.Fantje so smučali v planinah. (Tudi dvA duhovnika sta bila z njimi. Po zajtrku su skupno pohiteli v beli sneg. Ves dan je b.i= la sijajna smuka. Proti večeru je malo zmrznilo, zlasti skakalnica V severnem kc= tu je bila vsa poledenela, .Kljub temu so drzni skakalci se vedno plavali Čez inosti = ček v globine.
Takrat s.ta se duhovnika ob strani pogo = varjala:
"Jutri zvečer pred prvim petkom imam za fante mesečno duhovne obnovo. Le .kako naj tej mladosti z uspehom govorim o smrti?"
Tedaj se je zgodila nesreča. Drzni skakai.ee je nesrečno padel in dobil resne ptskodbe v glavi. Oez deset minut mu je duhovnik prinaša svet® popotnico," Fante,ki so se zbrali ob umirajočem, so posebne pretresle besede, ki jih je izgovarjal du=
- 2. -
hovnik, ko je dal umirajočemu Najsvetejši. "Sprejmi, brat, popotnico, telo našega Gospoda Jezusa Kristusa, ki naj te varuje pred hudobnimi sovražniki in te privede v večno življenje,11
Se tisto .noč je nesrečni skakalec umrl. Duhovnik, ki pripoveduje ta dogodek, za= ključuje:
''Dragi večer sem z največjo lahkoto go=^ voril svojim fantom o smrti.
Tudi zame pride prav kmalu čas, ko bodo mojo bolniško sobo spremenili v kapelico. Mizo bodo pogrnili z belim prcom, nanjo po= stavili križ, ob strani dve sveči, bla= goslovljeno vodo in kar je tr^ba za popot« . * nico. Pred hišo bo zacingljal zvonček,sve^-če bodo prižgali, čez prag moje bolniško sobo Stopajoči duhovnik pa bo glasno molili "Mir toj hiši,.
V naglici bo treba pregledati film vse= ga življenja, če so morda v njem še kje
prizori, dogodki, ki Gospoda žalijo. Sedaj je treba te prizore iz filiuovega tra=--' ku izrezati in jih v pravem kesanju uničiti. Ko bo vst! končano in ne bo več nobenih res= nih dolgov, o bedaj bom mirno vzkliknil:
"Pozdravljena zadnjikrat bela hostija, ki kakor v plenicah skrivaš Jezusa!Po= zdravljen duhovnik v roketu in beli štoli, ki s tresočo roko daj eš sveto popotnico v moja trepetajoča ustalKako tolažbe polne so tvoje bosedet
"Sprejmi, brat, popotnico ___"
i
i
Tii ma * luna , 1 u nic. a , rs.z nebo se mi smo bi j a. '
Zdaj mi dolgi jezik kaze, skrije se in spet. prikaže.
Pa poredno mi mežika, zemlje s nosom se dotika-
in se klanja, klanja, klanja, sove skozi noc preganja.
V vsako okence podreza, Še na strehe drzno plezaj..
& Boni ¡i: W

KROMPIRČKOV KONEC.
.«¡to -Bao^spreiaili jalnistra ItrotjpirČka s ai-torto mater»
Ž o Spe.i u so na kraljevi vor.Odslej sta., ima 1 a vse« ga v izobilju. Speluza je pestila pravcata dvcrna gospa.Vendar je še vseeno večkrat mislila na svoje raztrgano bajčo, katero je prepustile beraču Ge=
Sag je bil cr. tisti, Ki jo nape« €i.l Krompirčka v svet po &est košev sreče, Kaj je mogel zatofJ£e se je malo vatel in ,j|iii fant ni našel šest. amoak kar cel uu=
>£.r*nj>irČek pa je dolgo nosil ministrski eil^r^er in trebušček...
$ Tem bi morali, dragi ctruci, zgodbo kopičiti. ;)a ?a bom imel odslej pred vami mii^ vam htcoiii psv^daoi Krompirokovo zgod= "bo JbraV do konc<*, Potem pa Zapikž
J^tikega dne je ke^uj Pnsiaodal pre= fbjedel p s aard.ii pišk. Nič več mu niso šle T |4.astKaj pa zdaj? Mislil je in mislil, kai naj »i jedel, in si je končno vtepel y svs^o sutais&o buticc, da mcz'a dobiti
»a mi ¿a krwnpir.
ircek

