T
- - . - ijfj
i
GLAS ^ NARODA
list:slavenskih delavcev v Ameriki,
The largest Slovenian Daily in the United States.
Iltned every day except Sundays □ and legal Holidays, 75,000 Readers.
3D
TELEFON: CORTLANDT 2876.
Entered as Second Class Matter, September 21, 1903. at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1870.
TELEFON: CORTLANDT 2876.
NO. 260. — fiTEV. 260.
NEW YORK, MONDAY, NOVEMBER 5, 1923. — PONDELJEK, 5. NOVEMBRA, 1923.
VOLUME XXXI. — LETNIK XXXI.
NEMIRI, ZMEDE IN ZMOTE V NEMČIJI
Brambni minister je razpustil državne delavske svete. — znanega komunističnega voditelja so aretirali. — Nemškim nacijonalistom je zrasel greben. — Vest o uit:matu je bila pretirana. — Vojni klic bivšega nemškega vrhovnega poveljnika Ludendorffa.
Berlin, Nemrija, 4. novembra. — Znani komunistični voditelj Heinrich Brandlcr je bil včeraj aretiran.
Berlin, Nemčija, :>. novembra. — Brambni minister (Jessler je zapovedal razpust vseli državnih delavskih o-brtnili svetov.
Iz preeej zanesljivega vira se je izvedelo, da je bavarska vlada naročila kanclerju Streseniamiu, naj osnuje v Nemčiji diktaturo. Diktatura naj bi bila taka kot je sedaj na Bavarskem.
Ce se to ne bo v najkrajšem času zgodilo, bo poslala Bavarska svoje vojaštvo proti Berlinu.
Kaneler Stresemann se je danes posvetoval z voditelji meščanskih strank glede ustanovitve manjšinskega kabineta. ki bi dobil potrebno parlamentarno večino s pomočjo nemških naei jonalistov.
Nemškim nacijonalistom je silno zraset greben. Na-ei jonalistično glasilo 44Deutsche Zcitung" je objavilo članek, v katerem so naslednja povelja: 44Proč z Ebertom! Izzenyiio soeijaliste iz pruske državne vlade".
Berlin, Nemčija, 3. novembra. — (Poroča Karl von Wiegand. — Soeiaj listič ni časopis " Yorwaerts" je objavil danes popoldne senzaeijonalno poročilo, da je strmoglavil bavarski diktator von Kahr Knillingovo vlado ter poslal kanclerju Stresemannu ultimat, naj takoj ustanovi državno vojaško diktaturo, i'e bi tega takoj ne storil, bi začele bavarske čete prodirati proti Berlinu.
Nekaj časa je vladalo v Berlinu velikansko razburjenj«'. Brzojavno in telefonsko službo so morali zastraij strahovitega navala prekiniti.
Par ur kasneje sta pa Kalir. kakorjtudi ministrski predsednik Knilling izjavila, da je to poročilo smešno.
Par ur pozneje je objavila berlinska vlada, da ji ni poslala Bavarska nobenega ultimata.
Pozneje je pojasnilo glasilo katoliške stranke"German ia da je poslal tozadevni ultimatum fašistovski voditelj Adolf Hitler i*> nasvetu ]K>lkovnika Ehrhardta.
Khrhanlt je poveljeval mornariški brigadi, ki je vdr la v Berlin tekom Kappovega ptiča leta 1920.
Kmalo zatem je pa neki uradnik zunanjega urada i častno besedo zatrdil, da ni berlinska vlada sprejela niti takega niti takega ultimata.
Berlin, Nemčija, novembra. — General Ludeii lorff je izdal danes proglas nemškemu prebivalstvu. V proglasu pravi, da je treba Stresemannovo vlado strmoglavit? ter osnovati diktaturo.
Poziv je izšel istočasno v vseh nemških nacionalističnih listih. General pravi v proglasu: —
"Olj in vzor nemškega nacionalističnega gibanja mora biti stara nemška armada, katero so ustvarili H »lien-zollernci. To mora biti annada z močno pestjo >*n z na-brušenim mečem. Nemčija ne sme poznati dru-jera kot voditelja in podložnika. V nemški narod je treba znova
vcepiti duha, ki je živel v nemški armadi tekom svetovno vojne/'
liidendorff končuje svoj članek s pozivom na boj v roti vsem notranjim in vsem zunanjim sovražnikom Nemčije.
Lud«ndorff je odloT-no proti komunistom, socijali-stoni, zmeniežcm, separatistom in Judom. O Judih pravi, da so pijavke na telesu nemškega naroda.
London, Anglija. :s. novembra. — Mesto Koenigstein. kjer se nahaja precej močan oddelek francoske okupacij-:*ke armade, se je pridružilo porenski republiki.
Zadeva se je završila z vednostjo in pod patronaneo Francozov.
VELIK NAPREDEK NOVE REPUBUKE
GENERAL LUDENDORFF — BAVARSKI DRŽAVLJAN
Tli ..............................I	□
Litvinsko glavno mesto Kaunas, boljše znano kot Kovno, je zelo napredovalo ilzza svetovne vojne. — Nova republika se nagiba proti Angliji.
_	■ m. i	:
KOLEDAR
za leto 1924
CT STANE SAMO 40c ^
Naročite ga takoj, da ne boste brez njega
"O LAS NARODA" 82 Cortlandt St., New York
OBRAVNAVA PROTI GOVER-NERJU WALTONU.
Oklahoma City, Okla., 3. nov. — Senatno sodišče je določilo, da se bo 8. novembra začela končno obravnava proti governor ju države Oklahome, J. Wahonu.
Obtožnica navaja 22 točk. vsled katerih se bo moral Walton zagovarjati. Walton mi advokati protestirajo proti dvanajstim točkam.
Brez dvoma bo Walton odstavljen kot jroverner.
GRŠKI PUNTARJI OBSOJENI NA SMRT.
Kovno, Litvinsko. 4. novembra. Zadnji obisk angleške parlamentarne delegaeije na Lhviirakem ji bil pra-vcat zmagoslavni pohod. Vsepovsod so bili obiskovalci spr? jet i z največjo gostoljubnostjo in nudilo se jim je kar največ prilik, da vidijo vsako fazo e-konomske-ga in socijalnega življenja dežele.
Splošno se domneva, da so st vrnili v Anglijo s prepričanjem, da je bodoča prosperiteta tega naroda zagotovlejna. o čeonur so se prepričali na lastne oči. Se več pa je vredno, da so dobili zadostil t dokaze, da se nagiba dežela v ekonomskem. kulturnem in političnem življenju proti Anjgliji.
Le oni, ki vedo, kakšno je bilo Kovno ]>od rusko ali earsko administracijo. imajo pravico dati izraza svojemu mnenju plede dela. katero je izvršila lit vinska republika, odkar je dejanski vzela -v svoje roke administracijo dežele. Rekord je presenetljivo ugoden, posebno če upoštevamo ovire, s katerimi se je morala republika boriti.
Mesto Kovno se je izdatno izboljšalo in naravne prednosti mesta so postale bolj nčite. Mesto leži ob sotoku Xjismena in Vilne in bregovi se dvigajo do višin* 2000 čevljev. V starejših mestnih delih Kovna je več relikvij .preteklosti, ki so velike zgodovinske vrednosti.
Sedanji župan je storil v zadnjem letu dosti 7a olepšan je mesta. Dal je nasaditi drevesa za senco in vrtove. V bližini vojnega Tiuzeja je kenotaf, posvečen spominu mož, ki so padli v boju za 1 irtvinsko neodvisnost.
Najboljši hotel v Kovnn je Grand Hotel, katerega obratuje vlada in v katerem so bili nastanjeni člani angleške delegaeije tekom njih bivanja na Lit vinskem.
Litvinska je ustanovila državno vseučilišče ter državno opero. Na srečo ne manjka domačega materijala za razvoj narodne opere. Litvinska ima sijajen tenor v '>sehi Kipras Petrauskasa. Izšolal se je v Rusiji ter je bil posebni proteze slavnega Kaljapma. Fe-trauskas je posvetil sedaj vse svo-ie delo razvoju narodne lit vinske opere in njegovi napori obetajo tudi popolen uspeh.
ALI BO OR&KA POSTALA REPUBLIKA?
STALIŠČE j AMERIKE NAPRAM EVROPI
Značilna izjava ameriškega poslanika M. T. Herricka. — Razkritje spomenika na čast padlim Amerikancem in Francozom. — Usoda Amerike je približno ista kot je usoda drugih narodov. — Ali je napravila Amerika napako, ker se je vmešala v svetovno vojno?
Najslavnejši nemški general Lud »ndorff je pred kratkim dobil bavarsko državljanstvo. V vsej Nemčiji edinole Bavarci hrepene po po v rat ku monarhije. Poleg njega ;e fotografiran Rok Lang, oče Antona Langa. ki igra v ^berammergauskih pasijonskih igrah veliko vlogo Kristusa.
FILiPINEC KRIV UMORA PO 1. REDU
Na varili, Francija, 4. novembra. — Danes so tukaj razkrili spomenik v spomin onim Amerikancem in Francozom, ki so padli v Champagne tekom svetovne vojne.
Pri tej priliki je izmel jako značilen govor ameriški poslanik Myron T. Herrick. Med drugim je izvajal tudi naslednje: —
"Mi smo prijeli za plug ter smo pripravljeni razorati brazde. Naša usoda še ni odločena. Zdi se mi pa, da je naša usoda ista kot je usoda drugih narodov.
"Mi smo se vmešali v vojno vsled idealizma in vsled sočutja napram Franciji. Nekoliko pa tudi vsled interesov pravičnosti in vsled svojega trgovskega duha.
"Za sedanji evropski položaj se Amerika ravno tako interesira kot se je v letih 1914 do 1917. Naš dobrobit je odvisen od ureditve evropskih razmer.
"Ce smo prepričani, da edinole mi lahko uredimo ravnotežje v Evropi, bi bilo napačno stati na strani in gledati. V tem slučaju bi ne imeli nobene opraviebe za svojo ude-ležitev leta 1917.
"Ali se zamorejo urediti evropske zadeve brez našega posredovanja ? Logika dogodkov je močnejša kot je pa volja posameznika. Življenski interesi dežele imajo prednost pred osebnimi nazori, pred nazori državnikov in pred nazori posameznih državljanov.
"Zastran stvari, za katere smo se borili, zastran ci-Ijev, katere smo si postavili, zastran naših mož, ki so padli, je naša usoda v gotovih ozirih ista kot je usoda ostalih narodov. .
"T<? vprašanje je vzvišeno nad kričanjem in nad političnimi boji. Tega vprašanja se^ne sme izrabljati v politične namene. Kdor to stori, oskrunja spomin mrtvecev, v kojih počast smo se danes tukai sestali."
DOSTI PRISELJENCEV BODO DEPORTIRALI
Deset tisoč priseljencev skuša priti v Združene države, a nekako tri tisoč jih je izključeni. — V& priseljenci na "Lev.athanu" bodo deportirani.
Po deset ur trajajočem posvetovanju ga je porota spoznala kri-vlm. — Umor je bil posledica prepira zastran prstana. — Truplo je hotel vred! v vodo.
Koncem prejšnjega tedna se je končala v New Yorku značilna obravnava j»roti Kilipincu Eulogiju Loža d o, ki je zadušil strežnico Bloosoin Martin ter poskušal vreči njeno truplo v votlo.
Obravnavo je vodil sodnik Bosa lsk v.
Po zaslišanju raznih prič so se porotniki neprenehoma posvetovali deset nr in petintrideset minut.
Zatem so spoznali obtoženca krivega umora po prvem redu.
Kot že poroeano, je bil Filipi-nec kuhar, deklica pa bolniška strežnica pri nekem newyorskem zdravniku.
Zagovorniki so poskušali dokazati, da Filipinee ni liil naprej zasnoval umora, ampak je storil svoj čin v hipni blaznosti.
I;ozado je bil zadušil bolniško strežnico dne 8. junija in sicer v kuhinji zdravnika. pri katerem sta bila oba u služb ena. Zatem je zavil truplo v dve debeli preprogi, najel avtomobil ter se peljal na Staten Island.
Šoferju se je Filipinee s čudnim bremenom dozdeval sumljiv. Obvestil je nekega mornarja, ki je poklical stražnika.
.Stražnik je Filipinea aretiral v trenutku, ko je hotel vreči zavoj i svojo žrtvijo v morje.
Pri obravnavi je Filipinee prisegel. da se je spri z bolniško strežnico zastran prstana, katerega nm ni hotela vrniti. Ko je prstan nasilno zahteval, mu je začela pretiti z dolgim kuhinjskim nožem. To pra je pa tako razjezilo, da je planil na njo ter jo tolike časa davil, da je prenehala dihati.
Šele tedaj je pa spoznal, kaj j€ storil. Trupla se je skušal iznebiti zato. da bi izbrisal vsak sled z<i seboj.
Prihodnji teden bo sodišče do ločilo, kdaj bo moral umreti Fili pinee na električnem stolu.
