v službi pri Združenih narodih. Acheson je priznal, da je med temi uradniki precejšnje število Amerikan-cev, dvomljive lojalnosti, ki so sicer omadeževali arAeriško ime, niso pa spodkopali ameriških osnov družabnega življenja. Zoper take uradnike se je podvze-lo, kar je bilo potrebno, je pa treba še marsikaj, da se taki nezanesljivi ameriški uradniki odstranijo s svojih položajev.
(Osumljeni ameriški uradniki, ki so uslužbeni pri Združenih narodih, od svoje strani zagovarjajo stališče, da oni delujejo pod okriljem mednarodne ustanove, ne pa pod okriljem ameriške vlade. Glavni tajnik Združenih narodov Trygve Lie pa je izjavil svojo pripravljenost, da sodeluje z ameriško vlado, ki naj končno razčisti vprašanje zvestih in nezvestih Amerikancev v službi sovjetskega i m p e r ialističnega komunizma.)
To je ameriška dedščina
HOUSTON, Texas, 1. januarja—Rooert Welch je prišel v Houston leta 1886 brez denarja. Ko je umrl, je zapustil premoženje vredno $50,000,000. Svojo zapuščino je po vzgledu marsikaterih ameriških rodoljubov zapustil v znanstvene namene. Zapuščina naj služi v nadaljnje raziskovanje na polju kemije. 85^^ naj gre, kakor že omenjeno, v znanstvene namene, 15% pa naj dedujejo njegovi nameščenci, 29 po številu.
Svojih dveh nečakov se je pokojni Welch spomnil s tem, da je volil vsakemu po $20,000.
HČERKA ZA NOVO LETO
V Clevelandu se je v družini Darmour, ki stanuje na 1791 Randall Road, N.W., porodila hčerka za Novo leto. Gre za prvo rojstvo v območju Clevelanda v letu 1953.
MANJ POROK
NEW YORK, 1. januarja — V letu' 1952 je v mestu New York 5,082 manj oseb zaprosilo za poročna dovoljenja, kot je bil to slučaj v letu 1951.
Vaje za igro "Smuk Smuk'
Vsem igralcem in igralkam, ki imajo vloge za igro "Smuk Smuk," katero vprizori dramsko društvo Ivan Cankar, se sporoča, da se vršijo vaje v ponedeljek zvečer ob 7.30 uri v navadnih prostorih Slov. nar. doma na St. Clair Ave. Prosi se vse, da so gotovo navzoči ob času.
STAVKA VOZNIKOV
NEW YORK, 1. januarja — Kakor smo že omenili je grozila v mestu New Yorku stavka voznikov pri avtobusnih podjetjih. Napoved se je uresničila in so vozniki stopili v stavko. Gre za 8,000 voznikov, ki s svojimi avtobusi prevažajo dnevno do 3,-500,000 potnikov. Stavka se bo občutila posebno v ponedeljek, ko se začne z rednim delom pri podjetjih in v trgovinah. '
Redne seje
V soboto zvečer ob osmih se vrši redna seja društva Združeni bratje št. 26 SNPJ v navadnih prostorih Slov. del. doma na Waterloo Rd. Članstvo je vabljeno na polnoštevilno udeležbo.
Redna seja društva "Naprej" št. 5 SNPJ se vrši v nedeljo ob 9.30 uri dopoldne v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. Članstvo je vabljeno na polnoštevilno udeležbo, ker podani bodo letni računi.
Zadušnica
V nedeljo dopoldne ob 11.30 uri se bo brala zadušnica v spomin četrte obletnice smrti John Zallerja v cerkvi Marije Vnebovzete na Holmes Ave. Sorodniki in prijatelji so vabljeni, da se udeleže.
S
stran 2
ENAKOPRAVNOST
a
ENAKOPRAVNOST
99
2. januarja 1953
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING 8c PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HEnderson 1-5311 — HEndeison 1-5312
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—CCENE NAROČNINI)
By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town:
(Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year—(Za eno leto)__________:_$10.00
For Six Months—(Za šest mesecev)_______6.00
For Three Months—(Za tri mesece)__4.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto)____
UREDNIKOVA POŠTA
For Six Months—(Za Sest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
-$12.00
-	7.00
-	4.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
104
EISENHOWER V NOVEM LETU
Končno gre za človeka, kakor on gleda na svet. Eisenhower je bil v zadnji svetovni vojni zavezniški poveljnik zapafdne fronte. Ta fronta se je borila v glavnem proti Nemcem, ker Italija ne v prvi, ne v drugi svetovni vojni ni pomenila bogvekaj. Proti drugi sili, to je Japonski se je bojeval ameriški general Mac Arthur, drugi poznani general, ki se mu z vojaškega stališča vzeto lahko nadene ime "junak Pacifika."
Pa pojdimo nazaj k osebi Eisenhowerja. Vstopamo v novo leto 1953, ki bo po vseh videzih zelo odločilno ne samo za Ameriko, marveč za zemeljsko oblo sploh. АИ se konča vojna na Koreji, ali se ta nadaljuje? Ali ostane voj-. na samo na Koreji, ali se razširi tudi drugam? Kateri deželi je dati, z ameriškega stališča vzeto, prvenstvo, ali Aziji, ali Evropi? Aziji, ki se probuja in ki hoče p'ostati v vsakem pogledu samostojna ter izriniti iz nje gospodarski in politični vpliv Evropejcev? Vsekakor veliko vprašanje, ker gre za kontinent, ki bo nesporno igral veliko vlogo v bodočnosti.
Ali pa Evropi, na katero je Amerika tako ozko povezana že od početka njenega rojstva. Saj so Ameriko ustvarili in tudi napravlii tako kot je,_ Evropejci, četudi se je Amerika po svoji državljanski vojni izoblikovala kot poseben tip zase. Toda Evropa ni samo vprašanje medsebojne povezanosti kulture in civilizacije, marveč tudi gospodarstva. Po pri№ipu, da se industrijske države med seboj le spopolnjujejo, je tudi industrijska Evropa ozko povezana z industrijsko Ameriko. Statistika svetovne trgovine izkazuje v praksi, da je temu tako. Amerika rabi Evropo in Evropa rabi Ameriko. Ali se bo te^ Evropi, kot to zahteva trenotna konjuktura, dala prednost pred Azijo, ki vstaja in ki ima na stotine milijonov prebivalstva, ali pa bo se začel v ameriški zunanji politiki pod vodstvom Eisenhower j a nov tok zunanje politike?
Pravimo, da koncem koncev vse stvari ostanejo na človeku. Za človeka je svet tak, kakor ga sam gleda. Za nekoga lep, za drugega grd. Toda osebnost ostane in osebnost je tista, ki pripomore k ustvarjanju zgodovine. Vzemimo osebnost Eisenhower j a, s posebnim pogledom na Evropo. Slučaj je nadvse zanimiv.
Eisenhower je po krvi nemškega pokolenja. Četudi po družini izhaja iz ameriških farmarjev—ameriški farmarji so imeli velik dotok iz nemške krvi—je Eisenhower nastopil vojaško karijero. Vojaška kari j era po poklicu! Eisenhower kot tak, kakor je splošno znano, je imel v zadnji svetovni vojni glavno nalogo, da pobije Nemce. Skupno z ostalimi zavezniki mu je to tudi uspelo. Toda nastopil je kot vojak proti nemškemu vojaku. Moč proti moči! Eisenhower kot skupni zavezniški poveljnik ni stopil na dan iz nič, marveč se je na oder točno pripra-Ijal Vojaško vlogo je odigral odlično. Eisenhower mora sedaj nastopiti kot politik. Ali bo prebolel čustva bivšega vojaka, kateremu je šlo le za zmago nad sovražnikom in ki je vedel, kdo je ta sovražnik? Ta sovražnik je bil namreč Nemec. Ali pa se bo sedaj mogel kot politik vživeti v vlogo, rekli bi mednarodnega politika, ki išče kompromise, a ki končno mora računati s tem, da na švetu vlada sila?
