LJUDJE IN DOGODKI Oblikovanje temeljnih stališč Pred dnevi so bila vsa veleposlaništva v Bagdadu obveščena o ustanovitvi Arabske unije med Irakom in Jordanijo ter sestavi prve vlade Arabske unije, katere predsednik je Nuri Said. O tem so obvestili tudi OZN v New Yorku in vsa iraška diplomatska predstavništva v tujini. Premier Nuri Said je ob tej priliki izjavil, da želi Arabska unija tesno sodelovati z vsemi arabskimi deželami in da bosta Irak in Jordanija krepila svoje oborožene sile. Pietro Nenni je na sestanku z novinarji, ki je bil pred dnevi v Rimu, izjavil, da je sedaj glavni namen socialistov »onemogočiti demokrščanski monopol na oblast«. Izrekel se je za to, da bi z novo politično pobudo dosegli spremembo sedanjega režima in centralistične politike, katere glavni nosilec je demokrščanska stranka. V zvezi s predlogom KPI pa je potrdil svoje znano stališče, da takšen sporazum ne bi bil zaželen. V Italiji brez Komunistične partije namreč ne more biti nikake politične alternative. Dokončni razpad meščanske koalicije bi pomenil korak najprej k realizaciji takšne alternative. Francoska poslanska zbornica je 20. maja zvečer s 475 glasovi proti 100 odobrila vladno zahtevo za podaljšanje izrednih pooblastil v Alžiriji. Proti vladni zahtevi so glasovali poujadisti, del neodvisnih in skupina bivših degolistov. Glavni govornik v debati je bil radi-kalski prvak Mendes France, ki je zahteval odločnejšo akcijo vlade proti upornikom v metropoli in prevratnikom v Alžiriji. Vodja parlamentarne skupine komunističnih poslancev Jack Duclos je takole obrazložil aktivno podporo vladi: »Mi se sicer ne strinjamo z načrtom zakona o podaljševanju izrednih pooblastil, vendar je v sedanjih pogojih glasovanje za vladne zakone dejanje za obrambo republike.« Pred zaključkom seje je poslanska zbornica na predlog socialistov soglasno sprejela resolucijo, kjer izreka priznanje nacije vojakom in njihovim poveljnikom za usluge državi pod zastavo republike. V razgovoru z novinarji je Dulles izrazil upanje, da bo »francoski narod našel takšen izhod iz sedanje krize, ki ustreza njegovim velikim tradicijam«. Podrobneje dogodkov v Franciji in Alžiriji ni hotel komentirati. Menil je še, da se dogodki v Libanonu ne bodo razvijali tako, da bi bila potrebna intervencija ameriških vojaških sil. V Tunisu so zelo v skrbeh zaradi torkovega incidenta, ko so francoski oklopniki prodrli s svojih opo-iršč v Gemadi v Južni Tuniziji in nasilno odpeljali 6 tuniških vojakov. Pozneje so jih sicer izpustili, toda tuniške oblasti so zaskrbljene spričo možnosti, da bi utegnilo po francoskem bombardiranju tuniške vasi Sa-kijeta priti do novih incidentov med tuniškimi in francoskimi četami v Tuniziji. To je že drugi incident v zadnjih treh dneh, ki so bile vanj zapletene francoske čete na tuniškem ozemlju. V Moskvi se je v torek začela konferenca predstavnikov komunističnih in delavskih partij dežel, ki so članice Sveta za ekonomsko pomoč. V soboto pa se bo v Moskvi začela konferenca političnega posvetovalnega komiteja Varšavske zveze, ki se je bodo udeležili predsedniki vlad, prisostvovali pa ji bodo tudi zunanji ministri in ministri oboroženih sil. Ko je na lanskih volitvah v Bun-destag (Zahodnonemški parlament) socialnodemokratska stranka spet izgubila, se je vnovič postavilo pred njo vprašanje njenega programa in načelnih stališč. Mnogi so namreč poraz pripisovali dej-stvn, da so bila osnovna stališča stranke do najvažnejših vprašanj preveč nejasna in meglena. Te slabosti se je socialdemokratska stranka tudi sama že dosti časa zavedala; zato je že pred dvema letoma začela sestavljati program stranke, prvi program, odkar Je pred dvanajstimi leti obnovljena znova vstopila v nemško politično življenje. Zdaj je osnutek programa že gotov, o njem teče razprava na sedanjem kongresu stranke v Stutt-gartu, podrobneje ga bodo obdelale še osnovne organizacije po kongresu, dokončno pa ga bodo sprejeli prihodnje leto na izrednem kongresu. Mnenja o nalogah in vlogi stranke, kakor tudi o najvažnejših gospodarskih, političnih in družbenih vprašanjih se v stranki sami precej razlikujejo. Zato bo program rezultat kompromisa med temi nasprotnimi gledanji. Tako obstojata dve nasprotni struji, ki si vsaka po svoje tolmačita, kakšna naj bo v prihodnje socialdemokratska stranka. Eni pravijo, naj bi se iz delavske stranke spremenila v široko narodnjaško stranko, ki bi zajela vse sloje in razrede in se tako odpovedala svoji razredni podlagi. Drugi pa vztrajajo na razrednem značaju stranke in menijo, da bi morali socialdemokrati ohraniti obeležje delavskega gibanja. Kot vse kaže, so ti drugi za zdaj v večini, tako da »reformisti« ne bodo prišli na svoj račun. Kongres pa je moral zavzeti tudi odločnejša in jasnejša stališča o vrsti drugih vprašanj, predvsem z zunanjepolitičnega, obrambnega in gospodarskega področja. To so Erich Ollenhauer, prvak zahodno-nemške socialdemokratske stranke namreč trenutno najbolj pereči problemi za Zahod. Nemčijo, stališča socialdemokratov pa so prav tu bila zelo nedoločna. Zdaj se je kongres postavil na jasnejša stališča glede vseh teh vprašanj. Nekatera stališča kongresa ne pomenijo samo podrob- nejše oblikovanje gledišč stranke, marveč so tudi docela nova in zbujajo vsesplošno pozornost. Tako n. pr. so se delegati zavzeli za krepkejše gospodarske, politične in kulturne stike med obema deloma Nemčije. To je docela v nasprotju z uradno politiko bonn-ske vlade in Je zato povzročilo posebno zanimanje. Takšno stališče pa je zelo realno in zato vzbuja upanje, da bo tndi drugod prišlo do sprememb v pozitivnem smislu. Socialdemokrati povsem stvarno presojajo položaj in menijo, da resno obstoja nevarnost, da bi sedanja razdeljenost Nemčije prerasla v dokončno razdelitev. Zato se socialdemokrati zavzemajo za skladne ukrepe štirih velesil in obeh delov Nemčije, ki naj bi postopoma pripeljali do združitve. V tem duhu je kongres tudi obsodil nadaljnje oboroževanje obeh razkosanih delov, saj to le povečuje prepad med njima. Predvsem pa so obsodili načrte demokristjan-ske vlade, da bi oborožili nemško vojsko z atomskim orožjem. Združen« Nemčija ne bi smela pripadati nobenemu vojaškemu bloku — pravijo socialdemokrati — in bi morala prostovoljno omejiti svoje oborožene sile hkrati s sosednimi državami v okviru širšega evropskega varnostnega sistema. Vrsta takih in podobnih stališč jasneje precizira vlogo in cilje številčno najmočnejše politične stranke Zahodne Nemčije. Nedvomno bodo tako določena stališča pomagala, da bo stranka zavzela jasnejšo orientacijo v političnem boju proti vladajoči stranki kanclerja Adenauerja. MARTIN TOMA2IC kratko, vendar zanimivo izdaja časopisno podjetje »gorenjski tisk« / direktor slavko beznik / ureja uredniški odbor - odgovorni urednik miro zakrajsek / telefon uredništva Številka 397 — telefon uprave st. 475 / tekoči račun pri komunalni banki v kranju 61-kb-1-z-135 / izhaja ob ponedeljkih in petkih / letna naročnina 600 din, mesečna naročnina 50 din TRADICIJA SE NADALJUJE Septembra spet velika tombola v Kranju — 100 glavnih dobitkov, med njimi 3 avtomobili, 8 motornih koles itd. Pripravljalni odbor za pripravo velike tradicionalne kranjske tombole se je to sredo prvič sestal. Na sestanku so sklenili, da bodo nadaljevali s tradicijo velikih kranjskih tombol. Tombola bo v nedeljo, 14. septembra ob 14. uri v Kranju na Titovem trgu. Skupno bo na tomboli 1100 dobitkov v skupni vrednosti 8 milijonov din, od tega 100 glavnih dobitkov, med njimi 3 avtomobili Fiat 600, 2 ro-lerja NSU, 6 mopedov, 20 koles, 10 radio aparatov, nadalje pa še kuhinjske opreme, konjske opreme, spalnice, loščilci, sesalci za prah, šivalni stroji, televizijski aparat, kavči, opeka, hladilniki, električni štedilniki, pralni stroji, mikserji itd. Dohodek od tombole bo uporabljen za dograditev športnega stadiona v Kranju. -ik ŠD PODNART : ŠD RADOVLJICA 4:0 v nedeljo, 11. maja, je bil odigran v Radovljici medmoštveni šahovski turnir v počastitev Dneva mladosti. Zaradi slabe organizacije so se ga udeležili samo ŠD Podnart A, ŠD Podnart B in ŠD i — Radovljica. Z zmago 4:0 nad Radovljico je ŠD Podnart A zasedel prvo mesto in osvojil prehodni pokal. P. J. Praznik mladosti in napredka (Nadaljevanje s 1. str.) Jeseniška mladina prazntije ta praznik vsako leto s še posebnim ponosom in navdušenjem. Mladinski festival je postal na Jesenicah že tradicionalna prireditev. Tako je v vseh teh dneh na Jesenicah dosti več prijetnega razpoloženja kot ga je sicer. Mladina tekmuje, obiskuje kulturne prireditve, se zbira na razgovorih, posvetovanjih, od- OBRAZI IN POJAVI „WAS W0NSCHEN SIE?" »Was wunschen Sie?« Fant je neumno gledal. Najprej natakarja, potem svojo spremljevalko. Nato sta se oba zazrla v obraz nad belo bluzo. Tam nista izsledila, razen podjetne pripravljenosti, ustreči kakršnikoli njuni želji, prav ničesar. Nič, kar bi razpršilo njuno začudenje ob tem tujem ogovoru. »Steklenico piva, prosim!« Zdaj je postalo zabavno. Najprej rahla zadrega ob sodelovanju serviete. Potem rahel nasmešek, ki pomeni toliko kot: »Oprostite nesporazumu!