London, Anglija. 4. novembra. Poveljniki armade in mornarice ro izdali proklamacijo. v kateri zahtevajo odstranitev kraljevske družine, ki je bila baje odgovorna za zadnji upor. Nadalje naj se potom ljudskega glasovanja določi, če naj postane Grška republika. Do ljudskega' glasovanja naj bo srrški prestol nazaseden.
Več kot deset tisoč priseljencev je na ladjah v ne-vvvorškem pristanišču, in tri tisoč teh*bodo najbrž deportirali. vključno 1367 na " Le-viatlianu*', ki so dosepli v soboto Lz Southamptona. Tako je izjavil priseljeniški komisar Curran.
Angleška kvota za uradno ali fiskalno leto je izčrpana. Tako je telefoniral Curranu generalni komisar Husband v Wash ing ton u. To se tiče dva tisoč angleških podanikov, ki so sedaj v new verskem pristanišču. Dru*»i, ki bodo najbrž dejx»rtirani. prihajajo iz Rusije, Afrike. Albanije. Ejripta, Grške. Palestine. Portugalske. Turčije ter drugih dežel, kojih kvota" je Že izčrpana.
Parobrodne družbe, ki so privedle preveliko število izseljencev, bodo morale plačati kožni ter prevesti isReljenee nazaj domov. To jih bo stalo več kot en miljon dolarjev. — je rekel komisar Curran. — ČV se hočejo izo«rniti tem stroškom, bodo morale dokazati, da niso prav nič krive in da niso ničesar zanemarile.
Komisar je strogo obsodil parobrodne družbe in inozemske vlade, ker dovoljujejo izseljencem na potiti se proti Združenim drža-, vam. — Na drtigi strani vode je vsakemu znano/ kaj zahteva ameriška postava. — je rekel.
Od 1600 priseljencev, katere so prevedli na Ellis Island z grške-kega parnika "Byron", so jih morali zadržati osemsto.
—	To je brez primere. — je rekel komisar. — Rilo je 600 Rusov, 100 Grkov. 50 Rumuncev in nekako 50 Turkov.
—	Številni so prišli brez sredstev. da odpotujejo v kraj. kamoi-so konečno namenjeni, drugi imajo zopet premalo denarja, da bi živeli z njim. dokler ne dobijo dela, in številni imajo bolezni in dru-gre telesne hibe.
MATTHES PROTESTIRA PROTI ZAVEZNIKOM
Pritožuje se, ker so bili separatisti izgnani iz Aachena. — Napad na stanovanja separatistov. — Angleži so mu vrnili protest ne-prečitan.
Mainz, Nemčija, 4. novembra. Joseph Matthes je v imenu provi-zorične vlade porenske republike poslal belgijskemu vrhovnemu komisarju protest, ker so Belgijci iznali nemške separatiste iz vseh javnih poslopij, katere so zasedli prejšnji teden v Aachenu.
Matthes pravi, da so nasprotniki separatističnega gibanja izkoristili to belgijsko stališče ter navalili na stanovanja separatistov ter jih pregnali. Belgijska armada je zadala hud udarec belgijskemu separatističnemu gibanju. Porenska republika je vsledtega •ako oslabljena.
BA&BUSSE OBTOŽEN VELB-IZDAJE.
Solon, Grška, 4. novembra. — Danes so bili pred vojnim sodiščem obsojeni na smrt polkovnik Marinatos, polkovnik fvpanavan-gelis in stotnik Marketos. ker so poskušali s svojimi pristaši strmoglaviti grško vlado.
Več častnikov je bilo obsojenih na daljno zaporno kazen.
Parit, Francija. 4. novembra. — Zawtran veleizdaje se bo moral zagovarjati znani francoski pisatelj BarbuHse. kojega knjiga "Ogenj" je povzročila tekom svetovne vojne velikansko senzacijo.
Barbusse je na neti skupščini v Berlinu baje "Izjavil naslednje:
— 0e bi bili moji tovariši v zavezniški okupacijski armadi pozvani, naj se bore proti svojim nemškim bratom, v kojih rokah je varnost proletarijata. jih pozivam, naj tejja nikdar ne store. Predno bodo ubogali *voje predpostavlje-j ne, naj natančno presodijo in pre
udarijo. Icakšna bo njihova bodo ča usoda.
Ce me bodo zastran teh mojih besed preganjali, ko se bom vrnil v Francijo, bom ponosen na to.
Zaradi veleizdaje se bo moral zagovarjati tudi člankar lista 'Hu-manite', ki je objavil ta Barbussov proglas.
NOV LETALNI REKORD.
Včeraj so se vršile na Mitchell Field pri New Yorku velike zrako plovne tekme. Rekord je dosegel mornariški poročnik Harold .T Brow, ki je prevozil v eni uri 274 milj.
Koblenz, Nemčija, 4. oktobra.
Matthes je poslat podoben protest tudi lordu Kilmarnoeku, angleškemu članu porenske komisije.
Pismo je dobil nazaj in sicer neodprto.
Bruselj, Belgija. 4. novembra. Belgijske oblasti v Porurjti so obvestile zunanjega ministra Jaspe-ra. da bodo v sredo ali v četrtek podpisale pogodbo s Stinnesovo skupino glede zopet nega obratovanja v Ruhr-okraju.
Takoj zatem bo tudi Xemčiia začela pošiljati premog v Francijo.
VDOVA JE DOBILA VELIKO ODŠKODNINO.
Brooklvnska porota je prist.-lila včeraj Mrs. Man- Holmes 27 tisoč dolarjev odškodnine Odškodnino bo morala plačati Brooklyn l'apid Transit Co.. pri kateri se je njen mož kot motorman smrtno ponesrečil.
DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM
OZEMLJU
M potCM mit banka tsvriujejo zanesljivo, hitro In po nixkik
•enak:
TtmJ M hO« mmirn mm iMekl Jugoslavija:
Baapoitlja na Mdnj« poftte la lcpUCoJ« mKi. poštni tekom! ur*<3" ta "Jadracnka banka" t IJablJanl. Za.mira. Beograda. Kranjn, Celju, Maribora. Dubrovnika. Splita, Sarajeva ali drugod, kjer j« pafi u hltr« hpUeOo najufodneje.
1000 IXn....... $12.70
2000 Din....... $25.20
5000 Din....... $62.50
M nakazilih, ki znašajo man) kot an tiao« tflnarjav računlma poaakaj mm 1« oantov za poštnin« In erug« atroik*.
Italija In naeda&a exaxnlje:
BaapoSUJa na ndaj« po«U la lap Utaj« "Jadranska banka" t Trvtm.
OpetUl la Sedva.
200 lir	................$10.10
300 lir	................$14.85
500 lir	................$24.25
1000 lir	................$47.50
Prt nakazilih, M znašajo manj »t M lir račun Ima »eaabaj »a II canta« aa poštnina In druga stroška.
aeinjalinu U presegajo znesek rot tiso« ttnarjer ali po Iratliel Bt doTolJaJemo pa mogotr ostl i« posebni popust. Trsdnost dinarjem ln liram sedaj nt stalna, menja se Tečkrmt ln nepričakovano; ls tega razloga nam nI c.ogočo podati natančne cene rnaproj. Haftinamo po ceni onega dne. ko v am dospe poslani denar t roke.
Mtodo ts»la«l t aoagrHkfli dohwjlH glejte pooeben ogfaw v Um Tlat».
Dcaer nam Jo poslati saj boljo po Pestil Moooy Order aU pa Now Tok Bank Draft.
FRANK 8AKSER STATE BAKE 11 Oartlandt Straat Tet.: conmdt «X7 Haw York, H. T, Olamo fatopuimo Jadranska Banka.
)
[Največji slovenski dnenal^l
▼ Združenih državah	{j
Vfjja za vs« leto ...	$6.00	1
Za pol leta .....	$3.00	\
Za New York celo leto -	$7.00	i
Za inozemstvo celo leto	$7.00	J
QOmBEES L.	11 1 11 1»I-ma»
NEVESTA Z DOLGIM IMENOM.
V sol»>to je napisal newvorški kU'rk Gannon najilaljše ime na poročno dovoljenje. Nevesta se nemre^ piše Oljra Papaswmow-potiloMm in nj?n nrecni žtnin je Jame* Sakaloren iz Chieapa.
(Skoraj gotovo ne je poročila vsled tega, ker ji je bilo ime predolgo. Op. ur.)

-Ol*AS NAHODA, 5. KOV. 1929
WGLAS NARODA"
(SLOVENE DAILY) oWnetf and Published by
81ovenic Publishing Company	_
(A Corporation)
FRANK SAKSEW, Preaident	LOUIS BENEDIK, Treaaure
Wace of Buaineae of tho Corporation and Addreesee o < A bova Officers: ag Cortland t »treat. Borough of Manhattan. Naw Verfc City. N. V.
"G L A S NARODA" _____(Voica of tfia People) _	_
_»eeued Every pay Ex cap t Sundays and Holiday«._
Za eaia lato votja list za Ameriko Za New York za Wo late..........
In Canad« ................ «0.00 Za po« leta ........................ W.S0
Za pol lata ........................ 13.00 za inozemstvo za ca to late ........ $7.00
Za ttrt I«ta ..................,... $1.50 Za pol lata ........................ M-S
__________________Subscription V early >6-00______
_Advertisement on Agreement._
__"Glaa Naroda" izhaja vsaki daw izvztmtl nedelj in praznikov._
Duplet fares podpisa In oabenosti se ne prlotXhijeJo- Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri »premembi kraja naročnikov, prosimo, da ae nam
tudi prejanjo bllvališCe naznani, da. hitreje najdemo naslovnika.
-—-
"GLAS NARODA" 83 Cortlandt Street. Borough of Manhatttan. Ne* York, N. Y.
Telephone: Cortlandt 2t7«_
En kvart <na dan za zdravie
PRAZNO UPANJE
Uredništvo našega lista, je dobilo zadnji čas precej pisem , v katerih nas Postojneani in okoličani vprašujejo, oe je resnično poročilo, da bo dobila Jugoslavija v zameno za Reko Idrija, Postojno in precej ozemlje krog teh dveh mest. Razvoji zadnjih let eo nas naučili, da je najbolj škodjivo zaupanje v človeka ali narod, kateremu sta krivica in zalirbtnost vsakdanja obrt.
Dotično poročilo glede zamene Reke za Idrijo in Postojno so razbobnali v svet jugoslovanski listi.
Najbrze mu niso niti sami verovali.
Italijanska vlada je pač taka, da ničesar ne da zlepa. Oesar pa zlepa ne more vzeti, s silo vzame.
Glede Reke krožijo n&jraznovrstnejša nacifralia poročila.
Da ji upravlja posebna komisja, da je pod zaščito Lige narodov, da ima na Reki jugoslovanska vlada isto besedo kot italijanska, tid.
To so pa samo fraze.
Reško pristanišče je itlijansko izza časa, ko ga je "osvojil" Gabriele d'Anmizio z vednostjo italijanske vlade.	i
In Reka bo toliko časa italijanska, dokler ne bodo Italijanov pregnali jugoslovanski kanoni.
Idrija in Postojna bosta jugoslovanska, ko se bo uta-borilo na idrijskem in postojnskem trgu jugoslovansko vojaštvo.
Dolgih pet let že gulijo diplomati zelene mize, da so jim že vsi komolci oguljeni, pa niso dosedaj še ničesar dosegli.	. —
Narod je miren. Svojo usodo je poveril diplomatom. Pravična ureditev diplomatičnim potom se bo pa vršila <. svetem Nikoli.
Italija je dolgo časa drezala v Jugoslavijo.
Najprej je stavila svoje predloge. Jugoslavija jili je sprejela. Ojunačena vsled tega uspeha, je začela pogoje diktirati.
Jugoslavija jih je sprejela.
In če bi bila njene zahteve še nesramiiejše — Jugoslavija bi jim najbrž ugodila. Italijani vedo, s kom imajo opravka.
Samo da se ne dotaknejo srbske meje pri Albaniji pa je vse dobro.
Iz Bel grad a do Krasa je pa precej daleč. Debele naočnike bi morali natakniti kratkovidni belgrajski državniki, da bi videli do tja.
Mislijo pa, da jim zaenkrat tega ni treba.
Italija je že razrešila primorsko vprašanje v svoj lastni prid.
Dobila je Reko, Istro, Primorsko, Kras s Postojno in Idrijo vred.
Jugoslavija bo pa pravično razrešila primorsko vprašanje tedaj, ko si bo zasigurala Reko, Primorsko, Kras z Idrijo in Postojno vred.
Svet je mirno gledal, ko nam je sosed kradel najlepše Lok« kos za kosom.
Ali je svet re.s tako pokvarjen in korupirau, da bo protestiral, če bi zahtevala Jugoslavija nazaj svoje ukradeno blago ?
Farm Products CoInc.
Walker 7300
Novice iz Slovenije.
Triadelphia, W. Va.
Že v«* let »tanujeni v tukajšnji okolici iu ves čas reduo preibiram < l!u* Naroda, vendar dopisa iz utf-kajfajih krtjev s»* nisem videl v tem IMfu, čeprav ima več nr.roč-niUo-v v tukajšnji okolici.
