Ste v. 217. V Trstu, v nedeljo, 6. avgusta wi6. Letnik 3C&5. Izhaja vsak dan, tudi oo nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj. Uredništvo: Ulica Sv. Frančiška Asiškcga št. 20, i. nadstr. — Vsi dooisi naj se po51lj?jo uredništvu Usta. Nefrankirana pisma se ne sorej :majo in rukopisi se ne vračajo. Izdajttelj iu odgovorni urednik šteian Godina. lastnik konzorcij lisi« .Edinost".' — Tisk tiskarne .Edinosti', vpisane zadruge z omejenim poroštvom v Trsta, ulica Sv. Frančiška As škega »t. 20. Telefon uredništva in uprave ste v. 11-57. Naročnina znaša: Za celo leto.......K 24.— Za pol leta . . . -..........12.— za tri mesece................. za nedeljsko izdajo za celo leto....... 5.20 za pol leta................ 2.60 l ■ - -: i d&'-'Ef Posamezne Številke .Edinosti* se p»odaj*jo po G, zastarele Številke no 10 vinarjev. Oglasi se računajo nn milimetre v širo ."»-ti ene kolone^. Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov...../r:m po 10 vin. Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denamiii zavodov ...............mm po 20 vlit» Oglasi v teksta lista do net vrst........K 20.— vsaka nadaljna vrsia ...-....:... . * 2.-^ iVai; oglasi po 1 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema inscratnl oddelek „Edinosti*. Naročnin* to reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se Izključno le upravi .Edinosti' - Plača in toli se v Trstu. Uprava in inseratni oddeieTc se r.aliajata v ulici Sv. Fran'ISk« Asiikega št 20. — Poštnohranilničtii račun st 841.652. H elisa nalnouejšiH došodKou. Ruska bojišča. — Nov uspeli prestolo-naslednikove armade. Boji so se raztegnili do Delatina. Na Hindenburgovi fronti Rusi udrli čez Seret. Ruski prehod čez Dvino preprečen. Italijanska bojišča. — Srditi boji v odseku Oriže—Tržič. Laški napadi popolnoma odbiti. Postojanke do zadnje zopet v naših rokah. Močno laško obstreljevanje severnega dela doberdobske planote in goriškega predmostja. Na koroški in vzhodno-tirolski fronti Lahi odbiti. Zapadna bojišča, — V sommskem odseku napadi odbiti. Balkanska bojišča. — Nič osebnega. Turška bojišča. — Turški uspeli v bitliš-kem odseku in južno Muša. ftm mino poročilo. DUNAJ, 5. (Kor.) Uradno se razglaša: 5. avgusta 191^ opoldne. Rusko bojišče. — V Karpatih se boreče bojne siJe armadne fronte nadvojvode Karla so tudi včeraj pridobile tal. Zajetih je bilo 325 Rusov in dva topa. Boji so se razširili v okoliš Delatina. Severo-zapadno Založec — na južnem krilu fronte generalnega vojnega maršala pl. Hlnden-biirga — se je posrečilo sovražniku na nekaterih mestih, da je prekoračil seretsko nižino. Bil je vržen. Samo na eni točki se še vrši protinapad naših čet. Dalje proti severu nič pomembnih dogodkov. Italijansko bojišče. — V juž-5?em delu doberdobske planote je prišlo včeraj do srditih bojev. Sovražni artiljerijski ogenj, ki je naraščal že zadnje dni, se je v odseku Griže—Tržiškl rob ob 10 dopoldne pričel z največjo silovitostjo. Po nepretrgano štiri ure trajajočem ognju artiljerijskih mas so se ob 2 popoldne pričeli laški pehotni napadi. Prvi sovražnikovi poizkusi, da bi vdrl Iz svojih kritij, so se izjalovili ob Izbornetn delovanju vrle artiljerije, Vkljub temu pa se je posrečilo sovražniku, da je tekom popoldneva na več točkah vdrl v naše postojanke. Vsled hrabrega vedenja naše pehote pa je bil v ntofu moža proti možu povsod zopet vržen iz njih, tako da je bila ob 7 zvečer vsa stara postojanka zopet v naši posesti. Ob zem času je »*opustil topovski ogen* in je mraka popolnoma upadel. Najmanje v3iiein italijanskih polkov se udeleževalo tega ponesrečenega napada. 230 mož smo ujeli neranjenih in zajeli dve stgojni puški. Severni del planote In goriško pr edin ost Je je sovražnik čez dan tudi močijo obstreljeval s topov?. Na Koroškem smo krvavo zavrnili na Plocknu sunek treh italijanskih stotnij, na tirolski vzhodni fronti pa napade ene brigade na vrhove severno Paneveggija. Naši letalci so Bas-s&no uspešno obmetall z bombami. Jugovzhodno bojišče. — Ne-Szpremenjeno. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. HGfer, fml. Hemšiio uradno poročilo. BEROLIN, 5. (Kot.) NVolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 5. avgusta 1916. Zapadno bojišče. — Kakor se naknadno doznava, so se včeraj javljeni boji severno Somme vršili na Široki fronti in proti močnim angleškim silam. Angleže, ki so naskočili v odseku severno Ovil-lersa pa do fouroškega gozda, smo zavrnili ob velikih njihovih izgubah, na posameznih mestih po trdovratnem beju moža proti možu. Novi boji se vrše danes pri Pozieresu. Francoski delni sunek smo popoldne odbili ji-žno Maurepasa. V okolišu Alsne so številna sovražna patruljska podlega povsod ostala brezuspešna. Na desni strani Moze smo pri našem vče- PODLISTEK. JOS. VANDOT. 