« Potem uslužni: »Prosim! Takoj!« Mož s servieto je odšel. Nova gosta pa sta še kar strmela drug v drugega in molče skušala najti vzrok, ki ju je v natakarjevih očeh povzdignil v tujca. Hip nato je njen pogled zdrsnil na spremljevalčeve hlače in v očeh se ji je prižgalo razumevanje. »Tvoje hlače!« Ste se že kdaj ustrašili za svojo obleko? Živčno odrinili stol ter obračali hlačnice in iskali madeže ali luknjo? Sproščeno se mu je nasmehnila in potolažila njegovo skrb: »Saj je vse v redu z njimi. Samo — po tvojih hlačah je sodil...« Tedaj se je posvetilo tudi njemu. Res je: nosil je — irhaste hlače... In te irhastc hlače so v trenutku spremenilo njegovo narodnost. Zgodilo se je na Jesenicah. Datum: 16. maj 1958. Smo tik pred začetkom turistične sezone. Gostinska podjetja in turistične organizacije si prizadevajo, da bi se kar najbolje pripravile nanjo. Radi bi dosegli, da bi se tujci pri nas res prijetno počutili in odnesli iz našo dežele samo lepe vtise. Nemalo pa zadene človeka, ko naši gostinci kljub spoznanju, kako neprimerno večji delež imajo pri njihovih uspehih domači gostje v primeri s tujci, še vedno delajo — zlasti pri postrežbi — tako občutno razliko med našim človekom in tujcem. Menda i eden i drugi plačujeta z enakim denarjem, torej zaslužita oba enako pozornost! Ali naše strežno osebje kdaj pomisli na to, da pretirana vljudnost, ki z iskreno prijaznostjo nima nič skupnega, žali gostov človeški ponos? In da jih tako ravnanje v očeh tujcev neverjetno ponižun>? In končno — ali moramo res tako očitno kazati svoic nacionalne manjvrednostne občutke? Po končani NOB, ki vzbuja občudovanje po vsem svetu, bi bil res že skrajni čas, da bi Cankarjeve pol stgletja stare besede ».. .za hlapce rojeni, za hlapce vzgojeni« že spadale v zgodovino. Do gostov smo lahko vljudni in pozorni, tudi svojo univerzalnost v obvladanju tujih jezikov jim lahko pokažemo, ne da bi pri tem trpela naša lastna narodna zavest in ugled slovenskega ljudstva, ki je za pravico svojega jezika plačalo dovolj visok krvni davek. Zato naj bi tujec ob svojih prvih stikih z ljudmi "pri nas dobil občutek, da smo sicer prijazni in gosto ljubni, zato pa še vedno Slovenci. Dogodek z irhastimi hlačami ni osamljen primer Ce bi bil, pač ne bi bilo vredno o njem zgubljati besed. Ker pa ni, pričakujemo od Gostinske zbornice, da ne bo šla molče mimo takih ugotovitev. J. S. haja na izlete v naravo. Na praznik 25. maja sam nameravajo oditi v Javorniške Rovte, kjer bodo pripravili kulturno-športni program. Tudi v Radovljici so mladi ljudje s športnimi tekmovanji ustvarili precej pomladnega razpoloženja. Na predvečer praznika bodo zakurili kresove na okoliških hribih, ta dan bodo obiskali tudi Dom za defektno mladino v Kamni gorici, po vseh večjih krajih občine bodo priredili na predvečer proslave itd. Za 25. maj pripravljajo parado, kjer bodo sodelovali tudi mladinci, ki so se vrnili iz brigade ter mladinci iz okrajev Murske Sobote in Novega mesta, ki so sedaj v počitniškem domu »Toneta Cufarja« v Dvorski vasi. Razen tega pa bodo seveda tudi ljubitelji športa v teh dneh prišli na svoj račun. Osemletna šola iz Železnikov je pripravila v počastitev Dneva mladosti igro Kristine Brenkove: »Najlepša roža«. v teh in preteklih dneh se je mladina iz Železnikov srečala na raznih športnih tekmovanjih. Igrišča so oživela in ljudje so spremljali uspehe mladih so-vaščanov. Za predvečer pripravlja Občinski komite LMS tudi javno nagradno tekmo van j/.e — »Kaj veš, kaj znaš«. Na praznik sam bodo razna tekmovanja. — Vse osnovne organizacije LMS v občini, pripadniki predvojaške vzgoje, šolska mladina in drugi pa so sklenili, da bodo prav v teh dneh z udarniškim delom dogradili športno igrišče, ki ga, če hočejo prirejati športna tekmovanja in treninge, nujno potrebujejo. Tudi cerkljanska osemletka je' pripravila v počastitev praznova uja Dneva mladosti igro »Palčki«. Za predvečer pripravljajo telovadno akademijo, za praznik sam pa atletski peteroboj, pionirske tekme s skiroji, tekmovanje v streljanju m tako dalje. Razen teqa pa bodo spicjeli precej cicibanov v pionirsko oicjain/ae i |o, pierej pionirjev p* v organizacijo Ljudske mladine ZASEDANJE DELAVSKEGA SVETA V JESENIŠKI ŽELEZARNI v torek je bilo tretje zasedanje delavskega sveta Železarne Jesenice, na katerem so potrdili primopredajo upravnega odbora in program dela sedanjega upravnega odbora ter delavskega sveta. Med drugim so razpravljali o nujnosti zidave samskih stanovanj za nadomestilo družinskih barak v bivšem internatu metalurške industrijske šole in sklenili, naj se pripravijo načrti ter material za gradnjo samskih stanovanj. Anulirali so sklep, da bi se Železarna udeležila licitacije za najetje kredita za položitev telefonskega kabla Ljubljana—Jesenice z ozirom na menjanje finančne situacije. Predlog bodo ponovno obravnavali, če bo zadeva realizirana. Potrdili so tudi predračun jeseniške mojstrske šole od 1. januarja do 1. septembra 1.1. v višini nekaj nad 2 milijona in sklenili ponovno obravnavati točenje piva v kantinah podjetja. U. PRIPRAVE NA DAN ŠOFERJEV Okrajni odbor Združenja šoferjev in avtomehanikov Kranj je na eni zadnjih sej obravnaval priprave na praznovanje 13. julija, dan šoferjev in avtomehanikov. Vsi predstavniki podružnic so poročali o pripravah podružnic. Podružnice Škofja Loka, Jesenice in Tržič bodo praznovale s slavnostnimi sejami na predvečer, na dan 13. julija pa bodo priredile velike parade in zborovanja, podružnica Kranj bo na predvečer predvajala strokovni film o tovarni Mercedes in njeni strokovni izvedbi sedanjih del, na dan 13. julija pa bo imela slavnostno zborovanje in na njem tudi podelila nagrade najboljšim članom. Prav bi bilo, da bi tudi druge organizacije pomagale, da bi šoferski praznik zajel široko množico ljudi in spominjal na velike dni, ko je motorizirana enota pomagala partizanom uničiti sovražnika. Prvikrat so se izkazali šoferji pri skupnem napadu na Žužemberk. Od tistega dneva dalje je naši vojski ramo ob rami stala slovenska motorizirana enota in ji olajševala delo. Med drugim je OO ZŠAM Kranj obravnaval in sprejel sklep, da morajo vse podružnice imeti konzultacijske sestanke, na katerih naj se razpravlja o liku šoferja in tovariških odnosih na cesti. Predvsem je nujno, da se društvo pomeni in poveže s turističnim društvom, da vsestransko pomaga inozemskim in tuzemskim turistom, posebno še s spoznavanjem cest, vasi, mest in vseh kažipotov. Skumavec Franc PREDSEDNIK ObLO JESENICE SPREJEL VAJENCE V počastitev dneva vajencev je v sredo dopoldne predsednik Obč. ljudskega odbora Jesenice France Trevcn sprejel najboljše vajence jeseniške občine. Na sprejem je bilo povabljenih 40 vajencev in vajenk, katerim je predsednik čestital in ostal z njimi dalj časa v ii/(lovoru. Sprejem je bil v »Ko- 'rotanu«. U. POTREBNO JIM JE NOVO SKLADIŠČE ZA HRANO Na zadnji skupščini Rdečega križa v Radovljici so pregledali I-letno delo tega organa in mu nakazali delo za prihodnje. Doseda-ii h delo je bilo dokaj plodno, le upravni odbor se je preredko se-siujal. v občini deluje 10 osnovnih organizacij RK, v kateri je skupno 1705 članov. Lani je prostovoljno dalo kri 476 članov. -~ Imeli so ludi 88 zdravstvenih predavanj; večino teh je izvedel dr. Slivnik. Zdravstveno prosvetne tečaje so izvedli za moško in žensko mladino v Radovljici, Beg«' njah, Lescah, Mošnjah, na Ljubnem in v Ovšišah. Uspešno 3^ končalo tečaje 120 mladincev i" mladink. Mnogo govora je bilo tudi o razdeljevanju in hranjenju živil, ki jih je občinski odbor RK prejemal kot mednarodno pomoč-Hrana, ki so jo prejeli v vrednosti več milijonov dinaijev, je z*" radi pomanjkanja ustreznih prostorov, stalno ogrožena aB Iz razprav o osnutku okrajnega perspektivnega plana Iz letošnjega družbenega plaha blejske občine Uli li II b 81 ml tli M*fm m nt pođr* UU tU lit IU4II yU UU milili IfigjUflll Lani gospodarstvo občine konca leta 1957 niso bili monti- videna odcepitev trgovin c »Če potrebuješ vagon desk, jih lahko hitro nabaviš, če pa nujno po- krajih. Blagovni promet se je nam- trebuješ eno samo ... je ne moreš dobiti, razen... če jo nekje »suneš« reč od 1952. leta povečal za 91 % oziroma za 106 % .kot je predvi- Taka je bila ena izmed pripomb tamkajšnji Železarni pa je zapo- deno z letošnjim planom. Zato je na posvetovanju Sveta za blagov- slen sposoben zlatar, urar, 7 me- predvideno, da bi do 1961. leta poni promet OLO o perspektivnem sarjev in vrsta drugih, seveda ne rabili 949 milijonov dinarjev samo Planu razvoja trgovine do 1961. le- v svoji stroki, marveč kot železar- za razyoj trgovine z dm naj bi ta v našem okraju. »Lahko kupiš ji oziroma delavci. Teč skladišc kamor bo moč električni strojček za britje. Toda Vse to je bilo povedano »med yiti 635 vagonov blaga v glavnem ce se pokvari? Kdo ga popravi, vrsticami«, bolj za šalo. in morda bodo tQ skladišča za živila Hkrati Kuo zamenja pokvarjene dele?