Kar nas ie tukaj stanujo&h Slo. v a nov. se prav dobro razumemo, pa naj bo od Ljubljane, Zagreba ali pa tudi od K rakova. Vsi ao or-fritmzinmi strokovno, povečini tudi podporno, pač -pa jako pomanjkljive pol it'«" no. Pri poznati ae mora bratoma Hrvatoru. da *o precej aktivni v jueoalovanski aekciji de-iarxke atrsnke, da pa ao tudi Poljaki procrtj vneti za cerkev, pač ni treba omeniti; Slo»vcnei pa *'kolebamo" nekje v sredi.
•Pela *e nedno. če ni kalofh lojalnih anonov a podjetniki. Vratih it j« paf treba tudi po "wt>u"
post a riti aašmi izkoriaee valcem in njun pokazati. da se za lakoto tudi brez težkega dela lahko umrje. Kajti trdo delati in za to trdo delo ne dooiš x>iti tega, kar ti gre po pogodbi, brez zavesti, da ai deseti; wit toliko zaslužil. lyako naj potem čdovek mirno trpi?
Kakor sem že zgoraj omenil, «-nio fckoro povečinoma vsi organi-/o vati i podporno. Posebno hvalevredno napreduje tukajšnje društvo "Planina" Stcv. 425 SNPJ. U*tan*rvljeno komaj	d verni
leti je že davno prekoračilo ite-vilo 100 na &anstvu in te samo v odraslem oddelku, brce otrok.
Die 10. novembra zvečer napravi omenjeno tln^tve v unijsld dvorani «rvoj <plesr na katerega ae vab i je vsi naši prijatelji od. blizu in dalee. pvvaebuo člani naših društev iz Mtumdiville, W. Va^ ka-
Prvi slovenski župan v Ptuju.
Iz Ptuja poročajo: Po odstopu župana liOsmsrbegSTH so se »pričeli med obema narodnima strankama, med Jugoslov. demokratsko stranko in Narodno socijalno stranko v Ptuju razgovori glede enotnega nastopa, da <*e zasigura izvolitev slovenskega župana. Demokratska stranka je pokazala poi-qo razumevanje za važnost polo-£aja. Knt jačja od obeh frakcij je i i ne-! a pra\>co, <la postavi kandidata. toda ni oz njenega zaupanja dr. Seučar je kandidaturo odklonil, da je omogočil kompromis z iiarodno?ocijalno «tranko ter lojalno vzajemno delo obeh grup za gospodarski in kulturni narodni procvir mesta Ptuja. Dne 13. okt. ob 6. zvečer se je sestal občinski svet k volit vi župana. Navzočih je bilo 2i> občinskih svetnikov. Vla/do je zastopal okrajni komisar llratiua. Pri volit vi župana je dobil dosedanji podžupan Blažek 12 glasov, 7 demokratskih m 5 na-roduosocij&inih. Socijalnodenio-kratski kandidat Šegula je dobil 10 glasov, 1 glas je .pa dobil soe. demo Vrat Pepelko. Dosedanji pod-žuiian lilažek je torej izvoljen za župana. On je prvi slovenski narodni župau me^a Ptuja in je iza-to razumljivo, da je večina občinskega sveta pozdravila njegovo izvolitev z glasnim odobravanjem. Izvolitev je izzvala v mestu iskreno zadoščenje ter jo gotovo pozdravlja vsa slovenska javnost. Župan lilažek se je \ kratkem lepem govoru zahvalil za zaupanje ter je začrtal svoj program. Kot prvi slovenski župan bo vedno imel pred očmi narodne interese, pri tem pa se hoče z vso vnemo posventi gospodarski povzdigi ine<?tn. Po volitvi župana je bila seja zaključena Volitev podžupana se bo izvršila na prihodnji seji. T'pati je. da bo župan v najkrajšem času potrjen, da zavladajo na magistratu zopet normalne rarmrre.
Premestitev pošte iz Tupalič v Preddvor.
S 16. oktobrom sta se preselila pošta in telefon iz Tupalič, občitn;« Šenčur, v va^ Predd\or in se ime nuje po^ta Preddvor. Sel ski pis-monoŠa te poste bo dostavljal vsak dan razen nedelj v vasi Hrib, Tu-paliče, <>lsevk, Hotemaže. Nova vas Mače in Kašelj; ob pondelj-UH», sredah in petkih v vasi Breg Srednja liela. Spodnja Bela. Hra še in Zgornja Bela; ob torkiih, četrtkih in swbotah pa v vasi Mo-žanea. Po t oče in Turn.
Izpremembe v državni aluibi.
Imenovani so: Dominik CerjaJt za sumprskega inženjerja pri 5u-marslu upravi na Bledu; Alfred Bueb^baeh za okrožnega gozdarja I. razreda pri šumski upra\«i v Murski Soboti; Stanko Hribernik
za okrajnega gozdarja III. razreda pri žumski upra\-i na Bohinj-ski Bistrici s sedežem v Stari Fužini ; Ivan Hrast pa za šuuiarja I. razreda pri šuinski npravi na Bledu. — Vpokojeni so- Otmar Me>g-lie, višji davčni ujti^^telj v Mariboru: Rudolf Medved, šum ar pri »umski upravi na Boliinj-aki Bistriei, in Dragotin Pštros, šuma r pi~i šum. itpra\-i na Bledu. — Iz drž. službo «ta izstoi>ila: dr. Josip Novak, sodnik okr. sodišča v Ptuju, in dr. Vinko Zoreč, sodnik okrajnega sodiiča v Ribnici.
Odlikovan je
z redom sv. Save 5. vrste koaije-nški major Vladimir Seunig.
Poroke.
Poročil se je v cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani Avgust Paškulin z gdč. Frido WeiKsovo.
Poročil se je Vladimir Franko-vič. j>r<»fesor v Ljubljani, z gdč. Lucijo CJolobovo iz Idrije..
Poročil se je v Ljubljani Zvorn-ko Vudrin > gdč. Jož:ico Mavee. — Istočasno s? je zaročila nevestina sestra Marica z Lojzetom Sulia-čem in nevestin brat Fran jo z gdč. K le. o Borštnarjevo.
Jz Ti bovelj j>oročajo: Dne?'14. »kiobra se je poročil na Bledu nas trboveljski rojak dr. Teobald Vo-dušek, Htaše generalnega konzulata v Bukrrešti, z gdč. Miro Vr-stovskovo iz Ljubljane in bivšo učiteljico v Trbovljah.
Razne vesti iz Celja.
Dr. Karel Pečivik, dosedaj zdravnik v Št. Jurju ob juž. žel., se je ])reselil v Celje.
V	Bukovem žlaku .pri Celju je v-inrla Mirni ReLsmiilleT, rojena Koželj.
Starodavno mesto Celje se v zadnjem času lepo razvija in tudi obnavlja. Mestna občina je z dobrim vzgledom prednjačila in prenovila tvoja poslopja. Le stara "tJrotija*' je še v zanemarjenem stanju, dobi pa. kakor doznava *'Xova dol,a", v kratkem prijazne jše lice Tudi drugi hišni posestniki ne zaostajajo glede obnavljanja svojih hiš. Tako je Celje v zadnj-Mii času dobilo prav čedno n prikupno lice. To lepo \*nanjost me-tn pa mwr.o kazita dve že rai/.-pndnjoe: er&rni poslopji: staro okrožno .sodno poslopje in tako-zvana bolniška vojašnica. Ali .se erar ne bo zganil in storil, kar je njegova dolžnost?
V	zadnji občinski seji se je razpravljalo o najetju posojila za dobavo večje količine električnega toka od tvrdke Westen in odcin-Icarne, kar- pomeni za mestno ob-"•ino celjsko velik napredek. Ako bo me.-tna elektrarna razpolagala /. zadostno električno silo, bo po-magano razvijajoči se obrti in industriji. Že sedaj je zasiguranih toliko n«n-jh odjemalcev, da se more nova investicija kriti od povečanih dohodkov. Izdatki so sledeči: za razširjenje in obnovljen je električnega omrežja 720,000 Din, za nove. transformatorje 250,000 Din, za šte\'ce 200,000 Din h» aa razna popravila 120,000 Din. Pri-obnovitvi omrežja se uvede tndi-avtomatičr.i aparat <za prižiganje in ugašanje električnih svetiljk, s čemer «ti prihrani podjetje nrnofto električne sile. ____
| Peter Zgaga
Bivši nemški kronprinc se bo te
dni vrnil v Nemčijo.
Iz precej zanesljivega vira se je pa istočasno sporočilo, da ne bo rešil domovine.
*	a *
Francija je postala zaupna. Zadnji čas šepeta vedno zaupne jše Ameriki na uho, da ji nikdar ne bo plačala dolgov.
f . #
Skeb ni tako brezkoristna stva-rica, kot bi si človek mislil.
Slovenski zobozdravnik v Brook lvnu bo zaslunžil precej dolarjev, ko bo popravil rojaka zobe, katere je vsled skeb an j a izgubil.
In zobozdravnik mu bo lahko tudi garantiral, da ne bo mogel
nikdar več škripati z zobmi.
#	• *
Nekateri ljudje so pravi nevr-jetni Tomaži. Ne veruje in ne veruje, pa ča ga na glavo postaviš.
V Downtownru poznam rojaka, ki kupi večkrat pri Italijanu ga-1 lono brozge, pa misli, da je kupil dobro vino.
Pokusi prvi kozarec: neužitno. Popije drugi kozarec: neužitno. Pa ne preneha, ampak pije naprej.
Pije in pije in čaka v svetem hre penenjn. Sele, ko izpije zadnji kozarec, strahovito zakotne in pravi : — Sem mislil, da bo že vsaj , zadnji kozarec kaj boljši, pa je ravno tako slab kot jih je bilo prvih petnajst.
* * *
Marsikateri oče pretepa zato svojega otroka, ker mu ne more pametno dopovedati, kaj je prav in kaj ne.
* * *
Se par let naj gre ženska moda tako naprej kot je šla zadnja leta. pa bodo vse mojškre falirale.
Naslednji pogovor med mladimi dekleti je nekaj vsakdanjega:
—	Pojdi na ples!
—	Ne morem.
—	tZakaj ne?
—	Nimam nič obleči.
—	Jaz tudi ne. Pa vseeno grem. Kar pojdi.
* * *
Življenje je gledališka igra, v kateri pa le malokdo igra kako ulo-go. —
* ^ * *
Žena pride vsa preplašena svojemu možu nasproti. Razburjena in solznih oči mu začne pripovedovati:
—	Le pomisli, kaj se je zgodilo. Naša lepa kuharica je tako premamila najinega sina, da je pobegnil žnjjj.
Mož si obriše pot s čela ter zastoka :
—	Hudič, kaj bomo pa nocoj jedli?
f t #
Nemški finančniki so se lotili velikanskega dela.
Sedaj že par mesecev poskušajo dognati, kaltko ničelne mogoče zapisati.
#	a *
Če bo človek, ki nima ničesar, obedoval v gosposkem restavran-tu. bo dal pol dolarja napitnine.
S tem se hoče pokazati, da je bogat.
Milijonar bo dal pet soldo v. Na ta način hoče vzbuditi v ljudeh prepričanje, da nima ničesar.
#	. •
Mehika noče vstopiti v Ligo narodov.
Mehika je pametna. Če hoče vojno, ja sama naredi. Preveč nerodno bi bilo, vpraševati evropske velesile za dovoljenje.
• * •
V Nemčiji je na milijone in bilijone mark — pa nobenega Bis-marka.
SugflBintmmtka
Ustanovljena L 1898
XatoL 3Jeimata
Inkorporirana 1. 190'
GLAVNI URAD v ELY, MINN.
Glavni odborniki: Praaednlk: RUDOLF PERDAN, 853 E. 18» St.. Cleveland. Ol Podpredsednik: LOUIS BALANT, Box 10« Pearl Ara.. Loralm. O. Tajnik: JOSEFU PISHLER, Ely. Minn. Zafiaanl blagajnik LOUIS CHAMPA, Box NI, EU. XUUL
pitg.^v neizplačanih amrtnln: JOHN MOVERN, CI — Uth Ave. m Duluth. Mirni.
Vrhovni zdravnik:
Dr. JOB. V. GRAHEK, SOS Amorlcan Btata Bank Bid«- fee Grant ■«. Sixth Ave.. Plttabursh. Pa.
Nadzorni odbori
ANTON 2BA8NIK, Room SO« Bakcwall Bid«., aor. Diamond and
Streets. Plttabursh. Pa	v
MOHOR MLADIC. 13S4 W. IS Streot, Chicago, m.
FRANK SKRABEC. 4SH Waahlngton Street. Denver, Cold.
Porotni odbor.
LEONARD BLABODNTK. Box 480, Ely. Minn.
GREGOR J. PORENTA, S10 Stevenson Bid*.. Puynllup. W&ah.
FRANK ZORICH. «117 St. Clair Ave.. Cleveland, O.
Združevalni odbor:
VALENTIN FIRC, 780 London Rd- N. E-. Cleveland. O. PAULINE ERMENC, $83 Park Str.. Milwaukee, Wla. J08IP 8TERLE, 404 E. Mesa Avenue. Pueblo. Colo. ANTON CELARC, (St Market Street. Waukecaa. IU.