se nl=
j to bo nekaj] Celega
<
sebi in si «brisal solze cd
sem nikdar iecel. Moram ga poskusiti", je dto^al sem pri
^adetja, da tako medro iz tuhtal.
I» poklicti je kuharja TreVuharja. „ jttiic več ne morem jesti p®banih pisk«
„Kaj mo "briga, kakšen krouplr je mislil-kralj", se je smejal hudobne ž in napravil načrt*
In k» je prišel Krompirček zopet I i sat poscd-e, ga je prekucnil v največji grajski Ione c,
Ti ubogi Krompirček! Bog si ga vedi,ka= tera čarovnica ti je ukradla prerokovane koše sreče.
Kralju jo tile strašansko hudo, ko je zvedel za"zmote'". Toda bil« je prepozao. Hudobni kuhar je dobil zaslužene kazen,za ministrom pa 'Vse Pri smejale v znak žalosti sedem dni nis» jeole krompirja.
K o n e c .
- 6 r
m^iŠ^Mf
ffž %'A"vv^,"/-. ,.„•
m
Ko je car vseh. vidi, mogočni le" žal na^ smrtni po; ga obišče dobrodušni medved*
Lev ga pogleda po strani in vpraša*"Ali se ti ne zdi, mogočni medved, da v mojem "brlogu smrdi?" Medved' veha po zraku, skrem» Si ^obec in od. gcv o r i:" S a, r e s je, močno smrdi!" Ta odgovor razk&Či lova,da plane na medveda in ga raztrga.
Vse t«, je videl in slišal d ■lgcuLi z&= jed, Tudi on obišče bolnega leva. Ta mu zastavi isto vprašanje in zajček odgovcrii

ne,mogočni car, tu ne smrdi, tu prav prijetne diši!" "Lažeš",zavpije lev."Tu ne diši, temveč smrdi!" in ubije zajca s šapo.
Tudi volk se je prišel poklonit levu in mu je na zastavljeno vprašanje odgovoril: l,,Tu ne smrdi in ne diši!"
"Lažešito ni mogoče! vzklikne lev in mu pregrize vrat.
Zadnja pride lisica»Lev jo vprašat "Kaj praviš, zvitorepka, ali pri meni smrdi ali diši?" lisica cagevorii
©pit- sti, mogocra da ne ločim, pa ne upam."
©dgeFvcr prizanesel.
car, take
sem nahodna-, si
ali smrdi ali diši. Lagati je bil levu všeč in je lisici

-7 -
v
SO
V0
r
L
pn
r t L
p
Bane s p ogle jmo, kak. o se je treba obnašati, če greš h konru na obisk,
^Predno stopiš v tujo hišo ali sobo, vedno po= trkaj in šele ko dobil odgovor, vstopi. Nikdar pa ne vdiraj v sobo brez trkanja! Zelo grao je tii= di, kar počnejo nekateri, otroci,posebno če jih. je več skupaj, da pred vrati eden drugega naprej tiščijo,se smejejo in kukajo skozi ključavnico, če imas namen vstopiti, potem potrkaj brez obotavljanja in vstopi!
Ko prideš v sobo, lepo pozdravi, Dečki naj se odkrijejo in ostrnejo ves Čas odkriti, Nnto povej, čemu si prišel in ko si so pogovoril, zopet pozdravi in mirno od=
idi,
y
Ce pa greš k tovarišu ali tovarisiči na obisk, da se bosta skupaj učila, ali ^ poigralo, ne ostajaj predolgo pri njem, kor najbrž ne bi bilo njegovim staršem to po volji, a tudi tvoji domači bi bili v skrbeh, kje se potikaš.
V tuji hiši se vedno zavedaj, da nisi doma, zato se izogibaj prevelike presto= sti: ne kriči, ne razsajaj in pusti vse stvari pri miru!
Če se boste po tem ravnali, vas bodo v vsaki hiši veseli!
Biser, Slon, Bobrova, Maribor, Basko, Cerkev, ^kopališče.
Premikaj besede tako, da dobiš v navpični Črti ime znanega slovenskega škofa.
Majer Stojke Šr - ik
Kaj je ta mcž po poklicu izveš, Če gornja črke praviln® razporediš.
i
T) Eožični, pozdrav:Slava Bogu,mir ljudem. 2) Vremenski pregovor: Božič zeleni,
bela Velika noč,
—^ V	v . v*	v	_	t V	I ■
t>) zicna nocj Oj sveta noc tozicna tij
prekrasna si nad vse noči.
Žrela je določil nagrado Cerar Bragotu.