« — tudi ni vse natanko tako. Toda ne-Pripombe so letele tudi na račun kaj je res. Obrt in tudi trgovina obrti. Povsod nam primanjkuje danes nista kos potrebam. To zla-obrtnikov. Zlasti na Jesenicah. V sti v industrijskih in turističnih III. kongres inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesne industrije Na Bledu bo od 26. do 29. maja v gozdovih, izpopolnitev strokovni, kongres inženirjev in tehnikov ne ravni od gozdnega delavca do 9ozdarstva in lesne industrije. najvišjega str6kovnjaka, perspek- Gozdovi poraščajo eno tretjino tivni plan gozdarstva in lesne in-Površine Jugoslavije, v Sloveniji dustrije itd. Osnovno vprašanje. Pa celo polovico, predvsem za dru- o katerem bo kongres razpravljal, 9e kulture neprimerna zemljišča, je povečanje donosne sposobnosti Razen neposrednih gospodarskih gozdov. Sem spada gojenje gozdov dobrin, kot so les in postranski z vsemi ukrepi za sodobno pove-gozdni proizvodi, gozdovi blago- čanje prirastka. Kongres torej ne dejno vplivajo na tla, ki jih po-rascajo, osvežujejo ozračje, s koreninskim sistemom vežejo humus m Preprečujejo nastanek hudournikov, blažijo klimatične skrajno-s*i. zadržujejo padavine, povoljno urejajo režim voda in krasijo pokrajino. Lani je gospodarstvo občine konca leta 1957 niso bili monti- videna odcepitev trgovin od KZ Bled vidno napredovalo. Narodni rani stroji za lesno moko in za iz- Bled, Gorje in Ribno. dohodek se je v tem letu povečal delovanje vrat). Pogoji za proiz- Gozdno gospodarstvo Bled je v za 28 odstotkov. Rezultati teme- vodnjo lesne moke v Soteski pa so ietu 1957 na področju občine pre- Ijijo predvsem na povečanem fi- se letos delno zboljšall. Z dobavo seglo plan poseka za 4 %, plan od- zičnem obsegu proizvodnje, dalje hidravlične stiskalnice bo podjetje daje pa celo za 34 %. Zato se je na porastu kupne moči prebival- lahko doseglo planirano proizvod- precej povečal tudi narodni do- stva, na povečani stanovanjski iz- njo. Tovarna lesne embalaže Vint- hodek. Več kot 14 milijonov din gradnji, ki je ugodno vplivala na gar bo letos montirala nov parni je bj]0 v občini določenih za grad- boljšo zaposlitev v gradbeništvu, hotel in tako povečala proizvod- njo gozdnih cest in prav toliko za na večjo proizvodnjo v obrti in njo za 12 % s sedaj zaposlenimi stanovanja uslužbencev in delav- porastu blagovnega prometa. — ljudmi. cev ter za gradnjo logarnic. V tovarni čipk in vezenin na Dasiravno bodo investicijska Bledu nameravajo še letos poveča- sredstva za celotno področje za- ti obrat zunaj mesta, tako da bodo radi blokiranega letošnjega prili- vsi čipkarski stroji in vse druge va nižja od lanskih, se investicij- vezilne naprave v eni zgradbi. To ska dejavnost podjetja na območ- bo nedvomno unodno vplivalo na ju občine celo povečuje. Poleg predvideva perspektivni plan v noslitve zunai občine Ker iih ie ,., . .. . , y __j • * w - i i - j , , . ____, / ,___posinve zunaj oDcine.J* boljšo organizacijo delovnega pro- gradnje cest na Mezaklji in v Rudnem polju, logarnice Radovne in tako dalje je predvidena tudi gradnja upravnega poslopja. Podjetje bo gradilo tudi stanovanjski blok za delavce v Gorjah, če mu bo odobreno posojilo. Glede na slabe rezultate turi- nameravajo kupiti 33 tovornjakov §tevilo zaposiemh je v letu 1957 za potrebe trgovine, dalje uredi- znašalo v družbenem sektorju 1089 ti tržnice na Bledu, v Tržiču in oseb- Letos pa je predvideno po- Loki, na Jesenicah in v Kranju, vecanje števila delovne sile le za urediti samopostrežne trgovine, 35 jjudi. Neprestano pa se pove- blagovnico v Kranju itd. Skupno cuje število delavcev, ki iščejo za tem razdobju nič manj kot 99 no- mnogo, ki bivajo na območju ob Tih trgovin v našem okraju. Naj- cinei deiaj0 pa drugod, se s tem C6Sa' več naj bi jih bilo za živilsko stro- zaostruje vprašanje finančnih sred- Kmetijstvo, posebno pa sadjar- ko, in sicer 48, zatem 16 z meša- stev za zgraditev stanovanj na stvo, je lansko pomlad hudo pri- nim blagom, 8 za tehnično blago, Bledu, kajti njihov prispevek za zadela pozeba, zato je bil doho- 5 novih trgovin s konfekcijo in stanovanjsko graditev se steka v dek od sadjarstva zelo nizek. Naj- modnim blagom itd. Poleg teh no- sklade tistih občin, v katerih so večji porast je bil dosežen v po- vih trgovin nameravajo v tem zaposleni. Ijedelstvu, pri pridelovanju krom- sti-nih seZQn y letih 1956/57 SQ Qb_ času tudi obnoviti in opremiti še Značilnosti letošnjega gospodar- pirja in krmnih rastlin. — Letošnji -inski organi skupaj z gostinskimi 70 obstoječih trgovin, tako da bi skega razvoja pa so naslednje: družbeni plan posveča posebno podjetji pričeli s pripravami za sedanjim trgovinskim prostorom priključili 5407 kvadratnih metrov. Pri vsem tem, kot je bilo poudarjeno na Svetu za blagovni promet, gre za kulturnejšo, sodobnejšo po- Lesnoindustrijsko podjetje z skrb sadjarstvu in predvideva sezono 1958 že pred iet0m dni. Iz obrati na Rečici, v Gorjah, v Sote- širjenje strnjenih nasadov sadja, dali in razposiali so turistični pro ski in na Jesenicah se je lani ubadalo z nekaterimi težavami objektivnega značaja, tako n. pr. s bo samo presojal dela in uveljavljanja Zveze inženirjev in tehni strežbo v trgovinah, gostinsko-tu- spremembo participacije na devi-rističnih obratih, v obrtnih delav- zah, znižanjem izvoznega koefici nicah itd. To pa bodo dosegli in sicer v skupnem obsegu za 15 spekt Bleda in drug propagandni hektarov, ter jagodičevja za 5 ha. material, priredili so informativne — V živinoreji bosta KZ Bled in obiske gostincev v tujini in v so- Gorje na osnovi kooperacije tek- sednjih republikah itd. Pričelo se movali v pitanju mlade govedi in je tudi z nekaterimi večjimi adap- kov gozdarstva in lesne industri- boljšo tehnično ureditvijo, z uspo-je, ampak bo načelno obravnaval sabljanjem novega kadra, s stimu- vsa gozdarska in lesno industrijska vprašanja. Za zaključek kongresa bodo prirejene 4 strokovne ekskurzije. — Teme na kongresu obravnavajo Kongresisti si bodo ogledali v prak-Pereča gozdarska in lesna indu- si pravilno gojitev gozdov, pravil-strijska vprašanja Jugoslavije: po- no izkoriščanje gozdov ter sodob-večanje donosa gozdov (saj je sa- ne transportne naprave, obrambo »no v Sloveniji skupen prirastek proti budournikom in pa privatne •esa le 2,7 namesto možnih 5 mili- gozdove. Jonov kub. metrov), boljše izkoriščanje in povečanje proizvodne V času kongresa bo na Bledu sposobnosti gozdnega zemljišča, iz- tudi razstava gozdarskega orodja gradnja ustrezne prometne mreže in gozdarske literature. R. G. lativnim dobno. nagrajevanjem in po-K. M. enta na žagani les, padanjem cen svinj. Minulo leto sta omenjeni tacijami gostinskih obratov Union na zunanjem trgu, pa tudi z nekaterimi problemi tehničnega značaja (padec proizvodnje lesne moke in izdelovanje vrat, ker še do Podražitev mesa pod povečevalnim steklom Z zasedanja Zbora proizvajalcev OLO Ugotovitve tržnega inšpektorata ObLO Kranj — Mesarski podjetji iz Naklega in Kranja sklenili tih sporazum o podražitvi mesa nameravali podražiti 9. maja — Nered pri odkupu živine Meso (Nadaljevanje s 1. strani) Ko postavljamo trditev, da bi gospodarske organizacije morale 'skati rešitev mnogih od teh problemov v lastnem okviru, bi kazalo Podražitev mesa in nekaterih rentabilitetni izračun podjetja pa mesnih izdelkov 11. januarja in kajpada odločno odklanja vsakršno |Cff1R| 27. marca letos bi bilo moč spričo podražitev mesa. I%IUII| objektivnih težav, ki spremljajo Podjetje »Mesarija« Naklo sicei poslovanje mesarskih podjetij, ne- ni predložilo kalkulacij, pač pa na živinskem trgu. kako tolerirati. Zadnja podražitev skuša opraviciti nameravano po- Nered in prekrški obstoječih govejega mesa od|280 na 300 din, dražitev govejega mesa s trditvijo, predpisov o odkupu živine po raz-ki naj bi na podlagi tihega dogo- ceš da je povsod drugod meso nih nakupovalcih - prevzemalcih, Lansko leto je prišla do izraza Vora med predstavniki nekaterih dražje in pa s tem da ne posiuje prekupčevalcih in podobnih poludi prekomerna zaposlitev nove mesarskih podjetij z Gorenjske v svojih prost0rih in da široka mre- srednikih bodo še poslabšale ne- zadrugi na okrajnem tekmovanju in Blegaš s kuhinjama in restavra-dosegli prvo in drugo mesto. — cijama. Dela bodo že kmalu go-Da bi se KZ mogle bolj ukvarjati tova. Odprti sta bili tudi dve pri-s svojimi nalogami, je letos pred- Vatni gostilni, in sicer v Zagoricah in v naselju Grad. Urejajo še bife hotela Toplice in bar v Park hotelu. Turistično društvo se je tudi najresneje zavzelo za sestavo kvalitetnejšega kulturnega, zabavnega in športnega programa med sezono. Tudi v trgovini se predvideva marsikaj novega. Za prodajo sadja bo občina uredila potrebno število stojnic. Zamišljena je tudi nova tržnica. Letos bodo preskrbeli zemljišče in načrte zanjo. V letošnjem letu bodo dogradili ali obnovili nekatere trgovske lokale. — Ze dalj časa obnavljajo pročelja sklenjene kupčije. — Položaj na sejmišču je zanetil med nakupovala, zastopniki podjetij in meše-tarji kopico prepirov, ki so se tako razvneli, da so morali posredovati celo organi ljudske milice. — Ta sejem je bil tipičen primer razmer pri odkupu živine in vseh * n°trfnJe ™M° *« ^f^f pomanjkljivosti, ki vse bolj slabijo lokale hotela Trst Tod b°d° že tako in tako neugoden položaj MANJKA ZADOSTNA EKONOMSKO - POLITIČNA UTEMELJITEV NOVE ZAPOSLITVE nJa niso izkoristili vseh možnosti. Lansko leto je bilo v vseh podjetjih izplačanih prejemkov na osnovi rezultatov dela nad 1 milijardo 250 milijonov dinarjev, od tega pa so podjetja porabila za izplačevanje po individualnih rezultatih dela le 48,9 %, medtem ko so "Vt % izplačali po splošnih merilih. uredili in sodobno opremili trgovino Koloniale, delikateso, trgovino Tekstil in lokal za prodajo turističnih spominčkov. V Park hotelu bo podjetje Specerija preuredilo delikatesni lokal, trg. podjetje Koloniale pa centralni lokal v Ze- . — — """"" »• - —j-. . , lečah in poslovalnico v Zagoricah. daljuje tudi v letošnjem letu, saj no izbila sodu dno. Ta namerava- lja podjetje v težaven položaj. To šlo odkupovanje 'živlM^Tu pVje Podjetji Vino Bled in Zeleznina pa so podjetja že v prvih štirih me- na podražitev in pa dejstvo, da je oprayičilo pa še vedno ne more vzrok, da se bo meso še dražilo, 1 seah prekoračila letni Plan:_ plan »Mesarija« Naklo 9 maja ze pro- ^ zadosien razlog za po_ če se js . ne bodQ ,o predvideva zaposlitev v letošnjem dajala meso po 300 dinarjev za kg, dražitev mesai z,asti če upošteva. 