5. Irena. L Zaioiiili so že davno tam v megleni daljini domači grički. Utihnile so vesele pe-ni Iti so zamrle. Tiha ljubezen, ki je hodila s človekom In se je smehljala venomer, je izginila bogvekam. Zeleno morje ije šumi več, in beli galebi se ne zibljejo več nad /uborečimi valovi. Bela jadra, ki so se svetila srebrno na bežečih ladjah, so se povrreznila daleč tam za meglami. Ra?^-Pršil se je v vetru mamijivi vonj cipres in oljk, rastočih na soJnčnih obronkih dehte-čega juga. Razgrnila se ic hipoma noč vseokrog po dragih krajih, in človeku se je stisnilo srce vsled siSne bolesti, da ie inora! z&mižati. Toda ko je spet odprl oči, ni videl več solnčnih gričev nad silnim morjem. Krog njega se je širila dolga doma, obdana kroginkrog od zelenih, strmih Sneg se je svetil na skalnatih vrho- rajšnjem protinapadu zajeli v fleuryjskem [ odseku 468 mož štirih različnih divizij. V okolišu utrdbe Thiaumonta so se iznova razvili srditi boji. V sommskem okoiiSu smo v zračnem boju sestrelili dva francoska dvokrovnika. Vzhodno bojišče. — Hlndenbur-gova fronta: Poizkusi Rusov, da bi pri Dvetenu prestopili Dvino, smo preprečilL Število pri Rudkl Mlrinski zajetih sovražnikov se je zvišalo na 561. Ob Seretu, se-verozapadno Založec, smo zavrnili več sovražnih napadov. Pri Ratišču čez Seret prodrli ruski oddelki so se morali zopet umekniti protisunku. Pri Mjedzigovih In Čistopadih se nasprotnik še drži na južnem bregu. — Fronta pocfmaršala nadvojvode Karla Franca Jožefa: V uspešnih karpatskih bojih je bilo doslej zajetih 325 Rusov in dva topa. Balkansko bojišče. — Nič posebnih dogodkov. Vrhovno armadno vodstvo. FRANCOSKO URADNO POROČILO. DUNAJ, 5. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Poročilo francoskega generalnega štaba 4. avgusta: Na desnem bregu Moze je boj trajal ves dan v okolišu Thiaumonta in F!euryja. Severoza-padno in južno utrdbe Tliiaumonta so ostali vsi sovražni poizkusi, da bi nas vrgli iz zavzetih postojank, brez uspeha. S protinapadom se je posrečilo našim četam, da so se vdrugič tekom 12 ur polastile utrdbe Thiaumonta, ki je vkljub več sovražnim protinapadom ostala v naši oblasti. Ravnotako srdit boj se je vršil za vas Fleury. Ko smo dopolcLne vso vas izpraznili zaradi nemških napadov, smo popoldne z bajonetom osvojili večji del vasi, kjer se je sovražnik še odločno upiraL Nemški zračni napad na Angleško. BEROLIN, 4. (Kor.) V dopolnilo uradnega poročila o napadu mornariških zrakoplovov na angleško vzhodno obal v noči od 2. na 3. t. m. doznava Wolffov urad naslednje podrobnosti: V Harwichu so bile z dvakratnim napadom v pristanišču se nahajajoče pomorske bojne sile, potem ladjedelniške in kolodvorske naprave izdatno obmetane z bombami. V grofovini Norfolk so bile uspešno napadene industrijske naprave in žarometske baterije v Norfolku in Windistonu. Dalje je veljal napad Lowestoftu, kjer je bila v bližini se nahajajoča tovarna po bombah razdejana ob vedno zopet izbruhajočih pojavih požarja. O sovražnem protiučin-kovanju je pripomniti, da je nenadoma iz plasti oblakov prodrlo sovražno povodno letalo nad Hofdonom, ko so zrakoplovi leteli tjakaj, trikrat poizkušalo napasti enega naših mornariških zrakoplovov, a je vsakokrat moralo kreniti v stran vsled ognja strojnih pušek. Izginilo je kmalu v zapadni smeri. Tudi pred Yarmouthom je angleško letalo napadlo enega naših zrakoplovov, a je bilo pognano v beg. Angleški letalski napad. LONDON, 4. en klic v imenu zapuščenega goriškega prebivalstva — po pomoči in po sanaciji teli žalostnih razmer, na katero je dr. Bugatto v imenu in po inicijativi dr. Faidnttija na zvit način odgovoril U-Slovcnec«, dne 31. julija 1916.), kar je potem korespon-denčni urad raznese! na vse strani. V tej izjavi furlanske ljudske stranke ie toliko žalitev in krivic, ki jih ne moremo in ne smemo molče prenesti, ako nočemo pred vso avstrijsko javnostjo igrati uloge političnih otročajev in narodno nezrelih ljudi. Dr. Faidutti očita svojim sobratom, goriškim duhovnikom, obrekovanje, češ, da se »z nenadkriljivo vnemo in vidnim uspehom prizadeva koristit: svojim rojakom brez raziike strank (zakaj i?e =na-rodnosti« ? Op. ur.) Da se on trudi z ne-nadkriljivo vnemo za svoje Furlane, to vemo sami predobro. A da zanemarja nas Slovence, o tem pričajo žalostne razmere po naših taboriščih, ki sem jih videl na lastne oči. o tem priča položaj slovenskega ljudstva, ki je ostalo doma. o tem priča vnebovpijoče stanje naših šoloobveznih otrok:! Slovenski de! Goriške-Gradiščanske -se enoglasno strinja z zahtevo svoje duhovščine in nujno po-} zha vlado, naj posije deželnega komi-i saria, ki bo nepristransko skrbel za vsej po vojni tako prizadete dežela^e brez; raziike narodnosti! In še to: čemu nas j naziva »rojake deželni glavar, ki je bii kot sin slovenskih staršev rojen v Benečiji in je še!e pozneje prejel avstrijsko državljanstvo, zatajil svojo slovensko kri in se poitaliiančfl? Nadalje zavrača dr. Bugatto našo rkri-vično