---JednoUno uradno glaaUo: "Glaa Naroda".	■
Vae atv&rl tikajoče ae uradnih aadev kakor tudi denarne poilljatve naj ea pošiljajo na glavnem tajnika. Vaa pritožbe naj ee poftllja na pred-aednika porotnega odbora. Prošnja sa »prejem novih Članov ln bolnlika aprlCevala naj ae po&llja na vrbovneca sdravnlka.
Jugoslovanska Katoliška Jednota se prlporoCa vsem Jugoslovanom «a obilen pristop. Kdor iell postati Član te organizacije, naj ae sglael tajniku bližnjega društva J. S. K. J. Za ustanovitev novih druitev se pa obrnite na gL tajnika. Novo druStvo se lahko vatanovl s 8 člani aH Članicami.
Iz Jugoslavije.
kor tudi v« Slovenci in Slovenke iz okolice Wheeling Creek, Ohio, dalje iz Wyano in Meadow Landb, Pa , t<* V9e ostale. Na plesu, ki «e prične ob sedmih, bo preskrbljeno za rse lačne in žejne, najbolje pa za plesaždjne. Igrala bo godba slovenskih deklet rz Greensburga, Pa Bo tudi več drugih stvari rta nrogramu. ki bodo vse nove za našo "arapo''. Ns svidenje!
- Poročevalec.
Velik požar v Velesu.
Iz Veiesa v Macedoniji poroča-1 jo, da je v n^Mljo 14. oktobra iz- j bruhnil tamkaj velik požai*. Vel>k I del mesta je v planipiiu. Zgorelo je veliko število htš in trije otroci. Vojaki in civilni prebivalci so o-asili jv>žav, ki do pondeljka zvečer še ni bil lokal-iziran.
Samomor srednješolca.
V	Derventi si je srednješolec Pavle Jctuiv'- prerezal žile na roki! In l;sneje radi izkrvavitve umrl.1 Vzrok samomora ni znan.
Roman beograjske učiteljice.
V	S kopi ju je pred dnevi straž-1 nil: naš^l v neki ulici truplo mlade ženske in poleg nje samokres, iz kateresra je bil izstreljen strel. Preiskava je ugotovila, da je mrtva neznanka učiteljica Milica Ilo-tratineie iz lieo^ada, ki je leta 1!)18. v SkopJju spoznala z bogatim Dj'?nau-begom in sc ž njim parociila, prestopili (ll)enem v islam (mohamedansko vero) Kakšno je bilo njihovo zakonsko življenja, ni znano, sumi pa se, da je V vršil Djenan-beg umoi- svoje že-
j ne. Policija g-a zasleduje.
Aeroplan brez motorja.
S te van II o ser m teluiik Vladimir KLSman iz Siska sta te dni dovršila Tvoje letalo brez motorja. Aeroplan se je dvignil 70 m visoka in ostal 7 minut v zraku. To je prvo jugaslov. letalo brez motorja.
j Nov vrelec mineralne vode.
V	okolici Vmjačke Banje »o ' naši nov \-relee kisle vode. Poseb-j na komisija ministrstva narodnega zdravja, Id je odšla na lice mesta, je ugotovila, da je ta voda odličen lek proti želodčnim boloznim in da pospešuje kr\ni fjrbtok.
V	najjužnejšem večjem mestu
Jugoslavije,
v Pitolju, ki je v vojni strašno rnpel in kjer je lanska ekspbwij-ska katastrofa še znatno povečala težkoee življenja, se prilike pola-u;ola norlalizirajo. Zanimive «o tržne cene, ki merilo gospodarskih prilik, iloha nuleriea na bi-toliskem trgu stane 6.60; fižol 9, s'i 24, l-iž 15. ol je 24. kava :J4, goveje le^c- 20, mast 5-5, .sladkor 25 Din. Te c-erie so računjene na oko, ki je euaka 12S3 gramom. _
Kredit za skupčinsko poslopje.
Iz Beograda fe poroča, da bo predsednik narodne skui>ščine g. Ljuba Jovanovič v eni prihodnjih sej skupščine predlagal. <la se v državni pr»_rieun za prihodnje leto. sprejme kredit v znesla: 6 mi-
lijonov dinarjev za d'>vreenje nove skupščinske palače.
Razlika!
Beograjski list "Politika" ugotavlja. da prejema neki beograjski profesor, ki je absoiviral uni-varzo z odličnim uspchoi« iu i>o-»ožil tudi jn-oft^sovski izpit z enakim uspehom in ki ima že devet let ukazne službe, na plftei in (ka-ginjskih dt-k!adali mesečno 1 dinarjev. Njegov brat, ki je trinajst let mlajši njega in ki je letos končal vojno akademijo, je prejel kot podporočnik 1. oktobra 266fi Din in še drva dobi zastonj.
i
O jugoslovanski diplomaciji
je priobčil beograjski list "Preporod"' krit if-en uvodnik, v katerem iznaša .stare obdolžitve na račun jugoslovanske diplomacije iu končuje: 44Taka situacija bo tra-! jala vse d Jtlej, dokler nam bodo ; sedeli v ministrstvu •zunanjih za-1 dev nesposobni ljudje in bodo po-sla^iiska no.-sta v K\*roi>i zavzemali ljudje, ki z diplomacijo m diplomatičnim poklicom nimajo nobene zveze. Z malimi izjemami so vsi ti (diplomati prišli do gornjih mest po porodičnih tradicijah, po zve-j 2ab prijateljstva in partizanstva, j od katerih naš narod nima uobe-| ne koristi. Nas diplomatski ko«r je trelm sistematično izeistiti in na 1 višja mesta postaviti sposobne kvalificirane ljudi, ki jim bodo interesi države nad vse. Samo na ta na'** i n se dvigne ugled države, sa-, m o na ta način bomo imeli uspehe, i S sedanjo diplomacijo je naša zunanja situacija pod vsako kritiiko, vsi naši diplomatski poskusi v> v I svojem začetku obsvjeni na smrt.
| Otvoritev vojne pomorske akademije
V Cfmžu pri Dubrovniku se je mr.seca oktrJbra otvorila vojna po-:noi"ska akadenrija. Sredi oktobra se je vršil zdravniški pregled Jn sprejemni izpit kandidatov. Vse-ga skupaj j** bilo sprejetih 40 go-j jencev, ki so položili srednješolsko maturo, razen tega pa je bilo sprejetih Še 20 podporočnikov iz beograjske vojne akademije in 18 gojencev, ki so v Tivtu dovršili nrvi letnik pomorske šole. Civilni gojenci ostanejo v akademiji tri leta, ostali pa samo dve leti. Predavali? se bo 48 predmetov. V Gru-žu bodo v s vrh o vež be po jencev stalno na raz.p<vlago: 2 minonosca. 1 terpedovka, 1 tender, 1 parni čoln, 1 motorni čoln in nekoliko čolnov za veslanje. Ravnatelj šole je kapetan bojnega broda A. Mladič. a njegov pomočnik poročnik bojnega broda Anton Klinar.
mi nnsvi Dim
NA KRVAVIH POLJANAH
^pMI ItIo MtS9ž Čmhi ' • ''
—- A —
>np BPLENJE in strahote z bojnih pohodov biviega I slo venskega planinskega polka.
V knjigi so popisani vsi boji bivšega slovenskega polka od ptvega do zadnjega dne svetovne vojne. Iz Galifeije, z Doberdoške planote, z gorovja s Tirol, Fajt-jega hriba, Hudega Loga, Sv. Gabrijela, Pijave in o polkovem uporu ter njega zakletvi.
SnJIča «rdo »i ha nt, TMbnj« 370 atraoi in 25 slik is vojna,
^^ ~ i '	—r ....... -
"QLA* itAMODA" 9B OortUsdt StrMl, Htw York, H. T.
_


mm

■ /■ ■.. ■ j. .
OLAS NARODA. 5. NOV. 1923

k %
J

Pov«t. — Spisal Rado Ifuraik. (Nadaljevanje.)
Rojstni kraj jcgufje.
lfaiavuelcrvna ti tie a.
3.
V itari župui cerkvi je zvonilo poldne.
"Nada ima sicer obilo satelitov m tmbantov okoli sdbe", je povzel Janko. 1 Kjer je med, tam so tudi muhe. Danes je pe odpodila kar vse. V*časi iiua svoje kaprice. Niti doktorja Jurmca ni bilo? Ta mladi odvetniki komcipijent ji kavaliri najvztrajneje ki menda edino on more pričakovati kaj uspeh n. Stari Ralenovič pa bi imel rajši trgovca za zeta. Igor. pazi, da ae ne zaljubi* v Nado, da *e danes ali jutri ne izcimi kakšen dvoboj na Osojniei aLi na Straži, haha!"
"N*č se ne boj, Janko! N 1*111 se prišel ženit na Bled. Živela proitfoat!"
"Tako je govoril že marsikdo..."
Za nebo j sta zaslišala hitri topot konjskih kopit in mimo naju se tiho pripeljala sijajna ekipaža; v njej je «edrl ošabni general z zlatim ovratnikom in rdečimi ianipa-1 *va se nekaj kratov p»» drevoredu g<»ri in doli. Veseirto inc je. videčega več mladih gofcpwdi-čcu v nan.ilni noan. Na uho ,90 udarjale ta«**de raznih jezikov. j * Na*. Bled je mednarodno kopalce", je poudarjal »Janko z vidnim zadovoljstvom. "Na liled prihajajo ne samo IlrvaU, Srbi in Ceni, mar%eč tudi Rusi, Fraaocozi, Nemci, Italijani, da, celo Angleži in Američani. Na Bledu mara bili vsakdo ]>o srvoji fasooi srečen: kdor m želi dražbe, je najde dovolj. odlične ali preproste; kdor hrepeni po miru, rartre tukaj uživati idilsko samoto; tako toplega jezera, tako ravnine in tako vabljivih hribov in gora v najbiiž-ji okolici ne najdeš izlepa kmalu v planinskem letovišču! Kje pa stanuješ!"
"Pri Osojnikovih. Upam, da liom prav zadovoljen."
Poteg-nil jc uro ie žepa *vojega belega telovnika in se obrnil. Krenilo sva po obrežni cesti proti go-rHlniei, sedla v leseno hladnieo ob jezeru k podoigasti mizi ter naročila obed.
Pri kolibi je bila voda prozorna kot novo steklo, malo dalje okl brega se je videla lepo zelena, bolj proti sredi pa modra, kakor vedro nebo nad njo. Otok je objemal svetel pas. Čisto blizu hladniee so plavale ribe in ribice nad pesko-vitirn .loom, zdaj inimo premikale plavuti, zdaj kot iive strolice švigale za drobtinanu, ki so jih metali preko lesene ograje otroci, obesani a servijetami okoli vratu; hvaležni mali občudovalci no gnali burno vvs^'lje, kadar *o ribe rojema uaskakovalc večje kose, da so «*e bliskale srebrne liwkine in se širili čiuidalje večji krogi po po-vrihni.
Pod bližnjim košatim kostanjem je obedovala velja družba Čehov. V njili glasnem pogovoru so se ponavljali izrazi in imena: Vaša-ty, Taaffe, volilna reforma, der fiiimm® Ker i von Wien, -hanba (sramota), ultramontanei, čepico Jržavno pravo. Pacak, Riegeir, an-1 isenrcti...
Tedaj je stopil k nama mlad go-sjjod v kolesarski ©pravi, pozdravil Janka in se okrenil k meni: *• Prosim r g*>«p©d, dovolite, da se vam prcd<ctavim: doktor Zvonim k" Jurinae."
"Veseli me, '^OHpod doktor! — Jjror Kalan, višji ofieisB " Janko mu je ponudiš stol poleg sebe. Srečn; častilec gospodične Bale-novičeve je bil primeroma Ae jako mlad mož, ljubemiv, živahen, ahnpatVen. Bistri* rjave o*i so gledale radostno, skoraj porodno, tjasje so se mu lahno kodrali in gosti brki, še nežni in kratki, so trpravieevali up, da jih čaka še lepa prihodnost V n jegovi rdečk.v afro-svileni ovratnik se je svetila igla s smaragd OTO.
"Naš miuiMraki predsednik Ba-diemi presoja vae s svojega oako-vidnega graliŠkega stattKa.1" se je h n dor al \aok tenor češkega o-miz j*.
" S* temle vrtu je stalo nekdaj dvo>e jagfeedov", Je dej* Ja^o tudi med gradom m zapne cerkvijo je stalo prod leti vrč to polonr na bregu. Prav nič mi jVh nt žal. Nikdar awetn ljubil te?j dol dm*«." Pomenkovali suio « o > kol«
štruklje jem!" so mu |>omaga& mati. Janezek se je obEenfl, die pa so pognali: "Bistahor, stara!" Kobila je vlekla, samo x ojnicama,
povcsnici pa sta bili oviti na. oje-sih. Nad jazbečevino velfkega komata je mahala gabra v a veja, konju rutfhalnik.