'etu 550 novih delavcev, doslej je bila tudi povod, da so v nasta- mQ ftnancni rezuUat podjetja, ki so jih pa zaposlili že 705. Postav- li položaj energično posegli Tržna kaže dg zna§a realizacija dobička lja se celo vprašanje zakonitosti inšpekcija ObLO Kranj in organi j 62u 544 din, kar predstavlja 40 sprejema teh novih delavcev, ker Finančnega inšpektorata OLO odstotkov pianiranega dobička za se verjetno povsod niso ravnali Kranj, ki so to podražitev zajezili. jetQ jg^g določilih zakona o delovnih Prj nreoledu poslovanja obeh Vso grajo zasluzijo nevzdržne 0 opozoriti še na to, da lansko delovne siie ja tendenca se na- dobila veljavo 9. maja, pa je konč- ža posiOValnic po Gorenjski sprav- ugoden položaj, v katerega je za eto organi delavskega upravlja- daljuje {udi v letošnjem 1 bosta uredili skladišča. Tudi v obrti bo marsikaj nove-tili energičnih ukrepov, ki naj bi ga, med drugim prodajalna mesa odpravili takšne nezdrave pojave, na Bohinjski Beli in krojaška de-S. Š. lavnica v Gorjah. -jb Nageljčki na maturantskih prsih Zdravniški pregled delavk v Železarni po razmerjih, ki predpisuje, da mo- podjetij, in sicer »Mesarije« Naklo rajo delavski sveti oziroma nji- ter Mestne klavnice Kranj, je bilo hove komisije utemeljiti zaposli- na podlagi analiz ugotovljeno, da tev novih delavcev z neobhodni- podjetji te zadnje nameravane po- mi potrebami izpolnjevanja proiz- dražitve ne moreta opravičiti, vodnih nalog. Pri večini primerov predstavnik Mestne klavnice novih zaposlitev pa manjka prav Kranj zagovarja nameravano po- Spričo razširjenosti raznih obo-^n.i je pred nedavnim priredila poratna ambulanta jeseniške Že- zadostna ekonomsko-pohtična ute- drazitev govejega mesa v glavnem 'varne sistematičen pregled de-*Vk in uslužbenk v Železarni. Ogledali so 738 žena in ugo-tovili, da je od teh kar 394 bol-nih- Med temi je 27 takih primerov, ki zahtevajo operativni D°seg in 306 primerov, ki zahte-vf*Jo nujno zdravniško interven-ciK Zanimivo je tudi to, da je ^od obolelimi ženami izredno Veliko samskih in sicer 176. Po postnem sestavu pa je največ 2^nih med 25 in 35 letom ter *5 in 50 letom starosti. v neki tabeli je tudi prikaz Porodov, ločeno po stanu. Vse-kakor preseneča, in smo s tem lahko zadovoljni, da je zelo malo splavov pri samskih ženah, in sicer 59, čeprav jih je zapo-sld teh rodilo. Na osnovi kli-ni*nih preiskav, laboratorijskih •zvidov in podobnih ugotovitev, 80 odkrili, da boluje 394 žena /a Uličnimi obolenji, ki zahtevajo travniško zdravljenje«. meljitev toke zaposlitve. PRIPOROČILA OBČINSKIM ZBOROM PROIZVAJALCEV Na podlagi poročila in gradiva, ki ga je pripravil Svet za delo Okrajnega ljudskega odbora ter razprave je zbor proizvajalcev sprejel nekatera konkretna priporočila in sklepe za delo občinskih zborov proizvajalcev in delavskih svetov podjetij na področju tarifne politike. Občinskim zborom stihijskimi razmerami, do katerih iazmere, ki vladajo pri odkupovanju živine. O kakem organiziranem odkupovanju v zadnjem času praktično sploh ne moremo govoriti. Pooblaščeni nakupovalci - pre-vzemalci mesarskih podjetij in klavnic odkupujejo živino po večini kar v hlevih. To odkupovanje, v katerem je prišlo do prave je prišlo pri odkupu živine in pa s anarbijei pa seveda vpliva nepo-trditvijo, češ da tudi ljubljanska sredno na podražitev mesnih izdel-mesarska podjetja prodajajo gove- kov skoraj ni podjetja, ki ne bi je meso po 300 dinarjev za kg. prekršilo pri nakupih živine pred-V opravičilo podražitve mesa dne pisov Uredbe 0 trgovanju in Odlo-27. marca in 9. maja je Mestna ka Q poSebnih pogojih, ob katerih klavnica predložila vrsto kalkula- lahko gospodarske organizacije ku-cij, za katere pa je bilo ugotov- pujej0 kmetijske pridelke od individualnih proizvajalcev. Nevzdržne razmere pri odkupovanju živine bomo skušali ilustrirati s temle dogodkom: 10. maja letos je bil v Naklem ljeno, da so sestavljene površno. Razen tega pa so se kalkulacije nanašale zgolj na živino, ki je bila nabavljena v oddaljenih področjih, proizvajalcev je naročeno, da pro- namesto da bi podjetje skušalo učijo tarifno problematiko na svo- pripeljati živino iz najbližjih kra- pri Kranju redni spomladanski sejem območju najkasneje do konca Jev- jem plemenskih bikov, ki ga je Trditev, češ da ima podjetje spri- priredila ozz Kranj Potem, ko je čo skrajno težavnih razmer pri od- po uradnem ocenjevanju in pro- kupu živine zelo velike operativne dajj živine osta]o ve£ ko| 5fJ 0/o stroške, pa je moč spodbiti s krat- prjgnanih bikov neprodanih, so se ko analizo finančnega poslovanja, nekateri proizvajalci odločili, da — Iz brutto bilance za prvo tro- bodo prodah bike za zakol Nasta- mesečje 1958 je razvidno, da je H položaj po zaključenem sejmu pa klavnica ustvarila v tem obdobju so izrabili nekateri nakupovalci (po odbitih anuitetah) dobiček v mesarskih podjetij in razni meše- znesku 2,566.784 din, v mesecu tarji s področja Gorenjske, aprilu pa izkazuje realizacija do- Nastala je'pravcata zmeda, kajti bička 485.452 din, torej skupaj 3 prišlo je do preplačevanja že do- milijone 52.236 dinarjev. govorjenih odkupnih cen. V za- Se zanimivejša pa utegne biti na- četku sejma postavljene najvišje junija in sprejmejo konkretne smernice za delo delavskih svetov podjetij na tem področju. Te smernice naj bi zlasti obsegale skrbno proučitev analitične ocene delovnih mest, proučitev obstoječih tarifnih razmerij, sistema normiranja, premijskegn sistema, izvajanje ukrepov v cilju zboljšanja skrbi y za življenjske in delovne pogoje 'I: a kor je bil tak pregled delavcev itd. Gospodarske organi-1 za vse delavke in na- zacije je treba pripraviti na to, da "feScenke " jeseniške Žetomrne, bodo v drugem polletju letošnje- . v°neKi, stanja zaposlenih. Ne- a-i žena so takoj poslali na ope- nih razmerjih. rat'vno zdravljenj", nekatere pa Zbor proizvajalcev je ©bširnej* '["i ('i premestili na primernejša razpravljal tudi o problemih so- >1,,v'ia mesta; nekaterim bodo cialnega zavarovanja. O tem pa •mogočen klimatsko zdravljenje, bomo pisali v prihodnji številki -k zneska planiranega dobička za leto dinarjev (živa teža), so se spričo 1958 in dobička, ki je bil ustvar- preplačevanja in prevzemanja ze jen v prvih štirih mesecih, opozar- dogovorjeno prodanih bikov, dvig- ja na to, da je podjetje v tem nile tudi na 160 din za kg. Z ne- štirimesečju ustvarilo 50 % celolet- lojalnim preplačevanjem so pod- »ega planiranega dobička! — Ta jetja drugo drugemu razdirala ze »Starih, lepih tradicij pa res ne kaže opuščati!« tako so dejali tudi letos osmošolci I. gimnazije v Kranju, ko so se poslovili od zavoda s tradicionalnim sprevodom po mestu KRANJ, 23. MAJA 1958 ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Zdravstveni dom Kranj, Poljska pot 8, telefon 218, naročila za prevoz bolnikov telefon 04. MALI OGLASI. Privatnikom ne objavljamo malih oglasov pred vplačilom. Cena malih oglasov je: preklic 20 din, izgubljeno 10 dinarjev, ostalo 12 dinarjev od besede. Naročniki imajo 20 odstotkov popusta. Telefonska številka naročniškega ki oglasnega oddelka je: Kranj 475 Gospodinjsko pomočnico z znanjem kuhe sprejmem takoj. Plača zelo dobra. — Levičnik Ivan, zlatar, Huje 39, Kranj. 843 Poceni prodam: dobro ohranjeno moško kolo, nov brzoparilnik, nov nahrbtnik, dva kamna in os z Ie-taji za kmečki mlin. — Verdi* Peter, Zadraga 10. pošta Duplje. 848 ličen enosobno ali dvosobno stanovanje s pritiklinami na Bledu ali bližnji okolici. Ponudbe oddati v oglasni oddelek pod »Visoka nagrada«. 879 Prodam šivalni stroj »Singer«. — Ljubno 7, Podnart. 880 Prodam elektromotor »AEGE« 5 KM. Poizve se pri skladiščniku Franceljnu pri »Jelenu«, Kranj. 881 Prodam staro sobno pohištvo in kompletno krušno peč 1 kv. meter. Peć je dobro ohranjena. Struževo it. 38. 