zahtevo, da bi se dragocene skrbi tistih, ki imajo varovati najvišje državne koristi, tratile za pospeševanje praznih demonstracij, ki bolestipolnemu prebival- j stvu in bramfci državnih mej prav nič ne j morejo koristiti*« Tako torej! Naše zah-| tevc po slovenskih šo^ah in slovenskih I uličnih napisih v Gorici so dr. Faidutti ju in njegovi stranki »Krivične tn prazne demonstracije*! = Krivic ne In prazne demonstracije, ki prav nič ne morejo koristiti« so, če zahtevamo za približno 4000 slovenskih otrok svoje šole v Gorici, kjer' nimamo doslej niti ene mestne šole! »Krivične in prazne demonstracije« so, če zahteva 12.000 Slovenccv v mestu in dve tretjini prebivalstva vse Goriške v svojem glavnem mestu slovenske ulične napise, v mestu, kjer je vladala izdajalska iredentska kamora in izpodkopavala vsako avstrijsko misel? Ali je mogoče, da je dr. Faidutti s svojo stranko v narodni strasti zašel tako daJeč, da »e pozabil na katoliške principe pravičnosti in enakopravnosti?! Nadalje vprašamo dr. Bu-gatta, kak »mir duhov bi utegnile motiti* tc zahteve, ki imamo pravico do njih pred Bo^om in pred ljudmi? Morda furlanski? Mi Furlane tako dobro poznamo, mi vkliub dr. Faiduttiju tako dobro vemo, da nam F ur lani, s katerimi smo ži-vefi stoletja v miru in največji slogi, s katerimi smo se skupno borili proti poftali-jaočevanj« in ki jih zastopa dr. Faidutti, da nam ti Ftirlani teh pravic n?s© nikdar odrekali »n i?am jih tudi sedaj ne odrekajo! Katere xduhove« torej misli dr. Bugatto? Italijansko irredento? Tu zahtevamo jasnosti!! Značilno pri vsej tej izjavi jc tudi, da hoče furlanska ljudska stranka iz vsega tega skovati politično afero, kar se ji pa ni posrečilo. Slovenska ljudska Stranka nietia z oklicem goriške duhovščine prav nobene zveze, kar konstatira v njenem imenu tudi = Slovenec v isti Številki, ki pravi na to natolcevanje: »Duhovščina! je tolmačila iu izrazila ono, kar brez Izjeme čuti slovensko prebivalstvo na Goriškem. To je, kar dr. Faidutti ne sme pozabiti. ko bo podajal račun svojega delovanja. Mi pa tem potom apeliramo na vse slovenske državne poslance, da pouče vlado o dejanskem položaju naše stvari na Goriškem, o nujni izpolnitvi pravic, ki jih dr. Faidutti imenuje »krivične in prazne demonstracije«, ki pa jih zahteva nele naša enakopravnost, ampak tudi avstrijska misel, varnost in moč države, za katero se z veseljem bore in umirajo slovenski junaki, očetje in bratje onih otrok, ki nimajo niti šol v Gorici, slovenski fu- .»^■■»»»»■■»»iiiiii nnimj«»»: ■---J,iJi*L .!■!JB ".■■■H* naki, ki jih je rrredenta tlačila in zaničevala na lastnih tleh, to zahteva pravica — temelj države, ki jo branijo slovenski polki in dokumentirajo s tem svoj iskreni patrijotizem ne le v izjavah in slavnostnih oklicih, ampak tudi s krvjo in brezpri-mernmi junaštvom, kakor je poročal nas generalni štab. Goriški begunec. tesneje drug k drugemu. In s tihim, skoro plavajočim glasom so pričeli oeti novo pesem. »Iz našega juga so , je rekla Irena in se je šc vedno smehljala. »Reveži so — kaj jim hočeš? Vsako nedeljo in soboto sede tako in pojo do polnoči. In potem gredo in se opotekajo proti domu. Kaj jim hočeš?- — Dvignila se je navio in me jc prijela za roko. »Pojdi v kuhinjo! Sama sva tam in se lahko pogovoriva. Šel sem za njo in sem se vsede! za malo mizico kraj okna. Mesec je sijal naravnost v kuhinjo, in iz vrta je prihajal prijeten vonj ravno razcvelih vrtnic. Irena je prinesla steklenico vina in ie nalila dva visoka kozarca. »Glej, iz tistih vinogradov je to vino«, je govorila in sc jc še vedno smehljala s svojim živim, iskrenim smehljajem. »Saj sc spomniš tistih vinogradov? Na solnčnih obronkih leže in strme naravnost na morje. Tako mirni in polni hrepenenja so v tihih nočeh, ko poje v širno noč brezkončno morje ... Na tvoje zdravje!h In pila sva. in Irena je kramljala venomer in je pripovedovala o svojem življenju. Privadila se jc severa. Z možem sta si napravila udoben dom, iu gostilna dela 1 mnogo. Vse bi bilo še, samo. če bi bii mož Ztfravsfoeiit nasveti. Prejeli smo od e. kr. namestništva: c Z ožirom na-zadnji čas pogosteje se pojavljajoči trebušni legar smatramo za potrebno, da objavimo naslednji, s poklicane strani izvirajoči, spk>šnosti razumljivi pouk o trebušnem legarju. I rebušiii legar, ki ga je treba strogo razlikovati od pegastega in povratnega legarja, je mrzlično splošno oboletje telesa, ki ga povzroča vdretje žive bolezenske kali. legarjevega bacila, v kri. Odtam prihajajo povzročitelji bolezni v razne organe, v prvi vrsti v črevo, kjer sc naselijo v mezgavničnih kopicah na črevesu ter povzročajo unetje m tvoritev ulies. PovzročevaJci bolezni se izločajo po raznih bolnikovih izločinah, posebno z blatom in vodo, in prihajajo tako v vna- njost. Prenos po zraku je izključen. Sledovi omenjenih okuženih bolnikovih izmetkov zadostujejo, da se