Slučaj sam na sebi je zanimiv. Eisenhower je prijatelj Francije. Nihče bi ne bil boljši dokaz od njega. Saj je leta 1944 meseca junija začel invazijo v Francijo preko Kanala iz Anglije. Saj je kot vrhovni poveljnik zavezniških čet ostal tudi po vojni' ravno v isti Franciji. Toda v isti Franciji je moral sedaj, politično vzeto, videti strašna trenja med narodom, ki rušijo temelje tudi francoske družbe. Ko bo sestavljena bodoča francoska vlada, bo ta osemnajsta po številu po zadnji vojni. Ali je to življenje zdravo in ali se je na tako Francijo zanesti?
Na drugi strani, ali mora isti Eisenhower ugrizniti v kislo jabolko, da namreč sprejme v skupno zapadno evropsko obrambo nemške vojake, zoper katere se je boril v zadnji svetovni vojni in katerih vojaški potencial dobro pozna? Eisenhower—predsednik vsemogočne Amerike. Slovenski pregovor pa pravi, da je včasih težko biti— čTbvek.	Lič.
Napredne Slovenke vabijo
CLEVELAND, Ohio — Društva prirejajo letne veselice zato, da se z preostankom vzdržujejo in obenem pomagajo raznih kulturnim ustanovam in to velja še prav posebno za članice djjuštva "Napredne Slovenke" št. 137, S.N.P.J., katere so daleč na okolo znane po svoji rado-daniosti, pa naj si bo to za gmotno ali fizično pomoč. Da bodo to svoje delo lahko nadaljevale, Vas prijazno vabijo na svoje letno veselico, katera se bo vršila v soboto 3. januarja v auditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clairju. Igrali bodo Johnny Pecon-ovi fantje, katerim načeljuje Lou Trebar. Res, ni nam treba posebno poudarjati, da je za okrepčilo prav-dobro preskrbljeno, ker vsi vemo, da so naše slovenske žene izvrstne kuharice in gospodinje.
Radi novoletnega praznika, se bo redna mesečna seja vršila v ponedeljek, 5. januarja ob osmi uri zvečer v navadnih prostorih. Po seji bomo predvajali film Narodnega praznika SNPJ v Milwaukee. Članice so prijazno vabljene, da se polnoštevilno udeleže svoje redne seje.
Na svidenje v soboto, 5. januarja na veselici in v ponodeljek na naši redni seji!
J. t.
Napredek v pouku gluhe mladine
Iz Življenja naših ljudi po Ameriki
RENTON, Wash.—Umrl je 7. ,iov. Frank Cveteznik, rojen leta 1.880 pri Novi Štifti na Štajerskem, odkoder je prišel v Ameriko leta 1906. Zapušča soprogo, ičer, dva sinova in štiri vnuke.
CHICAGO, 111.—Dne 16. dec. ;e urrirla Amalija Barta, rojena Pintarič, stara 65 let. Doma je 3ila iz Sromlja pri Brežicah na -'tajerskem. Bila js članica 5NPJ. Zapušča soproga in se-trično Alojzijo Majerbsrk.
OAKLAND, Calif.—Tu je 'mrl za srčno hibo, za katero je bolehal pet let, John Perata, tar 52 let. Zapušča ženo Rose, "i je hči poznane družine Mr. in Mrs. "Big" Tony Tomšič. Mrtve-;a je našla žena 24. dec. ko se C vrnila domov z dela.
GILLESPIE, 111.—V resnem ;tanju S2 nahaja v bolnišnici Karol Guna ml. Na svojemu do-au pa je bolan Pavel Jesih. Pri-atelji ju lahko obiščejo.
SEATTLE, Wash.—Vile ro-enice so pustile zalo hčerkico )ri Mr. in Mrs. Wendel in Josephine Phillips. Tako sta po-Uala Louis in Frances Križak irvič stari oče in stara mama.
BREEZY HILL, Kans. — V )ittsburški bolnišnici je umrl Jakob Kosmač, star 81 let. Bil e član SNPJ. Doma je bil od Tolmina in se je v Ameriki na-lajal 40 let. Ne zapušča sorodnikov tu.
YALE, Kans.—Umrla je dne '0. decembra Anna Bratkovich, tara 73 let, članica SNPJ. Za-jušča moža, sina, dve vnukinji 1 druge sorodnike.
WEST ALLIS, Wis.—Julija ?avicich, stara 63 let, jc šla 17. ■ec. zdrava na delo, ko pa jc ■akala na poulično, se je nena-ioma mrtva zgrudila na cesto. Ooma je bila od Like in v Ame-Iki 31 let. Zapušča brata Jo-epha Jerovaca, v državi Wash-ngton, brata Matijo in v stari lomovini tri sestre in dva brata.
^OVJR "V£>^

Naslednji članek Je napisal ZDRAVKO OMERZA iz Ljubljane, ki se nahaja na študijskem potovanju v Ameriki, baš zdaj v Clevelandu, katerega je omogočila štipendija organizacije Združenih narodov.
Ф
V	18. stoletju so človekoljubi v Evropi začeli ustanavljati zavode za gluho mladino. V njih so poučevali te otroke bodisi z znaki to je s prstno abecedo ali pa v živem govoru, kakor ga govore ljudje, ki shšijo. Tudi v Ameriki so začeli kmalu za Evropo ustanavljati šole te vrste, ki so se v glavnem posluževale učenja jezika s prstno abecedo. Le počasi je prodirala govorna metoda tudi tukaj in v sedanjem času že skoraj v vseh šolah v USA uče gluhe otroke živega govora.
Z razvojem tehnike je Ame rika postala vodilna tudi v tej stroki, ki je bila dolga leta domena Evrope. Z ustanovitvijo velikih znanstvenih institucij se je izboljšalo tudi delo na slušnih klinikah. Poprej neobdelano polje sluha in delovanja ušesa se je začelo temeljito študirati. Z iznajdbo žarnice ali tube, ki bliskovito spremeni muziko ali glas v električne valove in jih objača ter prenaša na velike razdalje in jih zopet spremeni v radijskem aparatu v muziko ali glas poljubne jakosti, je nastopil napredek tudi v pouku gluhe in laglušne mladine.
Znanstveniki in učitelji so že jolgo časa vedeh, da mila glu-Š3c samo zato ne govori sam od sebe, ker nima zadostnega sluha, da bi posnel govor, kakor ga posname dišeč otrok od ljudi svoje okolice. Vsi organi ali deli človeškega telesa, ki služijo za govor, kakor n. pr. pljuča, grlo, usta, nos, mehko nebo, jezik in Listnice ima glušec popolnoma v redu.
Že poprej so delili glušce po atopnjaih gluhote. Nekateri izmed njih so še slišali vokals (a, J, i, o in u), drugi pa močne ali zredno močne zvoke in to na azličns razdalje. Toda vse to je bilo dognano po izkustvu, ne ;a znanstveno. Zato je bilo znanstveno delo v prvi vrsti posvečeno ugtovitvam, kaj pravzaprav poedini glušec še sliši. Da oi to ugotovili, so začeli uporabljati Audiometer, to je aparat za merjenje sluha. Jakost zvoka merimo z decibeli insicer od O de-jibelov do 100 decibelov izgube sluha (danes že do 140dcb). Dognali so tudi v kateri višini je ališanje človeškega govora, kar зе meri s frekvencami, to je s številom nihajev v sekundi, n. pr. /isoki tenorski glas "a" ali druga struna na violini zaniha 435 krat v sekundi. Na ta način je možno ugotoviti, katere glasove kdo sliši in kako močno. Slišan je človeškega go-/ora je med 500 do 2000 frekvenc to je . nihajev v ;ni sekundi (vibration). Ta dragoceni aparat, katerega še vedno zboljšujejo, je ustvaril podlago za točno testiranje sluha. Kot normalen se smatra sluh od O do 15 decibelov. Od 15 do 30 dcb nastopi zelo lahna naglušnost. Tak človek mora bolj pazljivo poslušati, če hoče ujeti pogovor. Pri 40 dcb jc meja, kjsr ss .;ačne uporaba slušnih aparatov. )d 40 do 60 dcb je zmerna,, od 30 do 80 dcb pa resna nagluš-lost, pod 80 decibeli smo zelo blizu popolno gluhote. Nekateri znanstveniki sicer trde, da popolne gluhote sploh ni, kar še li končno dognano.