882 Prodam stavbno parcelo, velikosti 4600 kv. metrov, zazidljivo, ▼ Britofu pri Kranju, ob glavni cesti. Naslov v oglasnem oddelku. 883 Prodam ali zamenjam elektromotor »Siemens« 5,5 KM za 2 KM. Lahovče 9. 884 Prodam motorno kolo DKW. — Partizanska 18 ,Kranj. 885 Prodam kravo, 8 mesecev brejo. Naslov v oglasnem oddelku. 886 Prodam moško športno kolo ali zamenjam za žensko kolo. Toporš, Cesta na Golnik 28, Kranj. 887 Prodam motorno kolo 50 ccm »Kućilo«. Naslov v oglasnem oddelku. 888 Prodam harmoniko »Hohner«, 120 basov, 1 register, v zelo dobrem ■tanju. — Sr. Bela 4, Preddvor. 889 Prodam deske in late. — Kalva-fija 52. 890 Prodam moško kolo v dobrem stanju. — Zadnikar, Stirnova 13, Kranj. 891 Kupim motorno kolo, najnovejšega tipa, jakosti do 250 ccm. — Rehberger, Cesta na Rupo 32/b, Kranj. Kupim snhe hrastove in kostanjeve deske, 30 mm. — Sodarstvo Homan, Labore 42, Kranj. 892 Weekend hišico kupim. Naslov v oglasnem oddelku. 893 Trgovinska zbornica v Kranju sprejme takoj izurjeno strojepisko, ki je dovršila najmanj štiri razrede gimnazije. Ponudbe je poslati na tajništvo Zbornice v Kranju, Prešernova ulica 10/11. 894 »Delikatesa« Kranj, išče za nastop službe takoj: 2 trgovska pomočnika, slaščičarskega pomočnika in 2 pekovska vajenca. Ponudbe poslati upravi »Delikatese« Kranj, Maistrov trg 1. 896 Dne 21. maja sem izgubil moško jopico na cesti Duplje—Tržič. — Najditelja prosim, naj jo proti nagradi vrne. Beton Marjan, Rupa št. 27, Kranj. 897 Izgubljeno moško jopico od Jo-šta do Kalvarije, prosim vrniti proti nagradi na Kalvarijo št. 88-1. 898 Obveščamo vse upokojence iz Tržiča in okolice, da |e naš občni zbor, ki je bil javljen za ponedeljek 26. t. m. ob 9. uri dopoldan v dvorani »Svobode« y Tržiču, od- povedan. — Datum našega občnega zbora bomo objavili pravočasno. — Odbor. 899 Poceni prodam rezervne nove dele za motorno kolo NSU 250 ccm tipa 39: zobčanike za 3 in 4 brzino, prednjo vzmet, uplinjač in razne druge dele ter 2 psa volčjaka, 3 mesece stara in psico. — Grošelj Jakob, Cesta na Golnik 10/a. 900 Prodam poceni kolarsko stružnico »Univerzal« in kolarsko orodje. Debeljak Zvonko, Primskovo. 901 CP »GORENJSKI TISK« bo iprejelo t uk 2 učenca t ročni stavnici; 2 »čenča v knjigo tiskarski strojnici. In t »čenča t klišarni. Pogoj: Uspešno dokončana osemletka ali 4 razredi gimna-lije. — Učenci bodo obiskovali grafično industrijsko šolo v Ljubljani. — Prijave sprejema tajništvo podjetja. Prodam motorno kolo »Sachs«, 98 ccm. Jeraj, Planina IZ, Kranj. 902 Prodam dobro ohranjen kmečki pod, z opeko krit. — Naslov v oglasnem oddelku. 903 Prodam dobro ohranjeno moško kolo »Diamanta. — Volčič Jože, Gorenja vas, Reteče 52, pošta Sk. Loka. 904 Preklicujem mesečno vozovnico Cerklje—Kranj. — Bohinc Ciril, 905 Dne 21. maja 1958 v dopoldanskih urah se je našla otroška jopica učenke t. ali 2. razreda. — Izgubljena je bila pred trgovino Slovenija-šport. Lastnik Jo dobi na i"NZ Kranj, soba 20. PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO KRANJ sprejme takoj v službo šoferja, ki stanuje v Kranju aH t neposredni bližini mesta Kranja. 895 TOVARNA USNJA »STANDARD«, Kranj sprejme takoj USLUŽBENCA za vodenje personalne administracije; NORMIRCA, in MEZDNEGA KNJIGOVODJO. Pogoj: Nepopolna srednja šola s potrebno prakso v podjetju! Plača po tarifnem pravilniku. — Nastop službe takoj, oziroma po dogovoru. mffrr ADMINISTRATIVNA SOLA V KRANJU Z novim šolskim letom 1958/59 bo odprta v Kranju dvoletna administrativna šola. Sprejemni izpiti za vpis v I. letnik bodo 7. in 8. junija 1958 ob 7. uri zjutraj v zgradbi Ekonomske srednje šole v Kranju, Tomšičeva 7. Sprejemne izpite iz slovenščine in matematike bodo opravljali dijaki in dijakinje, ki so uspešno dovršili nižjo gimnazijo ali osemletko in niso starejši od 17 let ter stalno prebivajo v kranj. okraju. Prošnji za opravljanje sprejemnega izpita je treba priložiti zadnje šolsko spričevalo, rojstni list in 50 din za kolke. RAZPIS Komisija za uslnžbenske zadeve Obč. LO Cerklj« na podlagi 33. in 164. člena zakona o Javnih uslužbencih razpisuje naslednja delovna mesta v upravi Obč. LO Cerklj« en Gorenjskem: t. Referenta za gospodarstvo in komunalne zadeve — višja ali srednja strokovna izobrazba s 5 let prakse. 2. Sefa Uprave za dohodke — srednja strokovna izobrazba s 5 let prakse v finančni stroki. 3. Davčnega izterjevalca — nižja strokovna izobrazba z 2 leti prakse. 4. Administrativno moč — nižja strokovna izobrazba z administrativno šolo in nekaj prakse, ali z 2 leti prakse in znanjem strojepisja. ^ Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja, dokazilom o strokovnosti in življenjepisom je dostaviti najkasneje do 5. junija 1958 na Tajništvo Občinskega LO Cerklje na Gorenjskem. Komisija za uslnžbenske zadeve Prošnje sprejema ravnateljstvo do vključno 5. junija 1958. Priče-tek sprejemnih izpitov bo 7. junija ob 7. uri zjutraj po razporedu, ki bo objavljen na oglasni deski. Ravnateljstvo & A Z G L A S V zvezi z 2. členom zakona o uporabi zemljišč za gradbene namene (Uradni list LRS, št. 13-46/56) Občinski ljudski odbor Sk. Loka stavlja na vpogled GRAFIČNE PRIKAZE zazidalnih okolišev n. dela odloka z* naslednje vasi in naselja: Roteče, Gorenja vas, Godešič, Pungert, Gosteče, Draga, Zminec, Bodovlje, Gabrk, Brode, Log ia Visoko. Grafične prikaze je možno pogledati vsak dan od 28. maja do 0. junija 1958 med 7. in 9. uro dop. v pisarni gradbene inšpekcije, soba št 10, drugo nadstropje, občina Skofja Loka. Strokovne pripombe proti grafičnim prikazom se sprejemajo do dne 15. junija 1958. ObLO Škof j a Loka ZAPORA HUJANSKEGA MOSTU Prebivalstvo obveščamo, da je cesta od doma JLA (Stara pošta) preko hnjanskega mostu na Klane in Huje, zaprta za ves promet zaradi del na tem mostu. Prosimo, da upoštevate nujno zaporo in varnostne mere, ki so postavljene. OGLED KOVAŠKEGA MUZEJA V KROPI Kovaški muzej v Kropi Je odprt od maja do oktobra vsak dan od 10. do 11.30 nre. Obiskovalcem priporočamo, da prično ogled železarskih zgodovinskih znamenitosti Krope in Slovenske peči v Dnu, nadaljujejo z vigencem Vice in naseljem, potem pa z muzejem, umetnim kovaštvom in ev. končajo s Plamenovo tovarno (potrebno je dovoljenje). Na ta način bodo sledili zgodovinskemu razvoju. VPIS V I. LETNIK EKONOMSKE SREDNJE SOLE V KRANJU Sprejemni izpiti za vpis v I. letnik bodo od 5. do 8. junija 1958. Sprejemni izpit lahko opravijo dijaki in dijakinje, ki so uspešno dovršili 4. razred nižje gimnazije ali popolno osemletko iz: slovenskega jezika, tujega jezika in matematike. Prošnji za polaganje sprejemnega izpita je treba priložiti zadnje šolsko spričevalo, rojstni list in 50 din za koleke. Prošnje sprejema ravnateljstvo do vključno 3. junija 1958. Pričetek izpita bo 5. junija 1958 ob 7. uri zjutraj po razporedu, ki bo objavljen na oglasni deski, v Ravnateljstvo RAZPRODAJA Zaradi združitve Kmetijskih posestev Podvin - Poljče Obč. LO Radovljica bo dne 26. maja 1958 razprodaja poljedelskih strojev kakor: vsedeli (filfageret) vprežna kosilnica, kultivatorji, razne brane, plugi, okopalniki, sejalnica, elektromotorji, gnojne črpalke, slamoreznice, in slično. Nadalje razni poljski vozovi in vseh vrst poljskega orodja in drobnega inventarja ter razna sobna in kuhinjska oprema. Razprodaja se prične ob 8. uri zjutraj pri Kmetijskem posestvu Podvin. PODJETJA, USTANOVE, POTROŠNIKI! Trgovska podjetja za promet s kurivom priporočajo, da nabavite potrebne količine premo ga-lign i ta za zimo že v času spomladanskih in poletnih mesecev. Z odlašanjem nakupa se vam bo lahko zgodilo, da v jesenskem in zimskem času vaših potreb ne bo mogoče zadovo-ljiU, ker podjetja nimajo prostorov za vskladiščenje večjih količin premoga, tedaj pa bodo dobave rudnikov zmanjšane zaradi hitrega porasta potrošnje. — Razen tega so predvidene od meseca avgusta naprej zimske cene za premog-lignit, ki bodo večje od letnih cen. Trgovinska zbornica okraja Kranj PRODAJA PREMOGA PO MOČNO ZNIŽANIH CENAH Trgovsko podjetje »KURIVO«, Kranj, telefon 192, priporoča vsem svojim odjemalcem nakup rjavega velenjskega lignita in karmeljske-ga rjavega premoga že sedaj, ker imajo te vrste premoga do konca julija po zaslugi rudniških kolektivov znatno znižane cene kot v času avgust—februar. Na zalogi imamo tudi fižolovke in paradižnikovke. radižnika 8 din komad, sadike paprike 10 din komad, radič 15, špi-nača 25, solata berivka 15 do 20 in semenski grah 20 din merica,-jajca 16 do 17 din komad, kokoši 400 do 590 din komad, hren 5 din komad, por 5 do 10 din komad. V TRŽIČU Poročili so se: Anton Smole j, kovač in Ljuba Hrbolič, tov. delavka Štefan Rengeo, tov. delavec in Gizela Cahuk, tkalka,- Peter Aha-čič, kmet in Marija Golmajer, tkalka; Lovrenc Fartek, delavec in Frančiška Roškar, predilka. Umrla sta: Franc Vinter, upokojenec in Anton Štrumbl, upokojenec. GIBANJE PREBIVALSTVA V KRANJU Rodile so: Nada Čemažar, delavki — dečka; Danica Habjan, delavka — dečka; Marija Rudež, san. tehnik — dečka; Ivana Vidic, gospodinja — deklico; Francka Justin, gospodinja — dečka; Marija Novinec, gospodinja — dečka; Ro-zaltja Jemec, gospodinja — dečka; Antonija Jagodic, statistik — deklico,- Gabrijela Prosen, »služb. »RADIO«, Jesenice: dne 23. maja italijanski film »Ali smo ljudje ali kaplarji«? 