Šel sem po lesenih stopnicah v zgornico. Na dvo-ri^ču je lajal pes. Razložil in porazobea-l sem svoje sH-ari po orehovi omari in meri. Kmalu pa sem bil zopet zunaj, zu-n'ljt
Na Stražo je vabil napis na deski in zavil sem navkreber. Že je čakal točni polnmesec, bela snežinka, na jasnovišnjeveni izhodnem nebu. Na prostrani Radovljiški rsvnmi so se jarko svetile bele hiše in cerkvice in knpelice in ceste ined. temnimi gaji in zelenimi tratami in rumenimi poljanama. Od vseh strani je vrela sijajna lepota v začudeno oko. Vse je bilo tako sveže, take deviško, talko novo, kakor da je pravkar ustvarjeno. Na večerni in južni strani so se na holmih in gorah udobno greri eazdi, sami gozdi. Nekaj ne-dopevedno lepega, resnega, vzvišenega je trepetalo nad pratanujo-eimi ^ijranti ffolih Karavank kakor tudi nf<i obraslimi bohdnjslm-ini vrhf/\"i, nad njimi pa se je svetilo nekaj belega-. Triglav! Moja rluša se je čist ila protiprirodne dunajske navlake. Veselo «e je dvignila in plula po tej lepoti doma-eega »iveta in v vtaipljala in apa-jala s čisto prirodo.
Sedt4 sem na klop » poslušal gozdno godbo, dokier ni jelo večerno solnee prebadarti drevje z blestečiani iglami u» presti zlatih niti od veje do veje. Vročina je ponehavala. V daljavi so pozva-Injali zvonovi. Počasi sem se vračal hi se spominjal Nade :n i Minke.
Ocčerjala sva z Jankom zopet v kolibi tfb jezeru. Na pogrnjenih ■ mizah so gorele sveče v steklenih | oklopeil;. Si v kasti in rumenkasti j ponočni metulji so jih strastno obletavali. Jezero in bregove je birrmjal ves čar vedre poletne noči. Bajno je seval otok v mali Meri i luči mirne mesečine. Na nebu in v jezeru so migljale zvezde.
"Skoraj bi ti bil pozabil povedati. da je tvoj bivši načelnik Jar-n!'k na Bledu", je dejal Janko in gledal vešče, rajajoče okoli luii. "Tudi lani je bil tukaj." "Moraan ga obiskati." "Letos je privedel tudi hčerko s sabo", je nadaljeval ddktor, po-moleal in dodal: "Ijepo dekfle! PraA" lepo dekle! Malo takih!'*
Janko ni rad hvalil nežnega spola. Zato mi je zbudila njegova lavkava ocena pozornost in radovednost.
"Gospodična Jarnikova? Ne poznam jo, Janko! Kako pa ji je
ime?"
"Olga."	'Jj
(Dalje prihodnjič.)
Deco zapeljuje njihova okolica.
Londonski sodni zdravnik dr. E. Burt je proučil 200 slučajev zločinov, ki so jih izvršile mladoletne osebe, da ugotovi, kje tiče vzroki, ki napeljujejo mladino h kaznivim dejanjem. Izjavil je, da je komaj pri desetih odstotkih slu čajev možno govoriti o po ded o vanju. Mladina — zločinci, katere je on proučeval, so bili večinoma sinovi in hčere 'bogatih staršev, j Od 200 zločincev je bilo komaj 20 takih, kojih sorodniki in roditelji so bili kaznovani. Zdravnik naglasa, da vpfliva na mladino slaba vzgoja, slabo nadzorstvo in I slaba okolica, odnosno družba. — ^Dognal je, da ta mladina stanuje [ večinoma v zapadnem delu mesta 1 in sicer v onih ulicah, kjer se nagajajo javne kise, gledališča, kinematografi, gostilne in plesne dvorane. Mladina je podlegla vplivu svoje hrupne in razuadane okolice.
Fitdr&na tatvina.
Delavec Kari Urbančič je ukradel posestniku Iranu Zureu k Kočevja med spanjem iz žepa, katerega je pfej prereell z nožem, listnico 7. vsebino 575 Dm. Utbančiča zasledujejo že dalje časa tudi za neke druge storjene grehe.
ROLEaMANO
J'i&VTiwflfar ■ u i omak
Ml OTMJMmmm*, na.
nainjpo <aiii.
Znanost je ravnokar razkrila nekaj novega glede živi j en.sk th navad jegulje m ta razkritja so prav tako čudna In presenetljiva kot so starodavna praznoverja glede te živali.
Prav izza časa, ko so se pričeli stari Grki zanimati za naravoslovje, je predstavljalo rojstno mesto navadne jegulje kot je znana v Severni Ameriki, v zapadni Evropi ter v Sredozemskem morju, veliko skrivnost.
Nikdo ni vedel, odkod prihajajo jegulje. Neprestano so iskali mesto, kjer se m nože, a nikjer ga niso mogli najti. Znano je bilo, da nimajo mladičev v sladkih vo-nah, kjer je bilo polno jegulj in leta in leta ujete jegulje niso imele nikdar mladih. Kljub temu pa je bilo t-udi dobro znano, da se mora. zaloga jegulj obnovit i, kajti čeprav se jih je neprestano lovilo, jih ni bilo nikdar manj.
Grki so z lahkoto rešili to skrivnost, po ofaičaju onih časov. Ker niso mogli zaslediti zemeljskega izvora jegulje, so izjavili, da so jegulje potomci boga Jupitra. Drugi pa so domnevali, da nastane jegulja iz človeškega lasu, ki je padel v vodo.
Konečno pa je bila vendar "rešena skrivnost, kako se rodi jegulja.
Znanost ni že dolgo razkrila ničesar tako presenetljivega in iz-vanrednega kot je postanek jegulje.
Danski znanstvenik, profesor Schmidt je zasledoval tekom zadnjih petnajstih Jet mlade jegulje v vseh delih severnega Atlantika in pred kratkim jc objavil, da je fronečno ugotovil, da je rojstni kraj jegulj v takozvanem Sargasso morju, velikem in skrivnostnem delu severnega Atlantika, katerega so imenovali mornarji pravo grobišče ladij, ki so se baje zapletle v mase ratlinstva ter se niso mogle zopet iztrgati.
Sraga«so morje, pravi profesor Schmidt, je edini prostor, kjer se rode mlade jegulje, ne le ameriške, temveč tudi evropske. V Sargasso morju mrgoli vsako leto nebroj jegulj ženskega spola, ki so prišle iz vseh rek. jezer in potokov obeh kontinentov, kjer najdemo navadno jeguljo. Te jegulje sprem Ijajo cele armade moških jegulj. Pozneje pa se pojavi iz Sargasso morja vsaka posamezna mlada jegulja, katero najdemo v rekah, potokih in jezeTih sladke vode.
To pa ni Se najbolj čudovita plat življenske zgodovine mlade jegulje.
Vzrok radi katerega je Sargasso morje edini rojstni kraj jegulje, je t-udi vzrok, zakaj ni v zadnjih dva tisoč letih še noben človek zasledil v nobeni sladki vodi kdtišča jegulje.
Jegulja ženskega spola namreč ne more iztisniti svojih jajc raz-ven z velikim pritiskom od zunaj. Bragasso morje pa je edino mesto v severnem Atlantiku, ki je dosti globoko, da nudi hidravtič-m pritisk, ki je potreben za iz-tisnenje jajc.
To je tudi edini prostor, ki združuje primeren pritisk globine z gorko površino, na katero priplavajo jajca predno so oplojena. Velike mase morskih rastlin pa nudijo jeguljam primerno hrano.
Vsakemu človeku je znano, da je pritisk vode !tem »večji, čim globlje pridemo pod površino. Celo potapljači z najbolj modernimi oblekami, se ne morjeo potopiti globlje kot do 300 čevljev, ker je pritisk vode vedno večji in s tem tudi nevarnost, da se za-duše.
Ni še dogtoano, kako globoko mora prodreti jegulja v Sargasso morje, predno doseže priitšsk, ki je došti velik, da iztisne jaca iz nje, čeprav izjavlja dr. Schmidt, da mora biti ta globina velika, kajti drugače bi bilo v Atlantiku dosti drugih mest, kjer bi se jegulja lahko množila.
Sargasso morje je na nekaterih mestih globoko do 17,500 čevljev. V tej gicftrini znaša pritisk vode več kot tri tone. na en kvadratni inž/Ni vrjetno, da bi mogla <eelo jegulja, koje telo je vgjasto, pre-
nesti tak pritisk. Znanost pa bo brez dvoma ugotovila še to.
Dr. John Nichois, pomožni ku-rator naravoslovnega muzeja v
New Yorku, izjavlja, da pogine jegulja, kakorhttro se izndbi jajc. Ni še ugotovljeno, če po^gine vsled izčrpanja ali vsled pritiska vode, kateremu je izpostavljena.
Ko pride mlada jegulja iz jaj-ea, ni prav nič podbna stari jegulji. Obliko ima majhne smodke ter je plosčnata ter prosojna. Radi te prosojnosti jo je težko za-paziti in to je tudi vzrok, da se je razkritje zavleklo toliko časa. Ta prosojnost pa tudi varuje mlade jegulje pred rugimi ribami, ki bi jih požrle na poti proti kontinentom. Po izvalitvi mora namreč mlada jegulja prepotovati dolgo pot.
Evropska jegulja rabi naprimer cela tri leta, da prkle iz Sargasso morja do obali, kjer najde nato reke in potoke, po katerih roma navzgor, kjer doseže svojo zrelost. Šele koncem teh treh let dobi obliko prave jegulje.
Ameriška jegulja pa potrebuje le približno eno leto, da pride do Amerike, a se prav tako iapreme-ni kot evropska, predno prodre v reke in potoke. Sargasso morje je namreč bližje ameriški edini kot pa evropski. Nekoč, v davnih časih sta bila kontinenta dosti bližje. Tudi v onih časih, pred milijoni in milijoni let, je bulo Sargasso morje prav tako kot išče jegulj kot je danes. Ker pa se je obal Evrope vedno bolj umikala, so bile mJade jegulje prisiljene delati vedn<i daljša potovanja. Jegulje, ki so se bolj pocafei razvijale v konečno obliko, so bile dalj časa varne pred drugimi ribami in v poteku stoletij so se vsled tefca o-hranile le počasi razvijajoče se jegulje in te so prenesle na svoje potomce to počaisno rast.
Kljub temu pa sta ameriška in evropska jegulja ena in ista žival čeprav se množita v popolnoma različnih delih Sargasso morja in raditega se obe družini tudi ne mešata.
Jegulje se zberejo v velikanskih množinah ob obalah Amerike in Evrope, predno pričnejo s svojim potovanjem po re&ah in potokih navzgor. Samice prodre ponavadi višje v reke in potoke, d očim ostanejo samci ponavadi ob obali ter v mešani sladki in slani vodi pri izlivu rek.
Dr. David Jordan, odlični ameriški špecijalist glede običajev rib, pravi:	j
—	Mlade jegulje prihajajo v potokih v bližini morja navzgor v nevrjetno velikih množicah, ki S3 znane v Angliji kot 'eel-fairs*. Gredo tudi preko mokre trave, da premagajo navadne ovire. Preko Niagarskih slapov ne morejo priti in obiskovalci vidijo ob vznožju slapov velikanske množice mladih jegulj, ki plezajo po mokrih, spolzkih skalah.
—	Ob drugih spolzkih prilikah vidimo jegulje prihajati po rekah navzdol, na poti proti morju, a v tem slučaju niso tako številne.
Znani nemški profesor Benecke pravi, da ne najdejo mlade jegulje nikdar poti v popolnoma izolirana jezera in jegulje, spuščene v tako vodo, uspevajo ter hitro rastejo, a .se nikdar ne množe. Še boljši argument, da se množe le v morju, najdemo v vodah, ki so bile preje v zvezi z morjem, ki pa so bile umetno ločene od morja. V teh vodah je bilo preje na-broj jegulj, a sedaj najdemo v njih le še par starih, velikih jegulj-
Po štirih letih bivanja v sveži vodi se napote samice, ki so medtem popolnoma dorasle, po rekah navzdol proti morju.
Jegulje, kojih izvor je tako neumorno zasledoval Dr. Schmidt, niso v drugih ozirih nikaka posebnost. To so navadne jegulje, ki obsegajo le dre vrsti, #vrOpdko in ameriško. Jegulja je kači podobna riba, katero ljudje radi zavži-vajo.
Imamo tudi dnige ribe, ki 4o podobne jegulji, a naso ▼ iinfoepcfrn sorodstvo z njo: To velja tudi glede takozvane. električne jegulje,
fcatena—najdemo v tropičnih vodah.
Prava jegulja ima velik gobec ter kratke, močne zobe. Spodnja čeljust je daljša kot pa zgornja in koža jegulje je izvanredno močna ter pokrita z majhnimi luskinami. V Ameriki najdemo jeguljo od države Maine pa do Mehike m prav posebno v plitvi in motni vodji. V aewyonkem pristanišču jih je izvanredno dosti in včasih nastopijo v takih množinah, da prepode kopajoče se ženske iz vode.