kal po bolnikovih rokah in rokah strežništva. ali po telesnem in posteljnem perilu, po muhah, oziroma tudi po mrčesiu in domačih živalih prenese na druge osebe, ki potem v 2 do 3 tednih tudi obole za legarjem. Naleze se bolezen vedno po ustih, torej po okuženi hrani ali umazanih rokah. Četudi je vir vsakega okuženja za legarjem obolel človek, se vendar more hoiezen nalesti tudi po drugem potu, po okuženih živilih in predmetih. Iz puščajočih greznic more kal z vsebino greznice sposobna za življenje preiti v zemljo in vodo in se po zaužitju vode aLi živilih, opranih s tako vodo, po perilu, s kopeljo itd. zopet vrniti v Človeško telo. Taka voda, če se uporablja pri snaženju posode za mleko, prav tako lahko okuži mleko, kot z legarjevimi kalmi omazane mlekaričine roke. Mleko pa je izborno gojišče za legarjeve bacile in more imeti za posledico številna oboljenja v odjemalcih dotične mlekarne ali prodajalnice mleka. Z gnojnico in gnojem se lahko Iegar-jevi bacili zar.eso na zelenjavo in sadje in ostanejo tamkaj dalje časa sposobni za življenje. Z legarjem okuženi izmetki prihajajo lahko z ladij ali nesmotreno napravljenih kanalov v pristaniško vodo in jo okužijo. Bolnik ni samo tekom več tednov trajajoče bolezni vir okuževania, temveč izločuje povzročevanje bolezni še nekaj tednov po bolezni, pri nekaterih osebah pa traja to izločevanje cele mesece, leta, v posameznih povrat i h pa tudi vse življe? i je. Take, bacilonosci imenovane osebe, ki sc čutijo popolnoma zdrave in se more njih nevarnost odkriti le z bakterijološko preiskavo izmetkov, so največkrat vzrok, da se pojavijo posamezni slučaji legarja in tudi okuženja v skupinah. Pri marsikaterem bacikmoscu je prava bolezen potekla tako lahko, da ni bilo suma za legar, in vendar lahko take osebe povzročijo cek> vrsto iežkih slučajev legarja. V prvi vrsti so starejše ženske osebe v nevarnosti, da postanejo bacilonosci. Stoletno izkustvo uči, da je razširjeva-nje legarja merilo za zdravstveno kulturo narodov in posebno večjih občinstev. Dasiravno trebušni legar spada med nalezljive bolezni, ki so v vsej Evropi endemične (domače), pa vendar mesta z brezprigovorno kanalizacijo in vodno opskrbo, dobro nadzorovanim trštvom, z bolj razvito stanovanjsko higijeno, občinstva, kjer individualna snažnost prebivalstva in javna skrb za snago srečno izpopolnjujeta druga drugo, izkazujejo najnižje število obolenj. Zdravstvena statistika zadnjih desetletij dokazuje jasno, da povsod istočasno z izvedbo splo?ncVhigijeničnih in zdravstvenih zboljšanj (takozvane asanacije v najvišem smislu) legar stalno pojema. doma. A bog ve, kje se valja v zakopih, in sama ima dela čez glavo. Mož ji je dober — mehka duša, ki pozna samo ljubezen in smeh. In življenje poteka, in ure so brez bridkosti in polne tihe zadovoljnosti. Dečko jima rase v mladem zdravju in je vsak dan večji. Hrepenenja po jugu ni več v njenem srcu: samo spomladi, ko za-cvcto majnice. in jeseni, ko zakriče v zraku žriavi, se zbudi za trenutek. In duša se vznemiri, in v srcu zaboli nekaj gor-kega. A majnice odeveto, in žrjavi izginejo za daljnimi gorami, in srce je spet mirno. in oči se smejejo spet. Poslušal sem Ireno in sem jo zavidal. Težko mi je bilo, ker sem se zavedal, da jo še vedno ljubim — njo, ob kateri bi b'lo življenje kakor smejoči dan, ki se razgrinja nad pojočim jugom. Glej to lepo, drhteče telo. ki je polno zdravja in življenja; te vesele oči, ki se smejejo vesoljnemu svetu — o. človek bi jo objemal in po-Ijuboval in niti ne bi vedel, da vpije tam zunaj grozno življenje s, svojim rezkim, obupnim glasom ... Preklinjati moram zdaj svojo usodo in svojo zvezdo, ki me vodi po brezkončnem potu tja, kjer je sama bridkost in bolest. Kdo se zmeni za mojo siromaštvo in bolest? Niti zvezde ne Bolezen neha biti za nekatere, zane-marjane predele sama po sebi umljiva stvar, nje pojav se skrči na že vsled modernih življenjskih in prometnih razmer neizogibno najmanjšino. Za boj proti legarju pa tudi ne zadostujejo najvelikopoteznejši javnohigijenič-ni ukrepi, čc večinoma iz nevednosti izvirajoča malomarnost, pasivni odpor posameznikov kvari koristi splošne blaginje. V največ slučajih so pač stanovanjske razmere bolnikove takšne, da ga je treba premestiti v bolnišnico za kužne bolezni ne le. da se tako z gotovostjo prepreči nadaljno okuženje, temveč je tudi tam več upanja, da ozdravi, kot pa v domači oskrbi. Bakterijološka preiskavanja izmetkov oseb, ki se nahajajo v bližini bolnika (sostanovalcev in sodelavcev), ki jih mora odrejati zdravstvena oblast, da ugotovi zgoraj imenovane bacil on osce, se ™0ra po teh pojasnilih smatrati za dobro premišljen varstveni ukrep, ne pa za zlohotno nadlegovanje. Da je treba razkužiti vse (četudi ne s prostim očesom vidno onesnažene) predmete v bolniški sobi itd., je pač tako jasno, da ni treba za to šele prisiljevanja potom