24. in 25. maja angleški barvni film »Lepo je biti mlada. »PLAVŽ«, Jesenice: dne 23. maja ameriški film »Dobra zemlja«. — Od 24. do 27. maja italijanski film »Ali smo ljudje ali kaplarjia? ŽIROVNICA: dne 24. in 25. maja ameriški barvni film »Zgodba o Glennu Millerju«. DOVJE-MOJSTRANA: 24. in 25. maja ameriški film »Dobra zemlja« BLED: Od 23. do 26. maja ameriški barvni cineraascope film »Prišel Je iz Laramija«. V petek in soboto ob 18. in 20.30. urL V nedeljo ob 14., 16., 18. in 20.30 uri. — Dopoldan ob 10. uri matineja. RADOVLJICA: 23. in 25. maja ameriški zgodovinski barvni cine-tnaseope film »Princ Valijant«. — V petek ob 20. uri. V nedeljo ob 16., 18. In 20. uri. — V soboto, dne 24. maja, ni kino predstave zaradi akademije. LJUBNO: 24.; in 25. maja ameriški barvni film »Rapsodija«. V soboto ob 20. uri. V nedeljo ob 16. in 18. uri. »SORA«, Škofja Loka: 23. do 25. maja ameriški film »Obsojeni«. »KRVAVC«, Cerklje: 25. maja francoski film »Ne umira se tako«, ob 17. in 20. uri. Komisija za razpis mest direktorjev pri Občinskem ljudskem odboru Kranj razpisuje na podlagi 21. člena zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njegovih organov (Uradni list FLRJ, št 52-644/57) mesto direktorja tovarne tiskanega blaga »Tlskanina« Kranj Pogoji: višja strokovna izobrazba in najmanj 10 let prakse kot vodilni uslužbenec v večjih industrijskih podjetjih, od tega vsaj 5 let v tekstilni stroki, ali pa srednja strokovna izobrazba ter najmanj 15 let prakse na različnih strokovnih mestih v večjih industrijskih podjetjih, a od tega 10 let v tekstilni stroki. , Plača po tarifnem pravilniku podjetja. Kolkovano prošnjo je treba poslati komisiji za razpis mest direktorjev pri ObLO Kranj v roku 15 dni od objave razpisa in priložiti potrebne dokumente. Prošnji priložite tudi kratek življenjepis in podatke o sedanjem službovanju. — dečka; Vera Naglic, tkalka — deklico; Vera Bernard, delavka — deklico; Marija Belehar, predilka — deklico; Pavla Oblak, gospodinja — dečka; Marija Trobec, uslužb. — dvojčka; Pavla Horvat, delavka — dečka; Kristina Ahčin, delavka — deklico,- Ljudmila So-klič, uslužb. — deklico. Poročili so se: Branko Pikunič, monter in Alojzija Slavica Marčan, zobna asistentka; Stanislav Mi-klavčič, mizar in Marija Bercik, šivilja; Jože Tibaut, delavec in Vida Žigart, bol. strežnica; Štefan Mlinar, delavec in Marija Zupan, delavka; Ivan Rebernik, delavec in Amalija Muren, delavka,- Franc Fujus, delavec in Frančiška Tr-banc. V TRŽIČU Rojeni: Andrejka Štefančič, Marjeta Černe in Janez Slatnar. Poročili so se: Janez Slatnar, ključavničar in Slavica Ambrožič, predilka; Adolf Kokolj, tovarniški delavec in Klara Leban, tov. delavka; Franc Meglic, mizarski pomočnik in Marija Kelenc, trg. pomočnica. Umrli so: Marija Kuhar, upokojenka; Anton Vodnik, upokojenec in Marija Kralj, rojenga Košir, za-sebnica. ire- šport - šport - šport - šport počastili spomin člana Zveznega izvršnega sveta D jura Sala j a z eno-minutnim molkom. -Jb V KRANJU V ponedeljek so bile na kranjskem živilskem trgu naslednje cene: ajdova moka 70 do 75, koruzna moka in koruza 40, kaša 80, ješprenj 70, krma za kokoši 35 do 40, fižol 60 do 80, proso 35 do 40, oves 25, čebulček 280, šalotka 50 do 60, orehi 80 do 90, krhlji 60 do 70 din liter; krompir 10 do 12, pesa 40, rdeče korenje 40 do 50, navadno korenje 20 do 25, kisla repa 25, kislo zelje 30 do 40, solata 100 do 120, češnje 150, čebula 80 do 120, jabolka 150, med 400, skuta 90 do 100, surovo maslo 440 do 600 din kg; mleko 30, smetana 250 din liter, koleraba 10 do 20 din komad, česen 4 do 5 din komad, šopek peter.šilja 10 din, sadike pa- LETALSKA PRIREDITEV V LESCAH V SREDO, 21. MAJA Na dan letalstva je bila na letališču v Lescah tradicionalna letalska prireditev, ki jo je Alpski letalski center pripravil ob priliki praznovanja Dneva mladosti. S tem se je začela sezona poletov, pričeli pa so tudi z letalsko šolo. Blizu 2000 šolskih otrok in odraslih je s pozornostjo in z zanimanjem spremljalo polete z letali TEO 2, z ma-tajurjem in z YUCES 170. Nastopili so izkušeni letalci in učitelji letenja Jože Celar, Albin Novak, Jože Kus, upravnik Alpskega letalskega centra Zlatkovski Ciril in drugi. Letalci so izvedli nekaj lepih poletov in akrobacij z jadralnimi letali, ki so jih vzdignili z motorno vprego ali z vitlo. Pravo presenečenje za gledalce pa so bili skoki s padalom z višine 1000 m In manj. 20 izžrebanih pionirjev iz nekaterih gorenjskih šol pa se je za nagrado lahko peljalo z letali. Na prireditvi so tekmovali tudi mladi modelarji konstruktorji, ki so preizkusili svoje modele. Nastopilo je 19 pionirjev iz različnih šol: Lipnice, Begunj, Mošenj, Lesc, Radovljice, Žirovnice in Bleda. — Vsak tekmovalec je izvedel dva leta. Tekmovali so v 3 skupinah. Z modelom A 1 P50 B je zmagal Jože Trlej iz Begunj s časom 65 sekund, z modelom A2 je dosecrel prvo mesto Janko Benedik z Bleda s časom 480 sekund, z Gumerjakom pa je zmagal Branko Lavrenčič s časom 54 sekund. Na prireditvi so NA BLEJSKI DOBRAVI DOSLEJ NISO ZNALI IZKORISTITI VSEH MOŽNOST* ZA RAZVOJ TELESNE VZGOJE Delo t TVD »Partizan« — BI«)' ska Dobrava nikakor ni bilo doslej v vsakem oziru tako kot W moralo biti, da bi delavska in tudi kmečka mladina našla polef telovadbe tudi športno izživljanj« in razvedrilo. Društvo je z resni* delom pričelo šele lansko leto i* zato zelo občuti, kako se maščuje brezbrižnost prejšnjih let, ko ni bJ" lo resnega vodstva. Predvsem J* občutno pomanjkanje orodja i* športnih pripomočkov. Telovadnice ali pa vsaj urejenega letnega te-lovadišča še vedno ni, kljub temu, da so bila svojčas že odobrena denarna sredstva in je bilo tudi nekaj drugih stvari že pripravljenih. Nekaj takratnih voditelje* pač ni čutilo potrebe in ni se Ji* ljubilo delati. S skromnim orodjem in pripr*' vami se zdaj društvo pripravlja na samostojni nastop na predvečer Dneva mladosti 25. maja. S pomočjo ObLO Jesenice t*1 okrajne zveze »Partizan« bo treba tudi urediti vprašanje poti &° sedanjega letnega telovadišča, d* društvena dejavnost ne bo odvisna od samovolje posameznih Uu' di. NESREČE TRAGEDIJA NA JESENICAH V sredo zjutraj sta postala žrtev nesrečne ljubezni 28-letni Milan Bravč, po poklicu bolničar, usluž-ben v Železarni Jesenice in njegovo 18-letno dekle. Bravč, ki je imel že nekaj časa ljubavno razmerje z Zorkovo, je prišel v sredo zjutraj k Zorkovim, kjer je bil na hrani, zajtrkovat. Med zaljubljencema je nastal prepir, ki je tragično končal. Bravč, doma iz Nemškega Ruta pri Tolminu, je izvlekel revolver, ustrelil Faniko Zorkovo, izu-čeno šiviljo, ki se je smrtno zadeta takoj zgrudila. Ko je Bravč videl, kaj je storil, je ustrelil še samega sebe. Preiskava je v teku. MED KOLESARJI! Redko se pripetijo težje prometne nesreče med kolesarji samimi, kot je bilo oni dan pred tovarno »Sešir« v Skofji Loki. Na križišču sta trčila Vinko Kozjek in Neža Potočnik, ki je pri tem tako nesrečno padla, da jI je počila lobanja. SAMOMOR V ponedeljek zvečer si je vzel življenje delavec jeseniške Železarne J. S. Z lovsko puško se je ustrelil v glavo. Kaj ga je privedlo do tega dejanja, ni znano. Govorijo pa, da je vzrok nesrečna ljubezen. OTROCI S KOLESI! Da je tako nevarno puščati otroke s kolesom na cesto, gotovo niso mislili starši 10-letnega Marjana Golja. Ko je namreč v soboto popoldne privozil s svojim kolesom iz dvorišča na glavno cesto v Sp. Sorici, je zavozil naravnost pot* tovornjak, ki je pripel'ti s Petr°' vega brda. Ponesrečei ga otro»8. so takoj odpeljali v oolnišniC' vendar je že med potjo podleJ*1 20. maja, dopoldne kolesarka B<- f Murovec s Primskovega, ko )l Kranju na Ljubljanski cesti na levo stran in je tam » k tudi obstala. Tako je nenadoma prla pot mimovozečemu tovor ku. Šofer J. N. se je rešil ta J da jo zavil v levo, pri tem » ^ ogra|o In povzročil na vozdu kakih 50 000 din škode, KRANJ, 23. MAJA 1958 GU*s C<*remJ*km 5 BEŽNI VTISI z glasbene revije v Kranju Glasbena revija Svobod in pro svetnih društev z območja ObLO Kranj, ki je bila v petek, 16. in v soboto, 17. maja v Prešernovem gledališču, je za nami. S tem nastopom pred kulturno javnostjo je bolj ali manj zaključena tudi sezona kulturno-prosvetne dejavnosti naših prosvetnih društev. Ne bilo bi pa Program in izvedba nista razočarala Med vsemi prireditvami, ki jih je "kranjska kulturna kronika zabeležila pretekli teden, je kva-iitetno najmočneje izstopal nedeljski »Večer narodnih pesmi in napevov« (s sodelovanjem Radia - Ljubljana) v Prešernovem gledališču. Seveda pa ob tej trditvi ne kaže jemati cene glasbeni reviji Svobod in prosvetnih društev iz kranjske ob- dovolj, če bi se s tema površnima ugotovitvama zadovoljili. S tem bi namreč to pomembno kulturno prireditev zgolj kroni-stično zabeležili. Prav odtod izvira zadrega; nedvomno bi se v koži recenzenta, ki razmišlja o prireditvi, bolje počutil, vsekakor bolje kot pisec, ki mora svoja zapažanja, ki