Kaj je z reformo koledarja?
POTOVALNI ZASTOPNIKI,
kateri so pooblaftfiani nabirati naročnine za "Glas Naroda", so: Joseph Černe, Anton Bimfič in Joseph SmalzeL
UpravniStvo.
Kakor smo že poročali, je v Carigradu pesebna komisija, v kateri so bile zastopane razun ruske vse pravoslavne cerkve, sklenila uvesti tudi za pravoslavno cerkev novi koledar. Izenačenje bi se ime-do izvršiti v ponedeljek, 14. okt. Ker pa so vse pravoslavne cerkvi-samostojne, carigrajskl sklepi za nje niso formalno obvezni in jih mora potrditi zato še vsaka cerkev posebej. Pri nas se to doslej še ni zgodilo in tako se pravoslavni v cerkveni koledar v ponedeljek še ne premeni. 0 vzrokih zavlačevanja listi ne govore jasno, nann-gunjejo pa, da gre za intrige gu-tovih ruskih emigrantskih krogov pri nas, ki se iz političnih razlogov, deloma morda tudi iz tesnogrude konservativnosti pro-tivijo izenačenju koledarja in delujejo s svojim vplivom, ki ga imajo na vodilne kroge srbske cerkve nato. da koledarska reformo preprečijo. "Politika" prav umestiin zelo odločno, obsoja to nelojalno rusko postopanje, ki ga označuje za zlorabo našega gostoljubja. Z zahtevo "Politike", da je treba te mahinaeije čimprej odstraniti in koledar takoj izenačiti, se pač strinja vsa uvidevna jugoslovanska javnost, saj bo izenačenje koledarja mnogo pripomoglo k omilje-nju verskih razlik med našim narodom.
Pozor čitatelji.
Opozorite trgovce in o-brtnike, pri katerih-kupu-jete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljil, da oglašujejo v listu "Glas Naroda". 8 tem boete ustregli vsem
Uprava "Glas Naroda"
Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko.
T/" DOR je namenjen potovati v
start kraj, je potrebno, da je natančno poučen o potnih listih, prtljagi ln drugih stvareh.
Pojasnila, ki vam jib tamoremo dati vsled na Se dolgoletne IzkoSnje,
Vam bodo gotovo v korist; tudi priporočamo vedno le prvovrstne parnike, ki imajo kabine tudi v III. razredu.
Tudi oni ki Se niso amerlSki državljani, morejo potovati v stari kraj Da obisk, toda potrebno je, da se povrnejo tekom Šestih mesecev ln ( so pripuSčenl brez vsake neprilike ' v to deželo.
Kako dobiti svojce iz starega kraja.
Kdor želi dobiti sorodnika ali pa svojca iz starega kraja, naj nam
piSe za pojasnila ln navodila. Jugoslovanska letna kvota znaSa 6426 novih priseljencev.
Za potne scroSke izplačuje po nagem naročilu JADRANSKA B INKA tndl v dolarjih.
Frank Sakser State Bank
83 Cortlandt Street New York
Glavno zaetopetvo Jadranska banka. »OVERTIIK IN "QLAI NARODA"
ZANIMIVE KNJIGE ZNANIH PISATELJEV
po znižani ceni
Kako sem se Jaz likaL Spisal Jakob Aleiovee.
Povest slovenskega trpina. V pouk in zabavo. 1., 2. in 3. deL Vsi 3 zvezki vsebujejo 448 strani, $1.60
ljubljanske slike. Spisal Jakob Alešovee. Vsebuje 30 opisov raznih slovenskih stanov, ima 263 strani,	.71
Prihajat. Spisal Dr. Fr. Detela.
SploSno priljubljeni ljudski pisatelj nam tu slika t krasni povesti življenje na kmetih z vso svojo resnobo in težavami ter nam predočnje ljudstva resnično tako, kakršno je.
JEajiga vsebuje 157 strani,	Ji
Juan Miseria. Spisal P. L. Coloma.
Zelo zanimiva, iz ipanskega prevedena povest. Vsebuje 170 strani,	.89
Ne v Ameriko. Spisal Jakob Alešovee.
Povest Slovencem v pouk. Po resničnih dogod-iestavljen. Vsebuje 239 strani,	.68
Darovana. Spisal Alojzij Dostal.
Zgodovinska povest iz dobe slovanskih apostolov. V to povest je vpleteno delovanje in boj med kr« ftanstvom in poganstvom pri starih Slovanih. Vsebuje 148 strani,	.41
Malo življenje. Spisal D. Fr. Detela.
Kmečka povest, ki posega do dna v življenje slovenskega ljudstva ter se zlasti odlikuje po žito in resnično ■likanib domačih značajih. * Vsebuje 231 strani,	JI
Aiamenje fttirik. Spisal Conan Doyle.
Kriminalni roman. Po vsem svetu snana povest, ki opisuje premetenost tajnega policista Sherlock Holmeea ter njegova bistroumna po« ta, kako je priiel na sled skrivnostnim zločinom. Vsebuje 144 strani	J0
Jerhač ZmagovaČ. Spisal Henrik Sienkiewicz. Dve značilni povesti iz ljudskega življenja in trpljenja. Vsebuje 123 strani,	.41
tfcdbja kmečka vojna. Spisal Avgust Šenoa.
Zgodovinska povest. Slavni pisatelj nam opisuje, kako je nastal kmečki punt in kako so se nasi očaki, na čelu jim kmečki kralj Matija Gubee, nadalje kmet Elija Gregorič in drugi kmečki junaki borili zoper prevzetne graičake in juna-Bco nsnirali mučeniike smrti.
Vsebuje 878 strani,	,T8
POŠTNINA PROSTA
"GLAS NARODA"
82 Cortlandt &L, New York
_r
■_____


•______


>» a ~ g^f "I1
Na Bledu.
i
O zajjreosKem vseocibscri, o M a- J tieri, o Jurnoslovanski akademiji, 1
0	Maksimira m Tuškancu in n»- 3 jiosled o hrvatskem planinskem društvu.
Cehi so še raueraj vneto politizirali. Zdaj je zagrmei iaasa njih 1 mize močan bas: "Kdo neki še ' kaj nražuje pobožne želje an ti- 1 kvaričnega grofa Ilohenwarta! Ma ueta!"	'
'"Gospod višji oficial, ali ste bili ž.e kdaj na Slemenu vrhu naše flol^e Zagrebške gore?" me je vprašal doktor Jurinae, ko sem • mu povedal, da sptu bil že bf>g%edi ali k okra tov v ZagTebu. 4• nikdar neT gospod doktor!*' ''Kadar zopet obiščete našo sto-liro. v zamudl-te prilike! Raz Sleme vidite ob ugodnem vremenu vse Zagorje, Cicwjance, Snežnik, Xanos, Kanmiike planine, Stol, Jelovieo, Triglav... Najlepši je razgled pozimi."'
Po c#»«lu je priromal gospod višji geonicteT Oveoi m Jaaiko je naročil natakarici, naj prinese -'carte.
•' Tak o igmiuo na liledu!,? se je! radoval Janko, kadar je imel poln kos tarokov Kadar jih je pogrešal, je pa klavrno molčal. Gospod ZlatoiM Oven «e je venomer muzal in st previdno krepčal zoper morsko bolezen, dorkUi/ Jurinac pa je tiho požvižgaval ali pa spuščal cigaretni dim skozi usta in no*. Isrrali Kino preeej enako.
1	Ko smo se na^gTali, je oditel Janko proti Zagoricam, jaz pa •vem za.vil domov.	i
Osoju?kova hi.%a je bi/I a lično po-j f>eljt-na. Streho so krile očrnele, sliodlc. Za železnim omrežjem | majhnih oken od zelenkastega oto-' škega kamera je še vedno vemlol evert je orumeneLih kresnic. V j hladni sem srečal Osojnikovo-mater, krepko ženo z mirnim, preudarnim obrazom. Odlikovala jo je prirodna dostojanstvenost kme-tiSke matere in gospodinje, ki podpira hiši tri oglale.
"Go>spod Kalan, vaše reči je pa Mrnka ko j zapona gori nesla", n*i je dejala in M popravila rumenkasto, visBijevopikasto ruto, zavezano za tilnikom. Govorila je rahlo in naglo. *'Minka!" je zaklicala in obrnila glavo proti odprti kur. in j L
Na kuhinjskem pragu se je po-^ kazala najprvo brezova metia, potlej pa zlatolaso dekle ob osemnajstih letih. Njene oea, bolj modre nego nebo nad Bledom, so me pogledalo radovedno in plašno. Takoj jih je povesila in njen sveži, rožnati obraz je oblila rdečica. Menda se je ženirala svoje obnošene obleke.
"To je naš novi go»t, gospod Kalan". so rekli mati.
''Dober dan, gcnapod Kalan!" me je pozdravila Minka in mi po kratkem preudarku segla v ponujeno roko. l>lan in prsti so bili trdi od dela, toda oblika njene majhne roke je bila jako nežna.
"Moram še vam zahvaliti, da ste mi »hranili koveeg, gospodična Minka!"
''Kaj gospcKinhia!'' so ugovarjali mati in se nasmehnili hčerini zadregi. "Kar Minka ji recite, pa bo! No, le še pomrtaj, Minka!"
Lepo mlado dekle je izginilo za kuhinjskimi kulisami. Na cesti pa je ropotal voz in eingljal zvonček.
''N«toi so!" so rekli mati. "Oča in Janezek peljeta deteljo.
Stopila sva na prag. Počasi jo je mahal mimo stari Osojnik, vi-so!<o	močan junak. Široka
pleča in prsi sta mu pokrivala srajca od debelega domačega platna in odpet rdeč tdovnik. Iz Žepa mu je molel ogi izeni ustnik kratke čedre. l>ar« me je videl že davi, me je premeril s hladnim, malo zaupnim pogledom, kakot motri slovenaki kmet vsakege tujca, zlasti pe mestnega okriea, Naposled jc maio pokimal, dvignil fiirokokrajhi klobuk brez traku ni ini odzdravil: "Bog daj!"
Nfc deklici detelji je sedel okroglolieen svetlolas deček, držal bič e obema rofc&ma in me debel« gledal z velikima očmi. Obraz n roke so mu bile omarogiane z v<£ ujevočmim seskom zrelih borov nie. Okoli votra m modre stare ko bile j?-skakalo žrebe z zvemčkon na rdečem , traku. .
"No, Janezek, ali » kaj pri T*' sem ga nagovoril. On pi me je tipofrno pogledal, čei, kaj U tebe brigaf
"Reci; Priden, kadar strdčai
OT,AS NARODA. 5. NOV. 1923
ČAROVNICA.
•-— l ,:
Spiaal TEAX SAMEAU. »
T
Za "Glas Naroda" poslovenil J. T.
(Nadaljevanje.)
ljubosumnost in zavist. Čim višje stoji človek, temveč jim napadom je izpostavljen. Na svetu ga ni velikega moža, ki bi ne imel nebroj sovražnikov. Njihova usoda je, da jih ljudje vlačijo po blatu. — O, preča*titi — je rekel Pascal.
fDalje prihodnjič.")
Narava v jeseni.
Kaj m! bo lahko uredilo, gospod župnik ? — je vprašal Pascal radovedno. Opozarjam \w gospod župnik, da ste prišli zasrtouj v*m iu da |>o nepotrebnem trosite besede, če me mislite spraviti z mojo /rno. Med menoj iu njo so se pripetile stvari, katerih ni mogoče uravnali.
—	Ni«- se ni zgodilo, prav nič, moj dragi gospcil — je odvrnil župnik * tn-pt-tnjočiin gla-**>m. — Vaša žena je petnica. L.e dobro in. razumite, kaj vam pravim: vaša žena je svetnica. Nate, tukaj imate m eitajte.
1/notranjega žepa je potegnil listnico ter izročil pismo Pascal u. —
—	Kaj je to!
—	To je p i .s m o vaše žene. To pismo, katerega naj bi vi šele po preteku dveh let smeli prečitati. C'itajte vendar.
In Pascal je čital.
Ko je oj»azil pLsavo svoje nekdanje oboževane, mu je bilo mehko, > lad ko pri .srcu. čital je, toda sprva ni vedel kaj čita. Preletel je par stavkov, toda čimbolj je začel razumevati, tembolj bled, tem-l>ol p »t rt je postajal. Naenkrat je prenehal. Njegov obraz je bil čisto izprcmcnjen. .Mežikal je, kot da bi h<jrtel ujeti misli, ki so se ]>o-rajele v njem. In te misli so bile lepe, toda hitre kot blisk.
—	Čitajte vendar — ga je silil župnik.
Pascal je čital do konca. S pogledom je ošvrknil priloženo trgovsko okrožnico.
Uči mj mu zalesketale, potem pa zameglile, kajti iz njih so začele curkoma liti solze.
—	Precastiti, kaj ste mi pokazali? Ali je resnica? Ali je to res?
In /nova je čital pismo, hoteč se prepričati če "je res, da mu bo
mogoče srečo temeljito uživati.