zakona, temveč mora navajati občinstvo na to, da pospešuje te odredbe, že zdrava samopridnost. Za škodo, ki se napravi z razkuževanjem, ie država dolžna povračilo, tako da tudi bojazen, da bi človek imel škodo na svojem imetju, ne more dovajati do zakrivanja bolezni in skrivanja okuženih predmetov. Kakor se zdravnik in strežnica z največjo snažnostjo večinoma obvarujeta okuženja z legarjem, se tudi vsakemu drugemu človeku, ki je poučen o načinu, kako se razširja legar, posreči prav lahko, da s snažnostjo in primernim načinom življenja skoraj popolnoma odpravi nevarnost okuženja. Ker se bolezen, kakor omenjeno, razširja z živili, se ne more svariti dovolj resno, da naj se ne uživa nezavreto mleko ter sirovo sadje in zelenjava. Ker legarjev bacil ne prenese visoke toplote, zadostuje, da se živila kuhajo toliko časa, kolikor se navadno kuhajo, da se uničijo legarjeve kali, ki se morebiti nahajajo na živilih. Snažnost rok in telesa le še popolnjuje te previdnostne ukrepe. Da bi se ravnalo tako, kakor je treba tamkaj, kjer je preskrba vode še preprosta, da bi se namreč uporabljala samo prevreta voda, je pri nas v Trstu, kjer je Brojnica brezprigovorna, popolnoma nepotrebno. Nevarnost, ki nastaja po bacilonoscih, se more odvrniti samo s prepovedjo, da se take osebe ne smejo uporabljati v živilskem obrtu. Ostali za to stvar primerni ukrepi pa obstoje v glavnem v uničevanju izločenih bolezenskih kali in se bodo omejevali po dolgem trajanju položaja in socijalnih razmerah. Končno bodi omenjeno, da se za posebno-ogrožene skupine oseb ter za posebne razmere, n. pr. armado na bojišču, uporablja varstveno cepljenje z zamorjenimi legarjevimi bacili, s Čimer se vsaj za pol leta bistveno zmanjša sprejemljivost cep-Ijenca za bolezen in doseže v slučaju o-bolenja lažji potek bolezni Svariio proti zadržavanju domačega orodja, ki se mora oddati. C. kr. namestništveni svetnik razglaša: Ker vladajo med ljudstvom še vedno napačni nazori o izročitvi domačega orodja iz bakra in bakrenih zmesi (medi, brona, tombaka), niklja in kositra (kositrenih zmesi;, kakor je bilo objavljeo v zadevnem razglasu, se morajo stranke v njih lastno korist in v izogib hudih posledic pred zadržavanjem predmetov resno svariti in opozoriti, da sodišče kaznuje zadržavanje in zakrivanje s strogim zaporom do 3 let in zaporom do 20.000 K; druga kršenja pa kaznuje politično okrajno ob-lastvo z zaporom do 6 mesecev ali globo do 5000 K brez vsakega ozira na osebo ali njen ugled. Posebno se še opozarjajo tudi zasebna gospodarstva, da se morajo vsi predmeti, ki se morajo izročiti in ki se do zadnjega za izročitev določenega dneva še ne bi prostovoljno prodali nakupovališčem kovinske centrale A. G., torej v Trstu, nu Goriško-Gradiščanskem in v Istri tvrdki Leopold Feiner, ulica Cee. de Rittmeyer 4, oddati za izročitev določenega dne na dotičnem sprejemnem mestu, ker sc ne bo pošiljalo na dom po predmete. Več kontrolnih komisij bo izvrševalo natančna hišne preiskave, pri katerih se bo natančno kontrolirala izpolnitev izvršene oddaje. Vsako kršenje in zadržanje in prikrivanje predmetov se naznani pristojnim kazenskim činiteljem. Trst, 5. avgusta 1916. Schneider 1. r. Kdor je dobil namesto odškodnine v denarjih samo pismeno potrdilo o delih izvršenih za vojaštvo, inore oddati dotična pismena potrdila proti drugemu potrdilu pri 2uradu za dobavljanje in za izdajanje pojasnil« (Anschafiiings- und Auskunfts-stelle), ki se nahaja v poslopju skladišča za vojaško oskrbo (Verpflegsmagazin na Vojašničnem trgu in je prideljeno etapnemu postajnemu poveljništvu v Trstu. Imenovani urad poskrbi" za poravnanje odškodnine. Trst, 5. avgusta 1916. Schneider m. p. fiproulzncllsKe stvari. Kaj dobimo prihodnji tedan 1 Prihodnji teden, od 7. do 13. t. m. (13. teden) se bodo dobivala naslednja živila aprovizacijske komisije in sicer za eno osebo: V2 kg koruzne moke po K 0'80 kilogram, Vz kg testenin po K 1*76 kilogram, ali rr H kg jajčnih testenin K 2*12 kiio-gram, (le-te izključno za stare ljudi, bolnike in otroke). KAVA. 150 g sirove kave po K 7'60 kilogram ali 125 g žgane kave po K 9*60 kilogram. Kava se mora kupiti obenem z drugimi živili in se mora predložiti izkaznica za živila, ki se preščipne na št. 13, in odrezek za kavo (za vsakih 125 g žgane, oz. 150 g sirove kave). SLANINA IN MAST. Na svetlo-modre izkaznicc, ki se raz-dele ta teden se bo dobivala slanina po K 9'60, mast po K 10 kilogram v običajnih prodajalnah do sobote 19. avgusta in sicer po 10 dkg na osebo. OLJE. Na bel o-modre izkaznice, ki so že razdeljene, se bo do 11 dop. v nedeljo 13, avgusta, dobivalo olje, navadno po K 870, najfinejše po K 20 liter in sicer po 0*2 litra (ena petinka litra) na osebo. SIROVO MASLO. Na izkaznice oranžne barve se dobiva sirovo maslo do nedelje 13. t. m. v vseh prodajalnah, kjer se prodajajo živila aprovizacijske komisije, in sicer po V« kilograma na osebo po K 9T2 kilogram. JAJCA. Jajca sc dobivajo po 18 vin. eno v vseh prodajalnah aprovizacijske komisije. Izkazati se je treba z izkaznico za živila in se jih ne more dobiti na dan več kot tri na osebo, nikakor pa ne več kot 15 skupaj. trenejo, ko stiskam pesti sredi travnika in preklinjam uro, ob kateri sem stopil na to mrzko pot. Z roko mi je zaprla Irena usta. »Ne govori strašnih besed!