Istočasno z Audiometrom so 32 začeli pojavljati tudi slušni aparati, ki so bili v svojem začetku veliki in nerodni, a so sedaj tako majhni, da so skoraj neopazni na ljudeh, ki jih uporabljajo.
V	glavnem imamo dve vrsti slušnih aparatov in sicer individualne ter skupinske (Group Hearing Equipment). Prve uporabljajo poed'nci in jih stalno
nosijo, druge uporabljamo v šolah za naglušno in gluho mladino. Skupinski slušni aparat sestoji iz ojačevalca (Amplifier), od katerega vodijo žice do otrok, ki imajo na glavi slušalke (Headset), pred seboj na klopi pa priprave, g katerimi regulirajo moč (volumen) in višino glasu ali tona. Priključeno je tudi primerno število mikrofonov, v katere govore učitelj in otroci.
Nekateri pričakujejo, da bodo takoj dobro slišali, če nataknejo slušni aparat. Toda temu ri tako in je eden največjih problemov prilagojevanje k sli чапји, ali po ameriško "Fitting of Hearing Aid," ki traja nek&j časa pri tistih, ki so že poprej slišali, a se jim je sluh poslabšal. Težje je to pri majhnih, naglušnih ali gluhih otrocih, ki še niso slišali govora ali vsaj v toliki meri ne, da bi sami začeli govoriti. Oni nimajo v svojih možganih govornih vtisov (Speech pattern). Groba primera zato bi bil n. pr. Slovenec-novinec v Ameriki. On dobro sliši angleški govor, toda ne ve, kaj pomeni, niti ne zna ponoviti celega stavka v tem jeziku. Seveda se sčasom privadi—to se pravi, da se mu tvorijo "Speechpat-tern" v tem jeziku. Nekako tako je tudi z gluhimi in naglušnimi otroci. Z vztrajnimi in dolgotrajnimi vajami, z zelo ojačenim glasom, pridobivajo počasi govorne vt^e. Nekateri začenjajo razlikovati hitreje, drugi počasneje glasove, besede, stavke in govor, toda vsi ne dosežejo vseh teh stopenj.
Na svojem potovanju po USA imam priliko, da v razredih preizkušam skupinske slušne aparate in uspehe, dosežene z njimi. Dognal sem, da je možno pomagati z njimi mnogim na-pj'lušceni in glušcem in jim olajšati pot k hitrejšemu razumevanju jezika in obenem k hitrejšemu razvoju otroka na sploh.
Da bi me točno razumeli, vam bom podal zanimiv primer. Učiteljica na zavodu za gluho mladino v Northamptonu mi je predstavila 11 let starega dečka, ki je imel 90 dcb izgube sluha, kar je blizu popolni gluhoti. Za popolno verjetnost bi še omenil, da imajo na tej šoli v vsakem razredu nabite na steni velike Audiograme (preizkus sluha), sa vsakega učenca posebej, tako da imaš popolno kontrolo, koliko ostankov sluha ima kate-iikoli učenec. To izredno dobro vpliva na obiskovalca, ki takoj razume, da je to resen zavod, ki hoče dati vsakernu verno sliko svojega dela in uspehov.
Deček je nataknil slušalke na glavo in učiteljica je začela z njim razgovor. Stavila mu je razne vprašanja, ki niso bila medseboj v vzročni zvezi. Učenec je bil od nje oddaljen 4 yarde in je gledal v klop, tako da js bila vsaka prevara izključena. On je prav lepo odgovarjal na vprašanja le včasih je morala učiteljica ponoviti vprašanje. Da bi bil popolnoma siguren sem гагп stavil razna vprašanja, na katera je tudi prav lepo odgovarjal. Učiteljica mi je povedala, da se deček akustično vežba že v^č let in je ta uspeh pripisovati samo vstrajnemu delu. Preizkušala je na podoben način tudi druge učence z malo manjšimi izgubami sluha, toda z enako dobrim uspehom.
Ta zadnji dokaz, ki je še svež v mojem spominu, mi je pregnal vse dvome o vrednosti in uporabnosti slušnih aparatov in ."зет sedaj prepričan o silni važnosti istih za pouk gluhe in na-gluhe mladine.
Običajni postopek, ki ga uporabljajo, da obude razumevanje s sluhom je sledeč; Najprej vadijo otroka v razlikovanju močnih zvokov (Grossounds). Tako n. pr. položi pred njega troben-
to, pokalico in kravji zvonec. Najprej proizvaja te zvoke tako, da učenec vidi zvočilo. Nato se otrok obrne vstran in učiteljica zatrobi na trobento in jo položi nazaj na svoje mesto. Mali glušec na znak pokaže glasbilo, katero je rabila, čim začne točno zadevati glasbila, jih uvedemo več in postopamo istota-ko. Potem začnemo s ploščami z znanimi živalskimi glasovi. Otrok posname glas ali pa pokaže žival na sliki.
Ko si otrok prisvoji tudi to, ga začnemo vaditi na skupinskem slušnem aparatu. To pa zato, ker ima učitelj točno kontrolo nad učencem, učenec sam se počasi navadi uravnavati in kontrolirati zvoke, kar potem s pridom uporablja ^ri individualnem slušnem aparatu. Učence, ki pokažejo dobre uspehe, vključijo v običajne šole.
Posebno pozornost obračajo na prav male glušce, kar utemeljujejo s tem, da so organi otroka v tem času v največjem razvoju, isto je s sluhom in bi bilo napačno ga zanemariti v tem času. To bi razumeli najboljše, če bi n. pr. privezali roko otroka k telesu, da je ne bi mogel več let rabiti. Mislim, da je potem ne bi mogel takoj s pri dom uporabljati, ker so mišice okrnjene in ne slede več povelju živcev. Isto je s sluhom, moramo ga vaditi čimprej in ga ne zanemarjati v nedogled, ker je potem delo težje in manj uspeš no.
Marsikdo se bo sedaj vprašal, kako jc v tem oziru v starem kraju. Z žalostjo moram povedati, da smo prav na začetku tega dela. Sicer imamo zavod za gluho mladino v Ljubljani že 50 let in smo dosegali dobre uspehe ter smo veliko število gluhih vzgojili tako, da so postali koristni člani skupnosti. Toda zavod je bil vedno premajhen, da bi vse male glušce sprejeli v šolo. Ustanovili . sijao še zavod v Portorožu in letos sme bili v srečnem položaju, da smo sprejeli vse male, nad 6 let stare glušce v šolo. Kakar vidite tre notno še ne moremo posvetit' dovolj pažnje tudi najmlajšim Toda ko se vrnem v marcu domov, bom zato zainteresiral vst merodajne kroge in društva, ki se bavijo z vzgojo mladine.
Kako je z vežbanjem sluha v naših šolah za gluhe? Temu vprašanju nismo posvečali nič pažnje, ker sami nimamo tozadevnih knjig ali znanstvenih zavodov. Čim smo jih dobili iz Amerike, smo se začeli zanimat:' tudi za vežbanje sluha. Dobili smo od Unicefa (organizacije Združenih narodov) podarjen Audiometer in smo preizkusil, vse otroke našega in Portoroškega zavoda ter večino starejših glušcev, ki žive v Ljubljani. Ker si nismo bili na jasnem, kako bi s pridom uporabili in razvili ostanke sluha pri mnogih naših otrocih ter videli stvarne uspehe je OUN na našo prošnjo dodelila eno štipendijo v ta namen. Tako sem prišel v Ameriko, da doženem vrednost sluš nih aparatov in uspehov dela v njimi na licu mesta. Da sem po stal prepričan o potrebi tega dela, sem že omenil; na men ostaja težka naloga, da bi prepričal se ostale, ki se bavijo pr nas z vzgojo gluhe mladine Mislim, da vam je vsem jasno da leži uspešno delo na podpori vseh mojih tovarišev učiteljev ali vsaj velike večine. Težko m' jih bo prepričati z golimi besedami, ker je vedno najboljši dokaz stvarnost ali fakti. Zato bi se obrnil na vas, dragi čitatalji, ki imate srce za gluho mladino in iipate še tihe in skrite želje ter hrepenenje po vašsm starem kraju, da mi pomagate bodisi z nasvetom ali denarjem, do takega skupinskega slušnega aparata. Omenil bi, da ima mnogo teh otrok sorodnike v Ameriki in da so torej kri vaše krvi in je prav, da jim pomagate. Pri tem bi vas prosil, da se ne pusti-
te motiti po nekatemikih, ki so se vrnili z obiskov v domovini malo razočarani. Eno namreč drži, da so sanje o domovini vedno lepše, kakor sama domovina. In čim te sanje trčijo na resničnost, morajo utrpeti malo razočaranje. Upoštevati moramo pri tem, da so ljudje v starem kraju večinoma ogromno pretrpeli in žrtvovali in še žrtvujejo in niso še v tem stanju, da bi mogli vsaj zaenkrat ustreči vašim sanjam o domovini, niti vam nuditi tiste domačnosti in pogojev življenja, ki jih imate tukaj ter ste jih pridobili s trdim in vztrajnim delom.