Torej je res, torej je resnično res? Ona, da je to storila i I'boga Me lani ja!
—	Ali vam nisem povedal, da je resnica? — je rekel župnik. — O moj ljubi gospod, ta ženska ga nima para na vsetn svetu, ^delo •se ji jeF da vas ni vredna. Meni se pa zdi, da je na svetu le malo moikih, ki bi je bili vredni.
—	1'bogar, uboga Melanjja — je ponovil Pascal. — ako dobra jc bila z menoj. Imeti bi moral močnejše dokaz**, moral bi se teme-Ijitejše prepričati. In če ]>omislim, da sem jo celo tepel in da sem jo iz hiše spodil! Da, prečastiti. le pomislite, tepel sem jo!
—	Ona vam bo odpustila.
—	Mislite T
—	U tem sem prepričan. Sicer se pa tudi vi lahko x>repričate, če koteče iti z menoj.
—	Z veseljem. Z največjim veseljem.
—	Torej bo»te sli?
—	!>a. kadarkoli hočete.
—	Z menoj v Malirec.	4 •
—	Torej je ona Ae vedno v Malirecu? Saj sem si mislil. Seveda grmi v Malirec.. Magari 11a konec sveta, samo da jo prosim za odpuščanje.
—	bojjj je pravičen — je vzkliknil župnik. — Vedel sem, da Iwm osrečil dvoje nesrečnih bitij.
—	Toda, gospod župnik — je vprašal Pascal. — Kako ste pa dobili to piaimof
—	Vaša žena mi ga je dala.
—	Odprto pisino vam je dala.'
—	Ne, zapečateno, toda s prošnjo, naj ga vam izročim šele po dveh letih. Jaz -»cm pa vedel, da nekaj namerava, pa sem raztrgal koverto U r prečital vsebino. Pregrešil sem se sicer, toda ni mi žal. kajti veni, tla n^eui v svojem življenju napravil nobenega boljšega deia.	I
—	i>aj je vendar hotela skočiti v morje, takoj zatem, ko je r.apisala pismo?
—	Jaz sem ji preprečil. Sel sem za njo ter jo odvedel seboj. (JosjmhI Aubier, ona je živa. V moji hiši je.
—	Od po tu j va takoj, gospod župnik. Čakajte, da pokličem očeta. Oh, kako bo srečen.
Tudi očetova radovednost je prikipela do viška.
( itaj. oče, — je rekel Pascal ter mu pokazal pismo.
—	Vaš ona me ni nikdar varala. To je bila samo pretveza. Ločitev mi je hotela omogočiti ter s tem prispevati k moji sreči. — Ali raz um e.-», oče ?
Polkovnik je čital in poslušal, in obraz se mu je zjasnil.
—	Hrabra, junaška žena — je rekel ter se zadovoljno pogladil p» bradi. — Jaz nisem pravzaprav nikdar dvomil o njeni nedolž-1 Host i. Zdelo se mi je. da je pri vsej tej stvari velik nesporazum.
—	Torej to je nameravala? — je vzkliknil. — O, pravzaprav sem jaz vse zakrivil. Onega večera, ko ni bil izvoljen moj sin, seni ji pri{K>vetloval trde stvari. Povedal sem ji, da dandanašnji le bogat človek kaj doseže. Pojasnil sem ji, da bi bil moj Pascal izvoljen, če bi se bil poročil s kako bogate jžo deklico. Pri tem sem seveda imel v mislih svojo sestrično. Da, vse to je moja krivda: Težko mi je pri srcu, toda upam. tla bo sedaj vse dobro.
Položil je svojo težko roko Pasealu na ramo ter mu rekel z za po vedu joči m glasom :
—	V>»e to moraš ti popraviti, moj fant.
—	O, oče, ti ne veš. kaico si želim.
—	Poiskati moraš svojo ženo in ne smeš ničesar drugega misliti. k«rt kako bi jo osrečil. Ona ti je žrtvovala življenje, in zastran nje tudi ti iahko doprinese« nekoliko manjšo žrtev — saj veš, kaj mislim.
Tedaj pa je začel govoriti župnik:
—	Prav vesel bi bil. če bi v tem trenutku oba soglašala z menoj. Tudi jaz moram vašemu sinu nekaj svetovati. Najbrže mi ne bo zameril, če bom govoril odkritosrčno.
—	Kar govorite, gospod župnik — je rekeJ Pascal.
—	Gospa Aubier mi ni ničesar rekla. Ona niti ne ve. da jaz vem za njeno skrivnost. Vse, kar vem. vem iz pisma, katerega sem svojevoljno, brez dovoljenja <»dprl. Iz pisma sem posnel, da ste ozkosrčni, tla hrepenite po slavi in po bogastvu. Tz tega izvira vsa vaša nesreča in zastrantega ne more vaša žena živeti 7. vami. Go-njkmi polkovnik, pomagajte mi dokazati vašemu sinu. da je človek tudi brez slave lahko srečen. Oziroma — grem še za korak dalje — da človek v tUtem hipu. ko postane slaven, ni več srečen. — Ali ste že občevali s kakim slavnim možem, gospod Pa/scal? Ali poznate na svetu enega človeka, ki bi bil resnično zadovoljen s svojo usodo? Moj dragi prijatelj — slava je nasprotstvo sreče, Človeka^obdajata
Pufi v patrijarbatu v Carigradu.
Dospelo je poročilo o puču- v 1'arigradu, kjer je anatolski metro polit J eft i m vdrl v poslopje sv. sinoda, odstavil patrijarha Me-lentija in se sam proglasil patri-jarhom. Ta vest se sedaj potrjuje, d asi manjkajo še večino podrobnosti. Ker pa vodijo niti te nenadne izpremembe na nepolitično polje, naj podamo k stvari nekaj po-latkov iz predzgodovine.
Dosedanji vesoljni pairijarh Meletios IV. je bil izvoljen za patrijarha v Carigradu dne 8. decembra 1921 in svečano vmeščen dne 6. februarja 1922. Ker pri vo-' it vi patrijarha sodelujejo tudi po--vetnjaka v velikem številu, je razumljivo, da soodločajo tudi politični motivi. Ob času volitev Me-letija se je nahajal ves grški svet v znamenju strastne borbe med •irstaši Venlzelosa in njegovimi nasprotniki. Izven Grčije so imeli venizelLsti premoč in patri jar h Meletij je bil izvoljen kot venazelistič-ii kandidat, toda imel je že takrat mnogo nasprotnikov, in med ije je spadala tudi angorska Turčija. Nasprotstva so bila tako veli-'ca. da je dne 1. junija 1923 naliuj-skana in bržkone najeta množica nasprotnikov napadla patrijarho-vo palačo v Carigradu v Famaru n hotela s sirovo silo prisiliti Me-letija. da bi se odrekel svojemu dostojanstvu. Patrijarli pa se je možato upiral in naposled ga je francoska vojaška četa rešila iz težkih rok nasilnežev. Malo pozneje, dne 10. julija pa se je Mele-tij umaknil iz Carigrada ter se na-soilil v samostanu iMilopotamos, na sveti gori Atos blizu Soluna, toda svojemu visokemu dostojan« vtvu se ni odpovedal.
Toda da se Meletij ni trdovrat-nejše upiral nasprotnikom, je imelo tudi politične vzroke. Na konferenci v Lausanne so Turki dolgo vztrajali na zahtevi, da se sedež vesoljne patrijarhije izseli iz Carigrada v Grčijo, čemur pa se je Venizelos branil na vso moč. — Naposled je predlagal kompromisno rešitev, da bi se izrazito na-"i jonal i stični Meletij odpovedal in napravil mesto zmernejšemu, bolj nevtralnemu možu.
In naposled pride še posebna, za najnovejši puč najvažnejša o-'colnost. Da bi pravoslavne v Mali Aziji rešili iz grškega vpliva, ki se je vršil nanje iz carigrajske pa ♦rijarhije, so nekaj časa kemalisti nameravali osnovati za Anatolijo posebno patrijarhijo, bi bi se u-pravljala v turško - nacijonalnem -»mislu. V ta namen so hoteli izra* biti svoje pravoslavne rojake. Treba namreč vedeti, da je v Mali Aziji celo Turkov, ki so pravoslavne vere: — jih je pa le malo, okrog 40.000. Njih verski poglavar je bas oni "papež" Eftim. me-tropojit Anatolije. ki igra prvo vlogo v caricrrajskem puču. Ta voditelj pravoslavnih Turkov je veljal že dolgo kot kandidat an-ororske vlade za vesoljnega patrijarha v Carigradu. Eftim je sedaj kakor je podoba, stvar uredil na iako enostaven način, kar pa mora biti seveda le začetek novih za* pletljajev.
Kar se tiče vesti, da je Eftim odstavil nekatere metropolite, --med njimi tudi enega iz Srfoije, more biti očividno govora le o članih sv. sinoda. Sv. sinod sestoji namreč L* 12 metropolitov. od katerih imenuje patrijarh vsako leto po eetvorieo tako. da ostane vsak v sinodu po dve leti in se potem vrača v svojo škofijo. "Moglo bi tedaj biti govora le o spremembi članstva, ne pa o metropolitskem dostojansvu samem.
Kako izganjajo učitelj at vo v Istri
Učiteljica v Orlecu na otoku fVesu je dobila 27. septembra uk-iz. da mora do 30., torej tokom treh dni, puliti svoje mesto in <* izselit!. V vsej naglici je morala prodati svoje stvari in oditi v Ju I go<lavijo poiskati si službe. Hrva ilea dees na ostane brez šole.
Kretanje parnikov - Shipping News
Problem nazadovanja porodov.
Pariško časopisje poroča, da je te dni začel zborovati v Marseille kongres francoskega nacionalnega udruženja, ki se bavi s problemom nabadovanja porodov. Na kongresu se je tudi razpravljalo o borbi proti umiranju dece, o stanovanjski bedi, o borbi proti nemoralno-sti, higijeni itd. Znano je. da je prebivalstvo Francije v celem zadnjem stoletju naraslo le od 27 na 39 milijonov prebrvaleev. do-čim je v istem razdobju na primer naraslo prebivalstvo Italije od 18 na 39 milijonov ljudi. Drugi problem, ki tare Francijo, je-konstantno nazadovanj 2 kmetskega prebivalstva. V Franciji je bilo leta 1846. 26 milijonov poljedelcev. —
a leta 1920. le 21 milijonov. Tudi na kmetih pada število porodov od leta do leta.
Smrtna vožnja dr Milina.
O tragični smrti ravnatelja Sla-venske banke v lieogradu. dr. Mi-lina. se do/navajo sledeče podrobnosti: V nedeljo 14. okt. se je večja družba hotela odpeljati v R11-1110. V prvem avtomobilu je bil Pa-t?i«'ev sin Rade s soprogo, v drugem dr. Milin, zunanji minister dr. Ninčie, načelnik zunanjega mi-j nistrstva dr. Mišeftič in še neki mi-' nister. Rade Pašič je vozil z vso brzino naprej. Ker se je za njegovim avtomobilom dvigal silen prah. je krenil dr. Milin s svojim avtomobilom šele 5 minut pozneje, izgubil Pašičev avto popolnoma z vidika in zgrešil pot. Razburjen radi tega je povečal hitrost in drvel proti Dubanoveim. kjer ga je dohitela nesreča. Znašel se je nenadoma pred mostom čez neki 5 metrov globoki kanal, v katerega je za vozil avto z a* so silo, se prevrnil in pokopal dr. Milina pod seboj, d h-i m so se ostali še pravočasno rešili. Dr. Milili je vsled težkih poškodb zgubil takoj zavest in se zadušil v blatu, predno so mu ostali priskočili na pomoč.
5.	decembra:
Pres. Polk. Cherbourg. Bremen: I*rea.
\ rt h ur. Bremen; Bremen. Bremen; Co-umbo. Genoa.
6.	decembra:
Thuringla. Hamburg; Minnekahda, ^herbourE. Hamburg.
7.	decembra:
America, Genoa.
£. decembra:
Aquitania. Cherbourg: Sierra Yentana.
Bremen: Rotterdam. Boulogne.
11.	decembra:
Suffren, Havre.
12.	decembra:
Puris. Havre: Pittsburgh, Cherbourg. Hamburg; I'res. Adams, Cherbourg; Muenchen. Bremen; l^apland. Cherbourg;
Conte Rosso, Genoa.
13.	decembra:
George Washing-ton. Cherbourg. Bremen: Hansa, Hamburg.
14.	decembra:
Andania. Cherbourg.
15.	decembra:
Majestic, Cherbourg; Perfflinger, Bremen.
19.	decembra:
T*res. Monroe. Cherbourg: Orhita. Cherbourg. Hamburg: Veendam, Boulogne.
20.	decembra:
Cleveland, Cherbourg. Hamburg.
22. decembra:
Berencaria, Cherbourg: America, Cher, bourg. firemen; Albania, Cherbourg; Seid-litit, Bremen.
26.	decembra:
Chicago. Havre: Prep. Van Buren. Cherbourg; Canonic. Cherbourg, Hamburg.
27.	decembra:
Westphalia. Hamburg; Torek, Bremen.