« je velela. »O, poznam te iz tistih časov. Usoda je nama hotela samo dobro, ko naju je ločila. Saj ni bilo zdihovanja in solzS. Podala sva si roke, pa sva Šla vsak svojo pot... Pij, dragi! Zrastle so te kapljice na sredi tvojega paradiža. Pij, in začutil boš v duši tolažbo in mir, kakor takrat v mladih letih ...« »O, Irena! Človek bi pil v svoji siromašnosti, iz obupa bi pil v svojih težavah. Glej, vrglo me je življenje na cesto. Smejal bi se na glas in bi se krohotal, čc bi se mogel. Čemu so bile vse tiste sanje takrat? Čemu vsi napori? Silna moč je bila v moji duši, in v roki sem začutil vse, po čemur sem zahrepenel... A poglej me zdaj! Brez cilja hodim po neznani poti. V duši ni želje in moči. Noge Itodijo naprej same od sebe, in vležem sc na rosno travo, kjer yie zasači noč... O, Irena, a srce ne molči, ampak govori svoje bridke besede.. Jezik se je začel zapletati, in lica so postala vroča. Zdelo se mi je, da se je pri- čela dvigati iz duše bolest in je ginila sama od sebe. Pil sem z dolgimi, žejnimi požirki težko vino in omamil sem se popolnoma. Irena me je gledala in je držala še vedno mojo roko v svoji desnici. Zmi-gavala je z glavo in me je poslušala. Naposled pa je ovila roko krog mojega vrata. Pritisnila je vročo glavo k svojim grudim in me jc pričela božati po ličili. »Vem, da trpiš«, je dejala, in oči so ji postale vlažne. »Vedno si bil otrok v svojem hrepenenju; zato pa te je goljufalo hrepenenje. Mogoče si zaslužil, mogoče pa tudi ne ... Izgubil si paradiž, in tvoje življenje je postalo brez cilja in pomena. Čemu bi se skrival zdaj v svojem siromaštvu sredi samotnih travnikov? Hej, udari z nogo ob zemljo in dvigni pest! S stisnjeno pestjo pojdi naprej po svoji poti in ne umakni se nikomur! In videl boš, kako sc ti bodo umikali in te bodo gledali z veliko spoštljivostjo. Izginila bo tvoja siromašnost. Nič več ti ne bo treba spati pod milim nebom kakor vagabundu, ki je izgubil svoje življenje. Odprli ti bodo palačo sredi mesta; odprli ti bodo pot do samega paradiža ... Dvigni glavo in stopi 11a noge, slabotni otrok!« (Konec jutri.) V Trstu, dne 6. avgusta 1916. »EDINOST« tter. 217. Stran 1IL MILO. Na izkaznico za živila se more dobiti tudi vsak dan milo po 5 K kilogram in sicer Y\ kg na osebo. * * ♦ Krušna komisna št. 8.-9. se z jutrišnjim dnem premesti iz ulice del Ginnasio st. i v ulico sv. Frančiška Asiškega st. 1 i, 1. nadstropje. ____ DeniKi sest!. Diploma generalu Boroeviću. V knjigo-tržnic' g. Ivana Novaka v Pazinu je izložena umetniško izdelana diploma generalu Boroeviću, ki jo je izdelal g. S. bantel. profesor na hrvatski gimnaziji v Pazinu. Diploma je krasno uspelo umetniško dek> in služi g. profesorju v največjo čast. Odlikovanje. Cesar je z Najvišjim odlokom, izdanim 1. avgusta 1916., podem tajniku pomorske vlade v Trstu, grmu Petru Smecchia, viteški križec Franc-Joze- fovega reda. . ... Imenovanja. Poljedelski minister je imenoval za člana upravne kormsne centrale za krmila deželnega glavana gons-ko-gradiščanskega. msgr. dr. Alojzija Faidutaja, in deželnega glavarja Kranjskega, dr. Ivana Šusteršiča. — Cesar je stavbnega svetnika poštnega m brzojavnega ravnateljstva v Gradcu, dr. r ranca Stechcrja pl. Sebenitza, imenoval za stavbnega nadsvetnika pri poštnem m br-zoiavneni ravnateljstvu v Trstu. Zahvale novih častnih ol>čanov koinen-skih. Generalni polkovnik Svetozar Bo-roević je brzojavil - - občinske- mu zastopstvu v Komnu: =>Na počescenju soške armade z izvolitvijo nie voditeija za častnega občana, se zahvaljuje najpri-srčneie — generalni polkovnik BoroeviC. — Minister princ Hohenlohe je brzojavil z Dunaja: Srčno vzradoščen po vesti o mojem imenovanju za častnega občana občine Komen, prosim, da sprejmete zagotovilo moie naiprisrčneje in na j topleje zahvale in moje najbolje želje za nadaljm uspešen razvoj občine. — Hohenlohe. — C kr namestnik ekscelenca Fnes-Skene je pisal: Najodkritosrčneie razveseljen po imenovanju za Častnega občana občine Komenske, prosim spoštovano občinsko zastopstvo, nai za to podeljeno mi po-češčenje, v katerem vidim s posebnim zadoščenjem zaupanje tamošnjega prebivalstva do politične uprave, ki jo vodim, sprejmite mojo najtoplejo zahvalo in jo sporočite vsemu občinskemu zastopstvu. Svetovalnice za matere in skrbstvo za do'ence. Svetovalnica v ul. Paolo Vero-nese št. 6 (ambulanca novega ljudskega kopališča) se otvori v ponedeljek, 7. t. m., ob 6 zvečer, pod vodstvom dr. Petra