Tudi nam v domovini ni postlano z rožicami in moramo še marsikaj utrpeti v svojih željah po boljšem življenju, toda vedite, da smo pripravljeni storiti vse, da olajšamo življenje naši mladini. Pri tem se mi učitelji gluhe mladine ne ustrašimo tr-lega boja, da napravimo to mla-iino sposobno za življenje in se tudi ne vprašamo, čigav je otrok, kaj so njegovi starši, kje so in kako žive: za nas je le eno stališče važno in to je kako narediti iz vsakega malego glušca— človeka.
Novi grobovi
(Nadaljevanje s 1. strani)
greb se vrši v ponedeljek zjutraj ob 8.30 uri iz pogrebnega zavoda Louis Ferfolia v cerke\" sv. Lovrenca ob 9. uri in nato aa pokopališče Calvary.
anna kuhar
Na domu svojega sina na 1554 E. 49 St. je včeraj umrla Anna Kuhar, rojena Hočevar, p. d. Matleva Mana. Dočakala je visoko starost nad 80 let. Doma je bila iz vasi Višje, fara Ambrus na Dolenjskem. V Ameriko je prišla leta 1909 in je bila Članica društva Srca Marije in tak	Maccabees šf.. 3;
ras	Jtihna;
:ri vnuke in tri рсалтшке, v Butte, Mont., pa sebUo Ivlrs. Gertrude Sersen. Pogreb se vrši 7 ponedeljek zjutraj ob 9.30 uri iz pogrebnega zavoda A. Grdina in sinovi, 1053 E. 62 St., v cerkev sv. Pavla na E. 40 St. ter nato na pokopališče Calvary. Truplo bo položeno na mrtvaški oder v soboto popoldne ob dveh.
atonalnost ali atonija
Atonalnost ali atonija pomeni stanje organskega tkiva, na primer dihalnih organov, srca, želodca, črev itd., ki popusti in ле izpolnjuje več svoj pomen. V atonalno glasbo uvrščamo vse glasbene sestavke, ki se ne ozirajo na pravila navadnih duro-vih in molovih lestvic. Eden prvih glasbenikov te vrste je bil A. Schoenberg. Pod njegovim vplivom se je razvila politonalna: (mnogozvočna) glasba, ki istočasno dopušča 12 tonov.
lo-Čan-Nai
STARA MODROST
življenje naše traja kratek čas.
Dolgo žive drevesa in papige, človeka pa more skrbi in brige, kot bilko nagne ga jesenski « mraz.
Zato proč s tožbo jalovo in tugo!
Naj venec rož vsem glave
vam opleta,
poljubljajte, objemajte dekleta
in ne vprašujte za življenje drugo!
Vprašanje so duha moreče zanke
nihče ne bo rešil
in
vam
uganke.
Ne tuhtajte, kaj dobro je,
kaj greh,
pijača dobra je in ples in smeh. Ne jej pelina, bodi dobre volje!
Poterri brž v jamo—to je še najbolje.

ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
WARWICK DEEPING
USODOVEC
ROMAN
(Nadaljevanje)
Bilo je, kakor da bi postajal z mrakom vred tudi njegov molk temnejši. Visel je nad njo kakor težka negotovost ali Icakor vprašanje, ki je bilo treba odgovoriti nanj. Mary je izkušala dati svojemu pogledu očitajoč izraz.
"Da — niste me razumeli."
Jezno, osorno jo je zavrnil:
"Pač, razumel sem vas. Niste se upali biti resni. Hoteli ste se igrati z življenjem. Zame pa ni bila igra. Življenje na posestvu je resna stvar."
Zdrznila se je in se potuhnila kakor ptica. Čudno mirno je stal pred njo — a to je bilg^ mirnost lovca, ki se pripravlja, da zgrabi plen.
"Bala sem se, Arnold."
"Bog nebeški —" je rekel in ves vztrepetal; videla je, kako se je z desnico krčevito prijel za suknjič.
"In zdajle se ne bojite?"
"Ne." Oči so jo postavljale na laž.
"Osleparila si me, dragica. Pa o tem ne govorim; to sem premagal. In ti—? Odkod jemlješ drznost, da hodiš semkaj — in se poizkušaš igrati--"
"Arnold!"
"Resnica je. Ti — strahopet-
V BLAG SPOMIN
ob tretji obletnici odkar je umrl naš nepozabni soprog in oče
KARL SMERDEL
Zatisnil je svoje mile oči dne 1. januarja 1949
Srčno ljubljeni soprog nepozabni, dragi oče '
ki si ločil se od nas ter nas v žalosti zapustil.
Pred očmi nam vodno hodiš srce po Tebi hrepeni,
zaman so vzdihi vroče želje Tebe od nikoder ni.
Žalujoči ostali:
MARY, soproga KARL in JOSEPH, sinova
Cleveland, Ohio,
dne 2. januarja 1953.
niča ... A to pot se ne izmuzneš. Si razumela--?"
Same oči so je bile.
"Oh — ne — saj--"
"To pot zaigrava igro — do konca."
Vstala je in zaprhutala kakor prestrašena ptica, a prhutanje ji ni pomagalo, saj niti sama ni upala, da bi ušla. Ali vendar? Branila se je. "OH, Arnold —! Ne smem — poročena sem —!" Molče jo je držal, toda njegov molk je bil neizprosen kakor njegove roke; bil je mož, fanatično prevzet od zavesti, da opravlja delo preproste pravičnosti.
"Jaz vem, kaj je ljubezen . . . Ti pa--"
Vzdignil jo je, jo stisnil k sebi in jo zanesel na seneni kup. In tam se ga je čez nekaj časa oklenila in mu jela vračati poljube.
4
Tisto, kar ji je govoril potem, ko sta se vzpenjala v temni breg Klinovega polja, ji je kakor trnje pokore padalo pod noge. Poizkusila se je okleniti njegovega komolca, kakor da bi bila skupaj prebila velik polom, a Furze jo je odrinil in sam zase krenil dalje.
"Žal mi je, dete, in ni mi žal. Zdaj je med nama vse končano. Poplačala si, kar si mi storila."
Breg se ji je mahoma zazdel neznansko teman in strm. Opotekla se je in omahnila.
"Oh, Arnold--!"
Njen dih je prosil, njene oči so bile široke kakor noč. Čutila se je strto, nezmožno, da bi sama nosila skrivnost tega, kar se ji je bilo zgodilo, ali da bi toli neizmerno trpela v senci njegove zmagoslavne nedosto p n o s t i. "Okruten si," je zavpila, "oh, okruten!" Rob meseca se je dvigal izza žive meje, in grič je bledel. Pritisnila si je komolec na obraz in tiho zaihtela, a njeno razburjenje je bilo suho in ni zmoglo solza.
Tedaj ji je jel govoriti premišljene, neizprosne besede. Bilo je, kakor da bi govoril sebi in njej obenem.
"Trd človek sem, dete — danes ta dan. Prej nisem bil. A potem — življenje — način, ka-* ko je ravnalo z menoj . . . Pravijo, da življenje — vkljub vsemu, kar nam hudega naloži — ne bi smelo storiti človeka trdpsrčne-ga. Ne vem. Dandanes, ko vsak nastavlja življenju nož na grlo in renči: 'Plačaj, kar si mi dolžno — če ne, ti prerežem vrat'? Da, tako je ... Le poglej, kako imajo ljudstvo za norca in kako mu puščajo kri. In zdaj — midva, ti pa jaz —! Nu, kaj to de? Sama si izzavala mojo trdosrčnost. Zdaj sva bot."