28.	decembra:
Martha Washington, Trst.
29.	decembra:
I-t Savoie. Havre: Pres. Harding. Cherbourg. Bremen; New Amsterdam. Bou-> logne.
6.	novembra: Berengaria. Cherbourg.
7.	novembra:
Belgenlaxid. Cherbourg; Suffren. Hav-
e: Pres. Polk. Cherbourg: Seydlitz, Bremen; Conte Rosso. Genoa.
8.	novembra:
Cleveland, Cherbourg. Hamburg; Pltts-
urgh. Cherbourg, Hamburg. 10. novembra:
I.eviathan, Cherbourg; Martha Washington. Trst: C.ymplc. Cherbourg: Derf-ninger, Bremen; Orca, Cherbourg, Hamburg; Albania, Cherbourg.
3.	novembra:
Aquitania. Cherbourg: Reliance. Cher, bourg. Hamburg: George Washington. Cherbourg. Bremen.
4.	novembra:
Paris, Havre. I'res. Adams. Cherbourg; Torek, Bremen.
15. novembra:
Westphalia, Hamburg.
17. novembra:
America, Cherbourg, Premen; Orduna, Cherbourg. Hamburg: Chicago. I la vre;
Ryndam, Boulogne; Muenchen, Eremen.
20.	novembra: Duiiio. Genoa.
21.	novembra:
Cam>pi<\ Cherbourg. Hamburg; I'res. Van lturen. Cherbourg; Zetland, Cherbourg.
22.	novembra:
Mount Clay, Hamburg. 24. novembra:
Majestic. Cherbourg; Rochambeau. Havre: Ohio, Cherbourg, Hamburg; Pres. Roosevelt. Cherbourg. Bremen; New Amsterdam, Bourogne; Tyrrhenla, Cher, baurg.
27.	novembra:
Berengaria. Cherbourg.
28.	novembra:
Pres. Garfield, Cherbourg.
29.	novembra:
Albert Ballin. Cherbourg, Hamburg: Mongolia. Hamburg.
30.	novembra: President Wilson. Trat.
1. decembra: Leviathan, Cherbourg; I .a Savoie, Havre: Olympic. Cherbourg.
' Izšel je
"Slovensko - Amerikanski Koledar"
za leto 1924.
Knjiga je znanstvene, poučne in zabavne vsebine in jo bi moral vsak imeti, ker mu bo mnogo koristila in ga bo v marsičem poučila.
SLOVENSKO AMERIKANSKI KOLEDAR JE : KNJIGA, KI IMA TRAJNO VREDNOST. :
NAROČITE GA ŠE DANES. Cena s poštnino 4-0 centov. Za Jugoslavijo je ista cena.
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
82 Cortlandt Street : New York, N. Y.
Izšla je nova izdaja
'PESMARIGA GLAŽBENE MATICE'
Zbori za štiri moške glasove.
Uredil MATEJ HUBAD
Knjiga ima. 296 strani, ter vsebuje sledeče pesmi
z notami:
I.	Na dan; 2. res oženil bi se; 3. Kazen; 4. Kmečka •em; 5- Vasovalec; 6. Na trga; 7. Pesem o beli bi£id; 8. Profinja: 9. Dan slovanski; 10. Tihi veter od morja;
II.	Še ena; 12. Povejte, ve planine; 13. Sijaj, pnlnčlce; 14. Lahko noč; 15. Deklica mila : 16. Klanca; 17. Vabilo; ifL Pastirček; 10. Rožmarin; 20. Cerkvica; 21. Prošnja; 22. Imel aem ljubi dre: 23. Danici; 24. Savska; 23. Oblaček; 26. Planinska ro'a. 27. Hercegovska; 28. ljubezen in pomlad ; 29. Rožica i slavni j; 30. NaSa zvezda; 31. Lahko noč; 32. Pod noč; 33. Kaj bi te praSal; 3*. Bože pravde; 35. Na grobih; 36. Nad zvezdami; 37. Vabilo: 38. UsliSi naa; 30. Na morju; 40. Pastir; 41. Slovenska zemlja; 42. BarČica; 43. Ob» lafek; 44. Utopljenka; 45. Potrkali na okno; 46. Glaa Grobova: 47. Katrica: 48- Deklica, ti si jokala; 49. Jaz bi rad ru-dečih rož: 50. Zdravica: 51. V mraku; 52. Lepa naSa domovina ; 53. Vigred se povrne; 54. Vinska; 55. OJ dekle, ka] a tak žalostna; 56. Slanica; 57. Oj, te mlinar; 58. Pojdam v rute; 50. Slovenac. Srb. Hrvat: C0. Naša zvezda: 61. V slovo; 62. Izgubljeni cvet; 63. Sanak spava: 64. G'ejte, kako tunira pravični ; 65. Naprej ; 66. Kje dom je moj, 67. Hej Slovenl. 71. Domovini; 721 Sokolska : 73. Jadransko morje; 74. Popotnikova pesem: 75. Domovina; 76. Slovenski svet, ti si krasen; 77. U boj: 78. Večer na Savi; 70. Zrinsko, Frankopanka; 80. Sto Pot iS, Srbine tužnl?: 81. Pobrntimi ja: 82. Pomlad ln jesen; 84. V tihi noči. 85. Milica: 86. Njoj^ 87. Njega nI; 88. Pod (rimom: 89. Prva ljubezen; 90. I^ihko noč; 91, Pri oknn sva molče slonela: 02. Strunam: 03. Slovo; 94; Strunam; 95. Pro-Knja; 96. V ljubem si ostala kraji; 97. Pod oknom; 98. Ljubezen in pomlad; 99. Lahko noč; 100. Raztanek; 10L 8vračanje ; 102. Tam. gdje stoji; 103. Prelja.
Cena s poštnino $3.
"GLAS NARODA"
CMRchofF^D
ALI NAMERAVATE DOBITI ROJA-KE V AMERIKO?
642« jugoslovanov bo letos prišlo v deželo.
Naj Cunard proga pomajta Vaflim rojakom, da dobijo liste, viziranja ter lim da potrebna navodila, ki bo potrebna za potovanje v Ameriko.
Vse potnike ftpremljajo do parnika družblnl uradniki brez kake&a posebnega doplačila. Potnikom, ki imajo Cunardove vozne listke, nikdar ni treba čakati, k r odpluje iz Evrope večkrat v tednu kak parnik te črte.
Vozni listki Cunard proge bo veljavni za najhitrejše parnike na svetu.
Za nadaljna pojasnila se obrnit« n- - "s»ga mestnega agenta.
V Jugoslavijo v 9 dneh.
Vsak t*rck odplajc titm i—rifcik velikuo*
AQUITANIA............. 45.674 ton
MAURETANIA.......... 30,704 ton«
BERENGARIA .......... 52,022 ton
Razk >šne kabine 3. razreda z 2-4-6 posteljami. Prekrasne Jedilnice, kadil nice in počivali&ča. Pokrit krov za Seta nje. DomaČa kuhinja. Domača udobnost. Prezskrbnost. Nakaznice denarja potom Cunard. Iz-plačljlve v Jugoslaviji hitro, sigurno zaupno. Za karte ln na.«v«te vpra-fiajte pri najbližjem agentu v avojem kraju.
CUNARD ANCHOR LINE
^enj^hJlne
New York. Plymouth. Havre. Paris
PARIS ............ 14. nov.; 12. oec.
New York. Havre. Paris
SUFFREN .................. 7. nov.
CHICAGO ............ 17. novembra
ROCHAMBEAU ............ 2i. nov.
New York. Vi«o [Spain |, Bordeaux
LA BOU R DON N AI S ........ 27. nov.
PUit« ta u Tajila Ukalaca ■cam ta ali aa ilini araJ: 19 STATE STREET.	NEW YORK
Prav vsakdo—
kdor kaj iiče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh —
mali oglasi
v "Glas Naroda".
Harmonike
Ako talita Imatl res dobro In trpaftne •lovenaka. nemiko ali kromatlčno bar-monlko, obrnit* •• na znano tvrdk« sa pojasnilo ali pa prldtt« ošabne.
LUBASOVE
Harmonike vseh vrst Imam tudi ▼ aa-logi ln aem sedaj edini zastopnik tet. PlUto po cenik.
8« vam uljudno priporočam.
Anton Mervar
6*21 8t. Clair Avanua Cleveland. O.
82 Cortlandt Street
New York
IZPliČILAvAMERIŠKIH DOLARJIH.
V JugtiSlAViji —
ae more izplaCatl dolarje le potnikom v Ameriko proti predložitvi od ameriškega konzula potrjenega potnega lista in ne več kot protivrednost od 3.00U. — frankov, to Je približno $200.— za enega potnika.
V alučaju, da naslorljenec za Izplačilo dolarjev nebi mogel predložiti potrjenega potnega lista, dobi pošiljatelj lahko dolarje nazaj ali nam pa na novo naroči izplačati nakazani znesek v dinarjih.
Nadalje ne nam zdi umestno pripomniti da nikakor ne moremo priporočati po&iljati čeka v Jngoalavl-JC.
Sploftno mnenje vlada, da ae čeki, ki «e glas9 na dolarje, tndi v dolarjih tzpliSajo, kar pa nI res. ker, kot že zgoraj omenjeno, je v Jugoslaviji od vlade pod kaznijo prepovedano izplačevati dolarje.
Tudi počiljajo mnogi navadne ameriSke čeke v domovino. Ti p« nikakor niso pripravni za ljudi na deželi, ker so banke oddaljena in izplačajo take čeke v dinarjih Bele potem, ko dobe Iz Amerike potrdilo, da ao Jim bdi odobreni.
Onim, ki stanujejo na deželi ln na potujejo v Amerika Je najbolje pošiljati denar navadnim potem v dinarjih. kateri ae jim izplačajo na zadnji poet4 Dre* neprllik.
Tudi za nabavo potnega lista «— (posa) je najpripravneje poslati dinarji. Dokler namreč potni list nI potrjen od ameriškega konzula, ne more potnik dvigniti dolarjev. StroSke za rame listine ln potni liat ae pa lahko plača tndi a dinarji.
V Italiji in xuedenoi
osemljn —~
ao veljavne povsem drugačn* odredbe ter lahko izplačamo dolarje vsakomur do poljubnega sneakn. Če ja pa namenjen denar le za potovanje, je na nakaznici oenačiti vidno: Izplačati le. ako naslovnik potuje.
Valed naraščajočih •troflkov tmo se morali odločiti prevredltl pristojbino za dolarska Izplačila kakor sledi: Za izplačila, do 925. računamo po 75 centov; od |2S. naprej po 8%. to je po S cente od vsakega dolarja.
Na nakazale! naj U vliM MM-Cena: Izplačati t dolarjih.
Ta pristojbina Je veljavaa m
dolarska izplačila ▼ Jugoslaviji ta
ItalljL
FRANK SAKSER] STATE BANK
82 Cortlandt St, New York City
Deklici, ki moža nesmrtno so-vra/.i, člana možnost, da ga bo nekega dne nesmrtno ljubila.
Zima se bliža. Pričenja se veliko ! umiranje, umiranje v lepoti, v o-| pojnih barvali; umirajoče listje! tekmuje s cvetlicami pomladi. —j A dolgo te lepote ne bomo uživa-; li. Jesenski vetrovi poberejo 7. ve-j jie temnonleoe, zlatorumeno, tem- i nornjavo listje, ga nabirajo v ku-i pe. kjer se suši in gnije in se pila-goma zopet združi z materjo zem- j ljo. Le iglasto drevje ohrani svoje zelenje, rjave storže in eešarke.
Ttidi sadež in plod sta deležna i lepote barv: divja roža ali kopi-1 na. jerebika s svetlordeeimi, črni' trn s temnorujar-imi. robida in bršljan s ernosijajnimi jagodami, j Pridružijo se jim posamezne cve-tile meti njimi tu Ln tam "poslednja roža'', fsieer pa se vse. kar se brez boja ne vkloni zimi. pripravlja za zimsko spanje. Zadnje ptice selilke se zbirajo v oktobru za pot i na jug. Kmalu bo videti le še one.' ki nas tudi pozimi ne zapnste. — ! Neprijetno nas dirne- krokanje vran in kavk. senice in kralj ički se zbirajo v vejevju, palčki se smii kajo v grmovju, po cestah in potih se pojavljata kos in čopasti škrjanee.
Tudi gosti s severa ni,so več redki. Na polju se vedno pogosteje pojavlja jerebica in dolgouhi zajec plaho skaklja po njivah in obmej-kih. Pojavljajo se veverice, ki se že zalagajo za zimo. Kljub navidezni tišini vlada povsod še življenje; tudi v zemlji še ni zavladal zimski od počitek, hrček in miš zbirata v svojih shrambah še zadnje plodove šume in livade. Vse se pripravlja na zimo.
RAVNOKAR JE IZBLA
NAJVEČJA ARABSKA SANJSKA KNJIGA
Najnovejša ilustrovana izdaja. Vsebuje 308 strani. jSžr' Cena s poštnino $2.— SLOVENIC PUBLISHING CO. 82 Cortlandt St. New York City, N. Y.