Galla. prvega asistenta c. kr. babiškega zavoda in podružnice. V torek, 8. avgusta se otvori svetovalnica v poliambulanci v ul. sv. Frančiška Asiškega pod vodstvom dr. Marka Rusca. Pouk se bo vršil: v ul. Paolo Veronese vsak ponedeljek in četrtek od 6 do 7V2 zvečer, v poliambulanci v ul. sv. Frančiška št. 3 vsak torek in petek od 6 do 7Y> zvečer. Matere, morajo priti s svojimi "dojenčki in plačilno polo deželne podporne komisije. Nagrade za dojenje se bodo vsak teden izplačevale za potekli teden v svetovalnici. Vsa pojasnila se podajajo tamkaj. Logično prorokovanje miru. Nai gremo danes tudi mi med proroke. Ali, toliko pošteni moramo vendar biti, da izpovemo, da si izposojamo iz tujega vira, iz francoskega strelsko-iarskega lista -»Bocho-fage«. Prorokovanja ne zvene sicer posebno resno, ali — logična so. Prorokujmo torej: Vojna preneha takoj, .čim bodo ustavljene sovražnosti, in ta dogodek zapazi javnost po prekinjenju bojev na vseh frontah. 48 ur pred koncem vojne bomo sicer še živeli v sporu, toda le še za kratek čas dveh dni. Konec vojne pride gotovo števiio let pred smrtjo nekega poznanega politika, čegar ime začenja z eno črko. ki jo brez truda najdemo v alfabetu. Ne zgodi se, kakor menijo nekateri ljudje za fronto, da bi morali namreč vojaki tudi po podpisu mirovne pogodbe še nadalje ostati v strelskih jarkih. Tisti nesrečnež, ki zadnji pade kot žrtev kroglje, bo pa moral že obžalovati to vse svoje življenje. Vsak dan, ki gre mimo nas, nas dovaja bližje k mirovnemu cilju. Tedensko zdravstveno poročilo. V času od 29. julija do 5. avgusta je bilo v tržaški občini zaznamovati 4 slučaje škrlatice, 6 slučajev davice in 46 slučajev legarja. — Umrle so 1 oseba na škrlatici in 4 osebe na legarju. ❖ ♦ K gori objavljenemu tedenskemu zdravstvenemu poročilu smo prejeli od mestnega magistrata sledeča navodila: V preteklem tednu se ie povišalo število slučajev trebušnega legarja. Prebivalstvo naj se ne vznemirja vsled tega, temveč naj se kar naistrožje ravna po navodilih oblasti, da se obvaruje pred boleznijo, ki jo je večji-del pripisovati uživanju pokvarjenih živil ali živil, ki vsebujejo kali bolezni. Mestni magistrat mora ponovno priporočati, da se prebivalstvo vzdržuje uživanja surovega sadja in surove salate. Mleko naj se uživa samo kuhano. Absolutno se ie treba varovati vode iz vodnjakov; nasprotno pa se brojniška voda brez skrbi lahko pije. Najtoplejše se priporoča, da prebivalstvo skrbi za največjo snažnost oseb in domačih prostorov. Pred jedjo n3j si vsakdo skrbno umije roke z vodo in milom. Zlasti pri otrocih treba paziti, da s! ne onesnažijo rok po tleh. iMatere st poživljajo, da skrbno pazijo, da so otroci čisti in snažni ter da ne uživajo nekuhanih jedi. Ali nema niše Hrvata i Srba u Trstu? Danzad iem uvršča »Edinost« v svoje predale poziv za poklonitev raznih slovanskih knii \ Na to opetovano prošnjo c^ni. -Tolno. so se dosedaj odzvali v veliki meri po večini le nižji sloji in sicer skoraj izključno slovenski. Le par častnih izjem hrvatske narodnosti in ravno toliko češke nam je poslalo knjige v dotičnih jezikih in sploh kakšne druge pripovedke. Kar se ie dobilo hrvatskih knjig so večinoma slovenski milodari, srbskih pa sploh ne. In zato vprašamo: *A!i nema više Hrvata i Srba u Trstu ?«, ali pa čutijo oni manj usmiljenja in ljubezni do svojih ožjih rojakov nego-li Slovenci? Saj je veliko število hrvatskih, srbskih in čeških bratov, kateri si žele v razvedrilo, bodisi v jarkih v časih odmora, ali po raznih laza-retih in bolnicah, knjig, ki so pisane v njihovem rodnem jeziku. Konsumno društvo c. kr. državnih uradnikov v Trstu, Prejeli smo: Odbor tega društva je vložil te dni pri ekscelenci gospodu c. kr. namestniku baronu Fries-Skene spomenico, s katero je zaprosit razne olajšave pri nabavljanju aproviza-cijskega blaga. Predvčerajšnjim je gospod namestnik z znano blago-hotnostio sprejel dcputacijo društva sestoječo iz odbornikov: Vergilij Berlota in Ivana Frausina in članov nadzorništva: Atilija Schera in Julija Schescheka ter se po njih dal obvestiti o vseh neprilikah, s katerimi se imajo boriti danes konsumna društva. Zagotovil je, da se zanima za vse institucije, ki se bavijo z aprovizacijo, posebno pa da je naklonjen konsumnemu društvu državnih uradnikov, ki so tako hudo prizadeti v teh težkih časih. DaJje je gospod namestnik povdarjal, da mu je zelo na srcu usoda državnih funkcijonarjev v Trstu in da jim bo po njegovem posredovanju pri centralni vladi v kratkem času nakazana podpora, primerna sedaj trajajoči neznosni draginji. — a. IV. vojaški dan. Kakor se da sklepati po dosedanjih prijavah, je ideja poslovnega odbora vojaškega dneva, da se tržaške tvrdke povabi, da bi 18. avgusta okrasile svoja izložbena okna, padla na zelo rodovitna tla. Dosedaj so sledeče tvrdke izjavile odboru svojo pripravljenost, da prevzamejo cvetje za okrasitev svojih izložb: J. Fppinger, M. Venier. A. Hubmann, Ca-valcante & Bisich, Z. Zigon, J. Crisman-cich, P. Fresca, A. Fabris, lekarna sAlla Madonna«, A. Brili & C., E. Pollach, J. Struchel, St. Gherlands, A. Pacor, G. de Rosa. G. Ravalico, G. Pino, K. Babuder, A. Gulv, Gorenjec 1 J \ iAV -1 _ 1_A_•»_____ 1 . - * • . MBArMalr! mini* t/V. a a D O a a □ a o □ o □ □ oa niča J. Novak, Pazln (Istra). volno, volnena in vati ana pokri-»»t-^Mm vala, bombaž, stare vrvi in tnzike preproge in cdj>adke. Via Toro štev. 8. 