Njen obraz je bil bel kakor mesečina.
"O, človek," je rekla, "ali si tudi s svojimi živalmi tako neusmiljen?"
Prišla sta bila do poljske lese; Mary se je naslonila nanjo in si
zavarovalnino
proti
ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd.
preskrbi
Janko N. Rogelj
19461 SO. LAKE SHORE BLVD.
Pokličite:
IVanhoe 1-9382
s komolci zakrila obraz. Nekaj časa je bilo vse tiho. Arnold je stal in strmel v mesec.
Zaihtela je. Radovedno jo je pogledal.
"Nezmisel. In razen tega — kaj ti je treba jokati? Nikoli več ne bova videla drug drugega."
Ihtenje je utihnilo in se izpre-menilo v rahel, žaloben vzkrik.
"O — Arnold! Ali je pravično? Ne čutim se osramočene zaradi — tega — ampak zaradi razloga, da si to storil — zaradi tvojega razloga ... Jaz bi bila
zmožna odpustiti--"
"Saj ni bilo česa odpuščati.— Storil sem, da si se dotaknila
resničnosti — ti otrok--"
"Oh, okrutno," je rekla. Še vedno je visela na lesi, z obrazom med dlanmi in z očmi uprtimi v mesec.
"Ali je to vzrok — da moški ubijajo ženske? Tisti strašni primeri — ki človek bere o njih? Zato, da bi spoznale resničnost? Oh — vem, bila sem strahopet-nica . . . Toda, ali si mi moral to storiti — to?
Stal je v senci žive meje in molčal. Zdaj je drhtela; čutil je, kako se je lesa tresla pod njo.
"Na grudi živim. Gruda ne da ničesar zastonj. Temu ne uideš ... Ni bilo prav, da si se vrnila semkaj, Mary. Gruda si je vzela,
kar ji gre--"
Njegov glas je bil zdaj mehak. Beseda "Mary" je zvenela skoraj takisto kakor v starih časih, in njena mehkoba ji je navdajala srce z neizrekljivo boljo. Zdelo se ji je, da jo Arnoldova prijaznost še globlje žali od njegove okrutnosti. Obtožba se je skrivala v njej — obtožba, ki ji ni mogla pogledati v oči.
"Zdaj — mislim, da pojdem domov."
Rahlo se je dotaknil njenega ramena.
"Da, domov pojdi. Ono drugo življenje je zate, draga. Saj morda niti nisem tako trdosrčen—
Odprl ji je leso,
"Ali naj te spremim do konca
poti--?"
Spet majhen, pridušen vzkrik. "Oh — bojim se! — Takšna strahopetnica sem. Kaj si storil z menoj--?"
Segel ji je pod pazduho. "Nič — in vse. Nekako bova morala odpustiti drug drugemu — to reč. Napak je bilo, da si prišla, blazno je bilo. Moj odgovor na to — nu da — je bil divjaški. Nemara da bi bil moral — pomisliti.— A kdo utegne misliti — kar naprej? —Življenje ni v tem, da misliš ... V tem je, da se rodiš — da čutiš — in da
umreš. Pojdiva, dete--"
V senci seči jo je odvedel po poti' nizdol. Molk je visel med njima: molk odpovedi, sočutja in vdanosti v to, kar je bilo.
Pod Šestimi jelkami je vzdignila obraz in mu ga ponudila.
"Poljubi me, Arnold — samo enkrat še — tako, kakor bi me bil poljubil, če bi bila pomembej-
ša--"
"Dete," je rekel in jo rahlo, rahlo poljubil na čelo.
in ko se je ločila od njega in sama izginila v temo, je začutil, da ga je bila z njo vred zapustila vsa trdosrčnost. Nekaj ponižanega in skoraj malodušnega se je oglašalo v njem.
XXVIII 1
Mary je bila prišla skoraj tik do vrat "Hiše z zelenimi vetrnicami," ko je zagledala avtomobil. Obstala je. Velikost in črna gmota voza sta se ji zdeli znani, in mesečina se je dotikala srebrnega kipca na "Phoebusovem" hladilniku. Njegov voz!
Kolena so se ji zašibala; življenje jo je bilo že dovolj pretreslo, in misel, da utegne srečati njega, se ji je zazdela strašna kakor nikoli nobena poprej. Nekaj se je bilo zgodilo z njo; resničnost jo je bila potegnila v svoj objem, in zdaj je bila drugačna ženska. A temu črnemu vozu in vsemu, kar je bilo z njim v zvezi, je bilo treba pogledati v oči. Šiloma se je obrzdala; vročina jo je oblila od glave do nog;
butala je ob svoje domneve ia-kor ptica ob šipo.
Pri vodilu je zagledala nerazločno postavo in oglavje šoferske čepice.
"Ste vi, Sandys?"
Mož se je v zadregi premaknil in hlastno odgovoril.
"Da, milostiva. — Gospa Bid-dulphova je tu — in gospod Bid-dulph ... V hiši sta.V
Mahoma ji je odleglo. Hvala Bogu, samo Klara in Leslie sta jo hotela iznenaditi! A zakaj sta bila prišla s "Phoebusom" in ob tej uri ? Spet jo je obšla tesnoba, čeprav v drugačni obliki. Odprla je vrtno leso in zagledala ob hišnih vratih postavo, ki jo je pričakovala.
"Mary —
Bila je Klara.
"Zunaj sem bila, na izpreho-du . . . Moj Bog! — Ali se je kaj zgodilo--?"
Videla je roko; ta roka jo je prijela za komolec. Spremila je sestro v hišo, in v hiši ni bilo nobene druge svetlobe kakor mesečina. Skozi odprta vrata je zagledala moža, ki je stal pri pknu in držal roke v žepih.
"Ničesar nisva mogla najti, da bi napravila luč."
Rekla je, da so v kuhinji sveče. Breme pričakovanja je čedalje
huje pritiskalo nanjo. Le zakaj --?
"Povej ji dragica," je rekel mož pri oknu.
Mary se je mahoma oklenila Klare.
"Kaj je — kaj--7"
"Valu se je nekaj zgodilo.— Takoj moraš priti domov. Vzemi svoje reči--"
Delj ni vpraševala. Tudi razburjenja ni pokazala; šla je v kuhinjo, prižgala svečo in se z bledim, čudno tihim obrazom vrnila v sobo. Ona dva sta se čudila njeni molčečnosti in ubogljivemu, nememu fatalizmu, ki jo je bil prevzel. Ali je kaj slutila? Ali je vedela več, kakor sta domnevala? Je bila mar že pripravljena —? Plamen sveče
se ji je zrcalil v velikih, somrač-nih očeh in ni nič trepetal: čudno ju je gledala, kakor da bi na pol spala.
"Ali se peljeta nazaj? — Takoj --?"
Klara je prikimala.
"Precej stopim po svoje reči. —Minuto, pa se vrnem."
Slišala sta jo, kako se je vzpenjala po stopnicah, med tem ko sta stala pri oknu in pri mesečini gledala drug drugega.
"Vedeti ne more. — Premima je. Takšno vzkipljivo bitje--"
Klara se je grizla v ustnice. Posel je bil težak, bil je žalosten posel, in najhujše je utegnilo šele priti. To je — tisto, kar bi se bilo zdelo Klari najhujše.
"Da ne bi--"
"Nekako ji bo treba povedati. Jaz sedem spredaj k šoferju. Nič ne bo slišal--"
"Mislim, da je na meni."
"Bolje je, da zve od tebe, dušica stara. — A vsekako naj prenoči pri naju. Tja gor je ne moreva peljati--"
"Da, bolje bo, da pride k пат ma."
Začula sta Maryjo na stopnicah. Prišla je s svečo in ročnim kovčegom, in Biddulph je priskočil in ji ga vzel iz rok. Poznati mu je bilo, da je bil bolj zbegan od njiju obeh. Njegov glas je bil prijazen.
"V redu, Mary. Imaš topel plašč? Hišo zaklenem jaz. Ključ je v vratih, jeli? Vidve s Klaro pojdita kar naprej. Prav; daj mi svečo."