jih je zabeležil na prireditvi, omejiti v nekritičnem pisanju razširjenega poročila. Vsakršno kritiziranje nastopa posameznih sekcij bi bilo neumestno in celo krivično, kajti smoter revije ni bil medsebojno tekmovanje prosvetnih društev, temveč je služil zgolj kot prikaz hotenj, naporov in končnih uspehov, ki so jih zabeležile nastopajoče skupine 5 svojim delom. Revija je bila razdeljena na dva dela: petek je bil posvećen petim instrumentalnim sestavom in baletu, v soboto pa je nastopilo 10 vokalnih ansamblov. Vse nastopajoče skupine so dosegle večji ali manjši uspeh, prišlo pa je tudi do nekaterih spodrsljajev, ki so neposredno vplivali tudi na kvaliteto in ki bi jih morda pri bodočih nastopih le kazalo upoštevati. Vzemimo za primer ženski pevski zbor KUD »Straža« iz Oljševka. Ker je zbor izvajal pesmi brez dirigenta in brez predhodnega intoniranja, je prišlo pri eni izmed pesmi do mučne disharmonije, iz katere se zbor ni mogel iztrgati vse do konca napeva. Takšno petje brez intonacije bi ogrožalo celo absolutne posluhe. Ob tej priliki je kulturna kronika zabeležila še en pomemben dogodek, ki ga ne kaže prezreti. Kranjsko občinstvo se je to pot, če odmislimo nastop v radijski oddaji, prvič srečalo z novim vokalnim kvintetom, ki bo poslej nastopal pod imenom -Kranjčani«. Čeprav obstoja kvintet šele pol leta, je dosegel presenetljivo kvaliteto. Vse kaže, da je dobil v njem renomirani Gorenjski vokalni kvintet močnega tekmeca. Ob zaključku poročila še skromna misel. Kljub temu, da je občinstvo sledilo programu revije kritično, ni bilo slišati posebnih pripomb, ki bi jemale nastopu posameznih skupin ceno. Nasprotno — nastopajoči so prejeli priznanje, vredno njihovih nesebičnih naporov pri opravljanju kulturno-prosvetne-ga poslanstva. S. čine: zaradi nedvomne pomemb- nosti jo moramo postaviti š« Pred prireditev, ki ji je namenjeno pričujoče poročilo. v Na tem večeru so sodelovali ženski pevski zbor »France Prešeren«, dalje Gorenjski vokalni kvintet, instrumentalni trio, re-citatorka Marija Fajon in so-Pranistka Olga Benda. Kvalitet Prešernovega pevskega zbora in Gorenjskega vokalnega kvinteta ^ treba posebej poudarjati, saj uživata oba vokalna ansambla Pri ljubiteljih petja velik sloves. Javorniški Svobodaši uprizorili opereto „Hmeljska princesa" Pač Pa bi posvetil vrstico, dve recitatorki Fajonovi, ki je to P°t presenetila poslušalce z brezhibno interpretacijo treh Pesmi, in sicer dveh narodnih "Ljubezen - bolezen« ter »Po cesti mi pride en jagerček mlad« in Prešernove pesmi "Hčere svet«. — Skoda je le. da i* ta kvalitetni večer zabeležil tako maloštevilen obisk. . Sodelovanje Radia - Ljubljana le bilo omejeno zgolj na spiker-la, ki je s povezavo posameznih Pripravil program za od-dai°- ki so ji poslušalci lahko Prisluhnili v četrtkovi radijski glasb er»i oddaji. s. Kulturno-repertoarna politika vseh večjih gledališč se upira uprizarjanju operet, ker kvarijo glasbeni okus opernega občinstva, ga odvajajo od resnih opernih in dramskih predstav in silužijo zgolj v zabavo in razvedrilo. Prav nič se za tovrstno kulturno politiko ne navdušuje Zveza Svobod in prosvetnih društev, ki operet sicer ne prepoveduje, še manj pa jih priporoča. Na Javorniku je uprizarjanje operet že tradicionalno, zato jih uprizarja tudi sedanja Svoboda, ki je vključila v letošnji repertoar dramskega odseka Gobčevo opereto v treh dejanjih »Hmeljska princesa«. Ker je Svoboda Javornik študirala v letošnji sezoni tudi Gobčevo kantato -Svobodna zemlja«, je bila odločitev za opereto "še kar opravičljiva, saj so dolžna društva poleg vzgojnih del nuditi občinstvu tudi zdravo razvedrilo. Zal pa je opereta kantato izpodrinila, kar pa ne more biti v skladu s kulturno politiko Svobod v industrijskih krajih. Ce se društva že odlo- čijo za opereto, naj bi na njen račun ne trpelo ostalo delo. Vendar naj tudi operete temeljito naštudirajo, da bo delo s sicer lahkotno pevsko-glasbeno in besedno vsebino vsaj v podajanju kvalitetno. S tem nikakor ne mislimo, da javorniški svobodaši »Hmeljske prinecse« niso podali v njim ustrezni kvalitetni ravni. Polde Mejač je kot glasbeni vodja in dirigent vložil v študij ogromno truda, saj je naštudi-ral solistične točke, zbor in orkester. Zal ni imel na razpolago primernih solistov, pa tudi iz »ad hoc« sestavljenega orkestra ni mogel ustvariti tega. kar je želel. Režiser Matevž Kalan jc imel težko delo, ker je oder za opereto premajhen in ker je bilo mnogo igralcev-pevcev prvič na odru. Mnogo je pripomogel k predstavi tudi Jaka Torkar z osnutkom scene, ki sta jo izdelala Jože Kambič in Ivan Bla-žič. Med solisti je bila vsekakor najboljša Breda Bidovčeva v vlogi hmeljske princesa Darinke. Simpatičen je bil tudi njen partner Anton Koselj, vendar se glasovno Darinka s svojim čustvenim in Branko z močnim, v nekaterih primerih pa celo premočnim glasom, nista ujemala. S svojim lepim liričnim glasom bi prišla Darinka do še večje veljave, če bi je njen partner, zbor in orkester glasovno ne zadušili. Premiera 20. aprila in vse dosedanje reprize so navdušile občinstvo, ki je ob vsaki predstavi dvorano zasedlo do kraja, kar je v veliko priznanje vsem nastopajočim, ki so se res potrudili. Ce upoštevamo, da Javornik nima pevcev-solistov, niti stalnega orkestra, da je bilo precej igralcev prvič na odru, da je oder za operete neprikladen itd., zaslužijo nastopajoči v »Hmeljski princesi« vse priznanje. Ce je danes zdravo poudarjati, »da je denar sveta vladar«, in če je opereta tekstualno za današnje odre primerna, pa je vprašanje zase. Ker je delo instrumentalno kot vokalno zelo prijetno, bi bilo mogoče primerno besedilo vsaj v nekaterih ekstremih popraviti. Ce bi se s tem strinjal avtor, Radovan Gobec, ki bi tako podprl uprizarjanje operet, je pa zopet drugo vprašanje. V krajih, kjer je uprizarjanje operet že tradicionalnega značaja, kot je to n. pr. na Javorniku. bi morda res ne bilo prav, če bi naenkrat povsem prenehali z njimi. Poskrbeti pa je treba, da drugo društveno delo na račun operet ne bo trpelo in da se tekst prilagodi današnjim časom. U. Z RAZSTAVE V MESTNE t0v" r;l/-s,;iv;i muzejskih pradme-ljev lz Z'birk gorenjskih ljubite-Mes't P°ln> gornje prostore ^burTi53 niu/<>Ja v Kranju, je «tv,, , pri kranjskem občin-.. u uoku ____ StVu . Pri kranjskem < razst- ,)kaJšnjo pozornost.. Red •stuvi ^enirn gradivom pred-• »• Pravo redkosl Petkov- :M MUZKIU V KRANJU škova sLika »Perice« (olje), ki je hkrati eno njegovih najpomembnejših del. — Jože Petkovšok (I8i)l-1898) je realist s čustveno poglobitvijo in bogatimi razpoloženjskimi vrednotami; zaradi prodirnega, iskrenega Izraza nj •-gove pod-vb; s.> da v i živ _\ V soboto, 10. maja je bila v okviru VII. Mladinskega festivala na Jesenicah otvoritev pionirske slikarske razstave. Razstavljali so pionirji obeh jeseniških osemletk in pionirskega slikarskega krožka, ki deluje v okviru jeseniške Ljudske knjižnice. 26 mladih slikarjev je razstavilo 54 slik, ki so s ?vojo pestro tematiko, s temperam >nt-no barvitostjo in ziskreno otroško doživetostjo pritegnile slehernega obi.skovalca. Med mnogimi talenti-, ki razstavljajo, se posebno odlikujeta Zorko Branko in Boni Ceh, saj imajo njune slike že določen osebnostni pečat, ki priča o zavestnem pristopu k likovnemu oblikovanju. Razstava je bila deležna s strani obivkovalcev tolikšne pozornosti, kot. še nobena doslej. O tem pričajo tudi številne izjave v knjigi vtisov, ki so si v nečem edine: čimveč takih in podobnih l i/stav, še več vzgajanja naše mladini s plemenitim likovnim ustvarjnnjem. Uspeh razstave je lepo in vzpodbudno priznanje mladim slikarjem, pa tudi njihovim p<>dagogom, predvsem tov. prof. Pavlu Pirihu in tov. Joži Bediču. Prav tako v okviru Mladinskega festivala je bila v ponedeljek, 19. maja otvoritev razstave slikarskih del 23-letnega trgovskega pomočnika Jo:>.