Gledal jo je, kako si je mirno zapela avtomobilski plašč in stopila venkaj. Ni se bila potrudila, da bi bila dela klobuk na glavo, in njena pristrižena glavica je bila videti na vitkem vratu deško drobna in kar čudno brezskrbna.
"Bogme, saj ni mogoče, da bi vedela," je pomislil; "ali — konec koncev — ženske so čudne."
Voz je pravkar zavijal na glavno cesto, ko je Mary izre-
kla svoje vprašanje. Pri tem ni pogledala Klare, ampak podoba je bilo, kakor da bi z očmi spremljala svetlobna stožca žarometov, ki sta opletala po živi meji. Črnina se je prelivala v zelen, zelen v črnino.
"Kaj se je zgodilo Valu?"
Roka se je dotaknila njenega kolena.
"Nesreča."
"Mrtev je."
To je rekla, kakor da bi že vedela. Ne meneč se za roko na svojem kolenu, je togo sedela v kotu in gledala, kako je cesta drčala pod hladilnik brzečega voza. Srebrni "Phoebus" se je lesketal.
"Kako se je zgodilo--?"
"Nesreča — tako vsaj upava. S pištolo — ko jo je snažil ali sc z njo igral."
"Kdaj--?"
"Danes popoldne. Poslali so po naju. Najbolj prav se nama je zdelo, da se pel jeva pote."
In to je bilo vse. Mary ni več vpraševala; bilo je, kakor da bi se umikala v nerazumljiv in nedostopen molk, in Klara jo je pustila pri miru. Spominjala se je, da se je Mary še kot otrok vselje tiščala v skrite kotičke, kolikor-krat se je obetala nevihta ali kazen. Mimo tega je bila stvar od sile žalostna. Ne glede na vse
rahločutje je človek utegnil ziniti krivo besedo. Kvečjemu je bilo moči utajiti kako mučno podrobnost. Fream se je bil hote ustrelil. Našli so ga bili v knjižnici, zgruznjenega v naslanjaču; pištolo je držal še v roki.
In Mary!
Sedela je, zavita v molk, in s širokimi očmi strmela v resničnost. Vsi ti dogodki v nekaj kratkih urah; najprej rana in bol,' ki je bila skoraj vzhičenje, in potem — kakor da bi ga nenadoma položil na to skelečo rano — ta led. Nekaj v njej je še trepetalo pod mrzlim pritiskom novic. Vsa prepadena je bila. Prečutila je bila toliko in tako skelečega, da ni bila več zmožna čutiti. Sedela je in strmela na cesto, ki se je vlekla iz reže v temi in se navi-ја1д v trup brzečega voza.
Resničnost i'
ROKA POSTAVE Policisti imajo nalogo, da strogo nadzirajo ^ promet in pomagajo zmanjšati število prometnih nesreč. To pomeni, da bo več avtomobili-stov kakor pešcev aretiranih radi raznih prekršitev. Prekoračite cesto samo na križiščih in kjer je prometna luč—ravnajte se po njej.
ALI KASLJATE?
Pri nas imamo izboxno idravllo, da vam ustavi kašelj in prehlad. Ledi Mandel, Ph. G., Ph. C.
MANDEL DRUG CO. 15702 Waterloo Rd—KE 1-0034
EUCLID POULTRY
549 EAST ISSth ST., KE 1-8187	Jerry Fetkovšek, lastnik
Vsakovrstna perutnina in sveža, prvovrstna jajca. Spreje-naročila za perutnino za svatbe, bankete in veselice, itd. NEKAJ POSEBNEGA: Prodajamo kokoši tudi zrezano na kose ter si lahko nabavite samo one kose, ki vam najbolj ugajajo.
USTANOVLJENO 1908 Zavarovalnino vseh vrst vam točno preskrbi
HAFFNER INSURANCE AGENCY
6106 ST. CLAIR AVENUE
BIJKOVMIK STUDIO
JOHN BUKOVNIK, slikar 762 EAST 185th STREET, IV 1-1797
Odprto vsaki dan od 9. do 8. ure; v nedeljo od 10. do 3. ure Izdelujemo alike tudi za potne liste in v identifikacijske ivrhe



!W.rf;A!W "»»Tf-W. ?.v*
STORE HOURS MONDAY 12:30 to 9:00 P.
liiuući) FE-BRii/kitir ut.
Po-bozična čistka!

. I
1
L.
a
Reg. 2.99 znanega izdelka
Bombažne obleke


vsaka
•	Z gumbi spredaj
•	Z zipperjem spredaj
•	Mnogo drugih stilov
Velikanski prihranki na bombažnih oblekah. Stili in vzorci blaga, ki jih radi nosite kamorkoli. Mnoge imajo lepe nove okraske. Izvrstna prilika, da se založite—in še venr : prizanesete vaši denarnici.
The May Company's Basement oddelek s hišnimi oblekami



NATIONAL MESS BUIIDIN« WASHINGTON, D. C - '
•y Ann* 0«o4«
Mind if I remind you of an old favorite salad that's perfect when fresh fruits go sky high? It's canned pear halves, icy cold, cozily nested in a lettuce cup. On to)) of them goes a generous dollop of real mayonnaise, then a sprinkling of grated yellow cheese. Even the menfolk go tor this tempting salad.
Ф
Stoles are still high fashion news and, therefore, make won-deiful Christmas presents. The ones for after five are particularly pretty. Some aie embroidered with pearls and sequins. Others are in pietty pastels with two carnations at each end. These have matching bags made
of all-carnations.
®
Here's a cake to bake and enjoy during the holidays: Mix 1 c. prepared mincemeat, 1 c. chopped walnuts, 1 tsp. vanilla, 3 tbs. rum flavoring. Blend 1 c. real mayonnaise, 1% c. buttermilk. Over mixture, sift 3 c. sifted flour, 1% c. sugar, % tsp. soda, 1 tsp. salt. Add grated rind of 1 orange; mix thoroughly: Stir in mincemeat mixture. Line bottom of 9-inch tube pan with brown paper, pour in batter. Bake at 325 degrees F. for two hours. This cake keeps wonderfully in the refrigerator.
A fireplace mantle can be prettily and economically decorated with snowy white boughs, like this: spray boughs with a liquid white shoe polish (use a household spray.) Bank them on the mantle and dramatize with red candles.
m
Kill the chill with this delightful beverage: Combine 1 quart apple juicc, 1 lemon,"sliced, its grated rind, 10 to 12 cloves, 2 sticks (3 in.) cinnamon in a saucepan. Bring juice to a boil and boil gently 5 minutes. Stir in 2 tablespoons vitaminized margarine until melted, strain and serve piping hot.
OBITUARIES
Bozic, Andrej — of 130 Frank Street, Wad worth, Ohio. 82 years of age. Member of S.N.P.J. Father of Rose Firman, Alberta Bishop, Jean Zele, Mary Boh, Sally Hites-man, Joseph and Marion.
Kastelic, Anton — 67 years of age. Residence at 1623 East 49 Street. Member of S.M.Z. Survived by wife Angela (nee Cimperman).
Komin, Mary—of 1046 East 76 Street. Passed away after an illness of several years. Wife of James, mother of James, Sgt. Stanley, and Pvt. Frank.
Kotnik, Josephine—71 years of age. Member of S.N.P.J. Mother of Mrs. Josephine Butts, John, Emil, Harold, Mrs. Caroline Boldin, Mrs. Mary Fertig, Mrs. Dorothy Weber, Mrs. Katherine Hancock and Edward.
Kurtz, Frank—69 years of age. Residence at 2526 St. Clair Avenue. Member of C.F.U. Survived by brother Mark in Jugoslavia.
Petelin, Sophie — 28 years of age. Residence at 3616 East
81	Street. Member of S. D. Z. Wife of Lawrence, mother of Mary Frances, sister of Mrs. Steffie Puchmeyer, Louis, Rudolph, Henry and Frank.
Ponikvar, Frank—Passed away suddenly. 83 years of age. Residence at 5710 Bonna Avenue. Member of S. D. Z. and C.K.O. Father of Mrs. Anna Zalar.
Telatko, Susan — 48 years of age. Residence at 16706 Lang-ley Avenue. Wife of Joseph, mother of Ethel, Steve Kop-kas, Joseph and Lawrence.