<> Maleja s Slovenskoga lavornika. Razstava je že za Javornik sam pomemben PROTI PRIČAM Dve stvari sta, ki dajeta ameriškemu filmu v črno-beli tehniki »Proti pričam«, posebno mikavnost. To sta izvirna tematika in odlična igra Ed\varda G. Robinsona, Ginger Rogers in še nekaterih igralcev, i— Zgodba je pisana na temo kriminalk z vsemi značilnostmi, ki dajejo ameriškim filmom tega žanra svojstveno noto. To pa je zgolj osnova, ki služi scenaristu kot izhodišče za dokaj nenavadno, psihološko poglobljeno filmsko zgodbo. Zasnova in dramaturška gradnja zgodbe sta zelo preprosta, prizori slede drug drugemu v premočrtnem zaporedju brez kakršnihkoli zapletov, ki bi delali pripoved zamotano. Vodilna misel: ali bo dekle, ki je svoj čas zašlo v gangsterske vrste, z resničnim pričevanjem pred sodiščem potrdilo vrsto osumljenj in obtožb, ki bremene šefa gangsterske tolpe? Ali bo ta človek, ki je znal spretno zabrisati sleherno sled za svojimi zločini, dobil ameriško državljanstvo? Ali sta strah pred tolpo ubijalcev in od tod izvirajoči egoizem, dekletovo osebnost toliko izmali-čila, da bo pričevanje odklonila in pohodila svoja etična in moralna načela? Kakšna in kolikšna so sploh ta načela pri dekletu, ki se je nekoč udinjala gangsterjem? V razpletu filma pa je utajena zaključna misel: v vsakem človeku je nekaj dobrega! Osebnost tega dekleta je s finim občutkom za psihološke odtenke, z briljantnim glasovnim registrom ter impresivno mimiko upodobila Ginger Rogers. — Film zares zasluži vso pozornost. GORA je ameriški barvni vistavi-sion film, ki ga je po scenariju Ronalda MacDougalla posnel znani režiser Edward Dmytryk. — Napak bi trdili, da je glavna privlačnost filma vzpon na goro, čeprav ne gre filmu očitati, da prizori niso grozljivi in napeti. Posnetki so čudoviti, ne zavoljo barv, tmeveč zaradi zornih kotov kamere, s katerimi dosega snemalec nedosegljive učinke. Manj pohvalno pa bi se lahko izrazili o scenariju, ki ni napisan posebno spretno; morda je temu kriva tema, ki je zavedla scenarista v razburljivo pripovedovanje o večnem ledu in navpičnih stenah gorskih velikanov, ki pa jih humanost — ljubezen do bližnjega le premaga. Pri tem filmu pa pridemo v navskrižje s starim preizkušenim pravilom, da se namreč iz slabega scenarija ne more roditi dober film. In vendar gledamo dober film! Kje je torej zasluga, da je temu tako? Vsa veličina filma je v nedosegljivi igri Spencer Tra-cvja. Upravičeno smemo trditi, da bi film brez tega igralca zdrsnil pod nivo povprečnih, vendar tehnično spretno izdelanih pustolovskih filmov. aa 5 slikarske razstave v Kranju Upodobljena mladost Tudi Mestni muzej v Kranju je prilagodil tokratno slikarsko razstavo praznovanju Dneva mladosti in se s tem uvrstil med tiste prireditelje, ki sn dali prireditvi j svojo smotrno program- Caprav so z razstavljenim gradivom (barvne reprodukcije) zastopani najpomembnejši predstavniki likovne umetnosti, ki so v program svojih ustvarjanj zajeli tudi upodabljanje mladi- Vokviru Mladinskega festivala na Jesenicah dvoje zanimivih slikarskih razstav kulturni dogodek, saj je ena prvih slikarskih razstav mladega domačina sploh. Joža Malej se je resno in zavzeto začel baviti s slikanjem šele pred dvemi leti, čeprav je zmerom rad slikal. Razstavlja 31 olj, ki pri-ajo o njegovem talentu, čeprav še nima osebnega prijema in razčiščene tehnike. Nekoliko preveč je še pod vplivom kopiranja, vendar nekaj slik, kot so »Mak-, »Tihožitje« in »Kranjska gora« pričajo, da je že na poti k lastnemu izrazu in bolj dovršenemu tehničnemu oblikovanju. Mladost in marljivost sta njegova zaveznika. Njegova prva razstava je porok, da bo svoj talent lahko razvil v kvalitetnega slikarja - amaterja. In za konec še dvoje majhnih toda aktualnih vprašanj- — Kje so 1 ili na otvoritvah obeh razstav predstavniki jeseniških prosvetnih in kulturnih forumov, in ali Društ. prijateljev mladine taki dogodki ne zanimajo? Res je, da vsi ne morejo priti, toda vsi tudi manjkati ne bi smeli. In še: kdaj bomo začeli razmišljati o unditvi vsaj skromnega, toda primernega prostora na Jesenicah za razstave sploh? Cas bi bil in tudi dolžni smo. če ne drugim, pa mlademu rodu, da se bo laže razvijal in uveljavil s svojim plemenitim umetniškim ustvarjanjem. -ae- PICASSO: ARTISTA S PSOM (gvaš, 1905) sko politiko, če smemo tako reči, še trajnejšo vrednost: pouk s /prikazom mladosti, kakršno so mojstri čopiča upodabljali in ji dali s tem v zgodovini upodabljajoče umetnosti pomembno mesto. Še določneje povedano: tokratna razstava je prikaz mladega človeka v posameznih obdobjih začenši z renesanso, ne glede na družbtmo diferenciacijo, ki je dajala družbenim razmeram v posameznih dobah pečat svojskosti. Prireditelj je pri izboru • razstavnega mate^aia predvsem upošteval načelo: otrok je otrok, ne glede na družbene sloje, iz katerih izvira. ne, je razstava vendarle malce pomanjkljiva. Navzlic ugotovitvi pa bodo kranjski ljubitelji likovne umetnosti vendarle dobili dovolj izčrpen vpogled v to plat likovne ustvarjalnosti. Na razstavi srečamo dela naslednjih mojstrov: Botticelli, Diirer, Ca-ravagg.o. Rubens, F. Hals. G. de la Tour, A. van Dvck, D. Ve-lasquez, A. Modigliani, Picasso, P. Klee, A .Anker, F. Goya, G. Tiepolo, A. Watteau, Rembrandt, J. Vermeer, J. Steen, O. Genti-leschi. Razstava bo odprta do 26. maja. S. KRANJ, 23. MAJA 1958 V skrbno urejeni obleki vam v družbi ne bo nerodno 2uneka zlata, obisk imašl Nedelja v bolnišnici . . . Mali bolniki na otroškem oddelku živahno čeibeljajo o vsem mogočem. Tudi štiriletna Tanja je med njimi. Vesela je, ker ji je zdravnik obljubil, da bo čez tri dni že lahko šla domov. Sicer pa se tudi v novi družbi ne počuti slabo, posebno še zdaj, ko je okrevala. Z Metko in Vido se vsak dan pogovarja o svojih punčkah. Včasih rada tudi zapoje, toda le tedaj, ko sestre Nade ni v službi. Pred dnevi jih je slišala zaradi tega. Ta sestra je z otroki vedno groba in Tanja je dobila celo zaušnico, ko je po nesreči zlila juho. »-Neroda, saj nisi doma,-« jo je ozmerjala sestra Nada in v tistem trenutku je že priletela klofuta. Tanja je jokala, čutila je, da ji dela krivico. Od tistega dne vedno s strahom pričakuje, kdaj bo stopila v sobo nepriljubljena negovalka, ki je nihče od malih bolnikov ne mara. Vse druge sestre so prijazne in se rade pogovarjajo z otroki. Celo pravljice jim pripovedujejo ob večerih, če utegnejo, seveda. Negovalka Nada pa ni vedno in z vsemi tako neprijazna. Zna biti sladka ko med, toda le tedaj, ko vidi, da se ji to izplača. Tisto nedeljo je prišel na obisk v bolnišnico Tanjin oče. Dežurno službo je imela sestra Nada. Vljudno se je pozanimal, kako je s hčerko, nakar mu je ona prijazno pojasnjevala, kako »uboga« je bila Tanja in da se je dobro pozdravila. MODA -To je najbolj pridna deklica v sobi 13, zato jo imam nadvse rada,-« je dejala. »Bi jo lahko za trenutek videl?« »Obiski sicer niso dovoljeni, toda, ker je Tanja pametna in ne bo jokala, jo bom pripeljala za kratek čas sem.« »Zelo hvaležen vam bom za vašo prizadevnost.-« »Ni vredno besedi. Tudi jaz imam hčerkico, zato vem, kako težko prebi-jem en sam dan brez nje,* je skoraj »žalostno« odgovorila Nada. Takoj za tem je odhitela v sobo 13 po Tanjo. »Punčka zlata, obisk imaš!« je glasno dejala deklici, ko jo je za roko pripeljala po hodniku k očetu. Nato se je za 10 minut »diskretno« odstranila. Tanja v tem kratkem času očetu ni upala povedati, kako grobo ravna ta sestra z njo, zato ji je oče ob slovesu naročil, naj jo vedno uboga. Negovalka Nada se je nato še precej časa pogovarjala z njim. Pred odhodom ji je Tanjin oče poklonil petsto-tak in zavoj pomoranč za njeno hčerko, »Tanja bo šla tako kmalu domov, pa jih ne bo toliko pojedla,« je dejal. Čutil je, da se mora prijazni in ustrež- KARO, PIKE IN CRTE — PRILJUBLJENI VZORCI ZA POMLAD IN POLETJE ljivi negovalki nekako oddolžiti za njeno »materinsko« skrb do Tanje. Ker je negovalka Nada s starši, strici in tetami malih bolnikov od vseh sester najbolj sladka, je v njen žep najpogosteje padel kak stotak. V pogovoru z njimi nikoli ne pozabi omeniti svoje hčerkice, za katero ji v resnici ni dosti mar. Ta nezakonska deklica živi pri rej niči nekje na deželi. Mati jo obišče zelo poredko. Mnogo bolj kot hčerka je Nadi pri srcu 2-letni sinček, prav tako nezakonski! Tudi njega ima v reji, vendar plačuje zanj več preživnine. Godi se mu bolje kot deklici. Rdečeličen je in okrogel, njegova sestrica pa bleda in slabotna. Mati kljub temu prinaša razne priboljške samo njemu. Morda zato, ker pričakuje, da se bo potem njen poročeni ljubček raje ločil in oženil z njo? Toda »njemu« je predvsem za denar — za njen denar — ki ga skupaj zapravita po lokalih. In ta mati je otroška negovalka. Do tega poklica nikdar ni čutila posebnega veselja, toda, ker je bila zan; razpisana štipendija, je izkoristila priložnost in si pridobila kvalifikacijo. -ey Za novo obleko potrebujemo precej denarja in da ne bo ta denar vržen proč, moramo gledati, da vsako obleko čim dalj nosimo in to tako, kot se kulturnemu človeku spodobi. Le v lepi, čisti obleki se bomo dobro počutili.Da pa bo ostala obleka kar najdalj lepo ohranjena, moramo z njo tudi primerno ravnati. Obleld je potrebna posebna nega, na kar vse preveč radi pozabljamo. Tudi ni prav, da v nekaterih družinah prepuščajo skrb zanjo le gospodinji, ki se mora potem sama mučiti s čiščenjem madežev in pranjem. Na svoje oblačilo mora vsakdo misliti sam. Ni sicer treba, da postanemo sužnji obleke in se ine upamo sproščeno vesti, prav tako pa ni potrebno, da bi se po prijetnem večeru v veseli družbi ali na izletu morali posloviti od lepe obleke. Marsikdaj je to ali ono dekle v zadregi, ker je njeno krilo polno madežev, bluza pa bolj siva kot bela. Včasih je temu vzrok neznanje, včasih pa tudi površnost. Jasno je, da dekle, ki ji ni mar, kakšna je njena obleka, ne bo nikdar dobra gospodinja in mati. 2e na obleki se ji vidi, da ne bo varčna in tudi ne najbolj snažna. Kdaj postrežemo s solatami S solatami prijetno dopolnjujemo kosila in večerje, včasih pa jih serviramo celo za dopoldanske in ^opoldanske malice. Posebno poleti y % Mra zelo velika, tako da je lahkr ve? teden in še dalj na mizi druga unS n drugače pripravljena solata. Na mizo jo damo ' St i <četno ali kot glavno jed ali pa **.