Tokich, Joseph M. — of 1364 East 41 Street. Survived by wife Mary, and children, Mrs. Mary Smigelski, Mildred, Joseph, John, Helen, Robert, Mike and George.
Yukich, August — 70 years of age. Residence at 3634 East
82	Street. Husband of Bergit-ta, father of Anton, Gregor, Mrs. Helen Hager, Mrs. Catherine Hrovat and Mildred.
Zrilich, Nicholas—Passed away suddenly at the age of 77. Family residence at 2820 Jay Avenue. Survived by wife Pauline, son Leonard and daughter Elinor. Also leaves three sons and one daughter in Croatia.
6231 St. Clair Avenue
ENGLISH SECTION
HEndeison 1531112
In Tune With Times
Sohio's new roadmap cover is in tune with the celebration of the Ohio Sesquicentennial. It features a red carnation (the state flower) and the buckeye
Little did we think that when they started making dollar bills smaller that eventually ours would disappear altogther.
IN HOSPITAL
Dr. Valentin Mersol, who has his medical office above the North American Bank on St. Clair Avenue, is seriously ill in St. Ann's Hospital. Until further notice, his office will be closed. Visitors are not permitted.
ILL
Mrs. Theresa Lustig of Emerson Road, Madison, Ohio, is critically ill, at the home of her daughter, Mrs. Mary Ladi-ha, 1336 East 55 Street.
HOME
Convalescing at his home after being confined to Huron Road Hospital, is Mr. Frank Te-gel, 954 East 239 Street. He remains under doctor's care. Friends may visit him.
CONVALESCING
Mr. and Mrs. Frank Okicki, 1076 East 74 Street, have returned home from Woman's Hospital, and wish to thank all friends for their visits, gifts, cards and flowers.
IN CLEVELAND
In Cleveland on a ten day visit, were Capt. and Mrs. Clifford Upton and daughter Marion. Mrs. Upton is the former Lillian Zgaga, daughter of Mr. and Mrs. Mike Zupančič, 6206 St. Clair Avenue. The Uptons returned to Arkansas, where Capt. Upton is stationed with the army.
CHICAGO, ILL. FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING
CALL DEarborn 2-3179
The reason why worry kills more people than work is because more people woriy than work.
HELP WANTED
NICE WILMETTE HOME — Just adult, couple need responsible woman or couple. Man to drive. General housework and cooking. Top salary. Stay.
Wilmette 3026
NEW YEAR'S GREETING
Koscluszko Hall
Greets You on the New Year Looks Forward to Your 1953 Patronage
1758 WEST 48th STREET Virginia 7-3898
RUDOLPH KNIFIC
AGENCY
IV 1-7540 820 E. 185 St.
Complete Insurance service. Auto and Fire Rates given over phone.
Our companies are rated A-plus.
Charles & Olga Slapnik
FLORISTS Beautiful Bouquets, Corsages, Wreaths, Potted Plants and Flowers for all Occasions 6026 ST. CLAIR AVENUE EX 1-2134
HALL AVAILABLE
For Weddings, Parties, Meetings, etc. For information call IV 1-9628
LUDWIC'S HALL
20160 LINDBERGH AVE.
(E. 200th & Lindbergh)
SCOUTS PRESENT PLAY
Troop 250 Scout Players will present the first performance of the "Fortune Teller from Finland" on this Sunday afternoon, Jan. 4, 1953 at 2:30 p. m. in the St. Vitus School auditorium. This is a children's matinee.
The cast includes: Ronald Krasovic, Mr. Method P. Sulak, Assistant scoutmaster of Troop 250, Mr. Frank Krasovic, David MacLellan, Edward Kotnik, Stanley Sczurek, James Frank, William Bradach, Kenneth Nov-sak, Charles Ballish and Jos. Bilicic. Adults: Mr. Cycil P. Sulak, Mr. Frank Novsak and Mr. Felix A. Danton, scoutmaster of Troop 250.
An evening performance will be given on this Sunday at 8 p. m. and again on Sunday, January 11, 1953. Tickets are 50 cents and reserved seats are one dollar. They may be purchased at the Norwood Men's Shop, 6217 St. Clair Avenue.
Children's matinee on Sunday is 15 cents.
NOTICE
You can pay Gas, Water, Electric and Telephone bills every day al the office of:
Mihaljevich Bros. Company
6424 ST. CLAIR AVENUE With our Special Money Orders you can pay all other bills, such as doctors, hospitals, rents, stores, etc.
Office hours: 9 a. m. to 6 p. m.
LIBRARY FILMS
Another movie hour may be enjoyed at Norwood Branch Library, 6405 Superior Avenue, on Friday evening, January 9, at 8 o'clock. The program is free to everyone, but children must come with their parents. Films being shown are:
"People Among the Mississippi"; a toy sailboat traveling from the source to the mouth of this river presents a cross section of American life and heritage.
"Ukranian Winter Holidays"; showing how Christmas is celebrated by the Ukranians in Canada.
"How to Cdtch a Cold"; numerous, but very much to the point. .
INCOME TAX SCHOOLS
Parker C. William^, Director of Internal Revenue, Cleveland District, announces schools to be conducted on the preparation of Individual Income Tax returns. These schools will be conducted throughout the entire district during the week of January 5, 1953.
The course will deal primarily with the preparation of Income Tax returns of wage earners and small business men, and will not be technical in nature.
Anyone wishing ,to attend these schools should telephone or write to their local office of the Director of Internal Revenue, requesting a letter of admission.
NOBEUER
TERMS ANYWHERE
LOANS TO REPAIR, MAINTAIN, MODERNIZE YOUR HOME OR BUSINESS PROPERTY
For the best in price, quality and service—
call
PAULICH
Specialty Co.
Advertising Novelties - Matches -Calendars - Convention, Anniversary ond Opening Souvenirs, Industrial and Business Gifts.
New Year's Hats & Noise makers IV 1-6300	GL 1-7697
^"^ошоБДе
A N s
Quickl
y ranged -
!SiliXWS.VA
Mr Ml*.
3

_ Utmttr
Мшгшгтч CtptreOm
% OFFlOEt
•Ul tt, CMP IMIt WatoriM JMM t n ». IMt^ay MM
BEROS STUDIO m
TEL: EN 1-0670
6116 ST. CLAIR AVENUE
For the Beet in Photography—Wedding« in Candida; in Church and Home; Satisfaction Guaranteed. 43
1-0670 1^1
Studio;
anteed.


B. J.
Radio & T. V. Service
Expert Repairing on All
Makes of Radios
Tubes, Radios, Rec. Player#
INDOOR — OUTDOOR SOUND SYSTEM
All Work Guaranteed
1363 E. 45th ST.—HE 1-3028
TWO FUNERAL HOMES
Reliable Experienced
Sympathetic
Funeral
Services
A.GRDINAVSONS
FUNERMDIRECTORS
"loWtMTtJeST
ROUND THE WORLD ADVENTURE SERIES
'Round the Woild Aventure Series reopens its second half of the world's Greatest Travelogues (all in color) on January 7, Wednesday evening, at 8:15 p. m.
The ninth presentation of the Series scheduled at Masonic Auditorium is "Portugal and Fantastic Madeira."
Some may compare — but none can ever top the colorful country of Portugal . . . for its old world charm .., customs ... beautiful pageants and the costumes of its people. The contrast and color of this exquisite land will never be forgotten after viewing what narrator-guide, Alfred Wolff has photographed !
Tomar . . . Braga . . . Delightful Algarve. Old and new Lisbon. Exquisite Tower of Belem . . . Famed Estoril . . . Unbelievable Sintra. Church of Fatima. Rural Alentejo. Interesting cork harvest. Precious church treasures. Dehcate filigree craft. Es-tremoz Market . . . Selecting bulls. Wonderful tiles and mosaics. Fantastic Madeira; Exciting cobble sledding . . . Unique Marghab Embroidery . . . Folk Dancers . . . Much, much more! Revel in the picturesque; in natural beauty ... in striking contrasts ! All in jewel-like color!
Tickets for "Portugal- Madeira" and all future travelogues are now on sale at Burrows, 419 Euclid and at the Masonic Auditorium 36th and Euclid.
BIRTH
Mr. and Mrs. Al Rudman, 18023 Windward Avenue, are announcing the birth of their third child, a baby girl, born on December 26th in Euclid Glen-ville Hospital. Mother is the former Elsie Desmond. Grandparents are Mr. and Mrs. Tony Hr-vatin, Waterloo Road, and Mrs. Rudman of 18808 Mohawk Avenue.
OUT OF TOWN
The office of Dr. F. J. Kern M. D. at 6233 St. Clair Avenue, will be closed until Monday, January 5th, when he will return from a trip out of town.
State House Flowers
Come spring, 30,000 tulips will poke their fresh green spears through the ground in the State House Yard.
In honor of the Ohio Sesquicentennial in 1953, flower beds are being planted in the famous yard which ha^ previously been decorated by grass, trees, pigeons, squirrels, a couple of old cannon, statues and people sunning themselves or taking a stroll.
There will be lovely tulips in the spring, annuals during the summer and chrysanthemums for next fall.
Ohioans will welcome this beauty and enjoy it. It's a nice 150th birthday present.
—Columbus Citizen.
The police are rolling up their sleeves to drastically reduce traffic accidents. They caution motorists to GO with green— Pedestrians-WALK with green.
DomaČi mali oglasnik
GOSTILNA
MIHČIČ CAFE
7114 ST. CLAIR AVE. Tony & Jean Selan« lastnika Dobro pivo, žganje in prigrizek ter slastno vino ENdicott 1-9359 Odprto od 6. zj. do 2.30 zj.
THREE CORNER CAFE
1144 EAST 71st ST.
FRANK BARAGA, lastnik Izvrstno pivo — vino — žganje in okusen prigrizek. Se priporočamo
M O LLVS BAR
' 7508 ST. CLAIR AVE. Stanley Urbic in Bill Hramter, last.
Vabimo prijatelje na obisk naše moderne gostilne, kjer vam postrežemo vedno z najboljšim pivom, vinom in žganjem ter z okusnim prigrizkom. FINA GODBA ZA ZABAVO VSAKO SOBOTO.
H EC KER TAVERN
John Sustaršič in Frank Hribar ENdicott 1-9779 1194 EAST 71st ST.
Pivo, vino in žganje ter okusen prigrizek.
Odprto do 2.30 zjutraj
MARIN'S TAVERN
7900 ST. CLAIR AVE. Stanley in Mamie Marin, lastnika
NAJBOLJŠE VINA, PIVO IN ŽGANJE!
Dobra družba. Se priporočamo.
ZA DOBRO PIJAČO IN PRIGRIZEK
obiščite LOUIS in JEAN STRUKEL
6220 ST. CLAIR AVE.
CVETLIČARNE
SLOVENSKA CVETLIČARNA
Sfelertit Jflorižte
15302 WATERLOO RD. IVanhoe 1-0195
THOMAS FLOWER SHOP
SLOVENSKA CVETLIČARNA 15800 WATERLOO RD.. IV 1-3200
Albin, Andy in Fred Thomas, lastniki
Cvetlice za poroke, pogrebe in druge namene. Točna postrežba.
GOSTIL N^^
JOHN SAURIC JOHN LENARSIC
CAFE — 7601 ST. CLAIR AVE.
PIVO - VINO - ŽGANJE Vedno dober prigrizek in prijazna družba.
Mr. m Mrs. Anton Kotnik
GOSTILNA 7513 ST. CLAIR AVE.
Za kozarec dobre pive, vina ali žganja ter za okusen prigrizek pridite k nam.
Vedno prijazna postrežba in vesela družba.
AVTOMOBILSKA POSTREŽBA
MAX'S AUTO BODY SHOP
1109 E. 61st ST. — UTah 1-3040
Max Želodec, lastnik Nove avte, ki so poškodovani, popravimo, da zopet zgleda j o kot novi.
SUPERIOR BODY & PAINT COMPANY
POPRAVIMO OGRODJE IN FENDERJE Prvovrstno delo.
Frank Cvelbar 6605 ST. CLAIR AVE.—EN 1-1633
RICH BODY SHOP
1078 E. 64 ST--HE 1-9231
FRANK RICH, lastnik Popravljamo motorje, zavore in ogrodja ter sploh vsa popravila pri avtu.
Barvanje avtov je naša posebnost. Delo prvovrstno.
RE NU AUTO BODY CO.
Popravimo vaš avto in prebarvamo, da bo kot nov. Popravljamo ogrodje in fenderje.
Varimo (welding). J. POZNIK — GL 1-3830 982 E. 152 ST.
ST. CLAIR HARDWARE
7014 St. Clair Ave.. UT 1-0928
Laddie Pujzdar — Joe Vertocnlk, last.
PLUMBERSKE POTREBŠČINE — ORODJE — ŽELENINA — KLJUČAVNICE — ELEKTIRI-ČNI PREDMETI — BARVE
Prijaters Pharmac:^
PRESCRIPTION SPECIALISTS Zastonj pripeljemo na dom St. Clair Ате., vogal E. 68 St. ENdicott 1-4212
JOHN PETRIC GEORGE KOVACIC
UNIJSKA BRIVNICA (preje Lipanje) Vedno najboljša posluga.
Se priporočava. 761 EAST 185th STREET
BARVAR
Zavarovalnina
proti ognju in nevihti in avtomobilskimi nezgodami
ZA ZANESLJIVO POSTREŽBO SE PRIPOROČA
DANIEL STAKICE
AGENTURA
KE 1-1934 15813 WATERLOO RD.
Želife prodati vase posestvo?
Mi imamo vedno kupce z gotovino. Za hitro, zanesljivo in zadovoljivo . poslugo, se obrnite na.
Joseph Globokar
986 EAST 74th STREET HE 1-6607
CARST MEMORIALS Kraška kamnoseška obrt
15425 WATERLOO ROAD IVanhoe 1-2237
Edina slovenska izdelovalnica nagrobnih spomenikov
PAPIRAMO IN BARVAMO
Prvovrstno dele, am««n»
Pokličite za proračun. , Se priporočamo.
Geo. Panchur in Sinovi
16603 Waterloo Rd.—KE 1-2146
Trgovina s stenskim papirjem
in barvo.
Wallpaper Steamer for Reni
PRVIČ IZZA VOJNE imamo MANDEL'S CORN PLASTER Najboljše sredstvo proti kurjim očesom. Pokličite KE 0034 in vam
pošljemo po pošti. Cena 35c. M>NDEL DRUG CD, 15702 Waterloo Rd.—KE 1-0034
TEKOM ČASA,
ko se zobozdravnik
nahaja na St. Clalr Ave. In East 62ad St., je okrog 25 drugih zobozdravnikov v tel naselbini iMrakticiralo in se Izselilo. doCim se dr. Župnik še vedno nahaja na svojem mestu.
Ako vam je nemogoče priti v dotiko z vašim zobozdravnikom, vam bo Dr. Župnik izvršil vsa morebitna popravila na njih delu in ga nadomesti) z novim. Vam ni treba imeW določenega dogovora.
Njegov naslov je
Dr. J. V. ŽUPNIK
6131 ST. CLAIR AVENUE Tel. ENdicott 1-5013 vogal East 62md Street: vhod samo na East 62nd Street. Urad je odprt od 9.30 d. do 8. zv.
Dr. J. V. ŽUPNIK
NAPRODAJ
FRANK KLEMENCIC
Barvar in dekorator 18715 MUSKOKA AVE. Tel.; IV 1-6546
Priporočam se za barvanje in de-koriranje hiš in poslopij, zunaj in znotraj. JamCeno delo po zmernih cenah.
P
Don't guoibie with firt« flid odd« Ure CKjain^t you !
m
OGLEJTE SI TA DOBER NAKUP
Radi odhoda lastnika v Arizono, se mora prodati dobro posestvo no E. 55 St. blizu St. Clair Ave. Ima tri stanovanja po štiri sobe vsako, in trgovski prostor, zelo primeren za mesnico ali prodajalno mehkih pijač in pive.
Naprodaj imamo tri gostilne z D-5 licencami, s stanovanji poleg. Zo podrobnosti pokličite ali se obrnite na
A JELARČIČ VUI 3-2239
Realtor