1013 Kupujem ffilrnlffffff biškoti Turni, Koestling Zwibaek, «UHUIUUU| ^la^čice, malinovec itd. se proda na debelo in na drobno. Trst Corso 6L 39. »Regno di cioccolata-460 Knmilom ^"j®' volno, bombaž, volnena po-aU^UJClIl kriv.-ila, pletenino, žaklje in kovino. Prhajam tudi na donu Via Boschetto 18. 5.8 SS JfinllN trgovina, Trst, ul. Molin pic-• jlUllUf colo 19. Na drobno in debelo. Pisemski papir lA v po tv 1.5 i naprej uajrazličnejfiiii ob ** civiliste in vojake, od najvad-IiUILLI nejiih do najfinejših v usnje vezanih, v vseh mogočih oblikah. električne svetiljke, baterije, pisemski papir kopirni svinčniki, zaponke, prstani rdečega krita, krema za brado, ilioe, razna rezila, robai, mrežice za brke, pletenine, erajee, s podni e hlače, ogledala, ustnike, razne glavnike, zaponke „Patent Knopfe* in draga prodaj* JAJtOB LEVI. ulica S. Nuk>1o fttev. 13. 62 0 HrSkem ob Savi. Dolenjsko Je takoj prodati lepo posestvo obstoječe iz: 1 nadstropne hiše s 7 sobami itd., krasno verando, parkom, vodovodom; fz velikega hleva s skladiščem, velike vir ske kleti, gospodarskega poslopja, rastlinjaka, DfiTAllIRIlifO ■ tiinctBiŠke, vodčilne, po-krajinske, vojne, ljubim-hke, gla; e, mornarske, cvetlične itd. od 3.— naprej za 100 kosov. — Tržaške po K 2.50 naprej za iOO kosov. P° ledenice, prostane^ dvorišča itd.; vse" so Ilik^S^r |ldno zidano, v prav dobrem stanu, za vsako podjetje, zlasti trg vino z vinom in lesom pripravno ; k posestvu spadajo vrtovi, vino-____, ______„ gradi, travniki, njive, hosta, ki so v najugod- CSnfKfi riflftfcniro nejši legi in najboljšem stanju. Po svojej legi vUjlit UUpUliltt rumene in modro ze- jn (rafeovosti je tO posestvo prav Ugodna lenkaste : doore po K 2.30, boijSe po K 3,- na|OŽ|tev kapitala, najbojša prilika za vsa - koršno podjetje, pa tudi za mirno življe-rje# _ proda se z letošnjim pridelkom in mrtvim in živim inventarjem v celoti ali pa posamezno. — Plačilni pogoji ugodni. Pojasnila daje: Dr, J. Hočevar, župan, KršKo. FoiopU atelje DA&OERRE Trst - Corso štev. 39 - Trst 10 dopisnic v platinu, zgotovljene v 48 urah od K 3 naprej, z vsakim vremenom. Za vojake nizke cene. :: Tudi električna razsvetljava. :: □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□aDOOĐOD □a a a a □ D g □ □ □ □ □ a a □ a □a DO Zlatarnica^G. Pino ____________po Jtv :i.aM, bolj Se po fine i.o K 3.50 najfinejše po K rl.50 zatis<.fc kosov. fnfn?n!bt • navadni od 26 vin. naprej aVinUllfll ■ ductt, kopirni tintni K 1.5u ducet, „Meph.isto" K. 2. ducet, „PenKala", „Hariltmut", >rKob i Nohr4' po K450 ducet iu Mcer vseh inogotib kakovosti in barv. ft-nU- najboljše vrste vseh barv in veli> inillU kosti s tekle d za preprodajo du- cct steklenic po K 2. Ornilo za stampLlije vseli barv. Pisarniške potrebščine: Ktt matov, najrazličnejša držala, peresa, podloge, pivniti, gumi. pečatni vosek, niti, tintniki, knverti itd itd. Trgovske knjige, vS Jih osti. mehko ia trdo vezale. Tiskosna dela: ^ tr^; kujige, kuverte, c- uike ^itd. izvr&uje točao po naročilu. y m||Aa • Slovarje, slovnice, slovenske in E\l]ji$cS • tujejezične, leposlovne, znanstvene in šolske ter knjige za mladino Dftffitfl lz kavčuka in kovine, za občine, rtbULb urade, pisarne, privatnike itd. Izvršuje točno v vseh oklikah. fnfffllie * narodne v vseh bUalUtfVrf • velikosti ima v zalogi in jih izvršuje po narodilu. igralne karte in domino v raznih velikofti. OKolrjeza vBak°vrstne ®iike- riAMMlfnf papi^ki vseh vrst: škatle po LlSUftUll K 2 80 naprej, stročnice škat- Ije po 32 vin. canrej uolaške potrebščine: zt- ^ f uhu tnmM in izvršuje pismena naročila Sprejemu točno innaglo. C t Trst, allca Canale štev. 13 Velika izbera srebrnih in zlatih ur, uhanov, prstanov, verižic itd. Cene zmerne. Cene zmerne- ZOBOZDRAVNIK | Dn J. Čer m a k se le preselil to ordinira seli! v Trstu, uh Poste vecchie 12, vogal ulice delle Poste. mm zo&av&rez Dolenc MM\i UHETNi ZOBJE. i I Dobroznanl cvetli.ar :: M. GERMAN .. Trst, ulica »»onterosso štev. 3 gpF kupuj« '•s vsakovrstna semena cvetlic in zeleniav. v ii\ o i«trsko črno in befo Hallnouec, Uermootii, Šampanjec po j me ni ceni. F. G. AP0U0H10, Trst. Via Amolia V. 10. GAMBRIMU m <9 O vsaki veter > ob 9l/i velika variitna plslav a. mar Vstopnin« k i- 0) s I J Fratelli Rauber Via Torrente Stv. 14, TRST Zaloga ustrojenih kož Velika Izbera potrebščin začevljarie. - Specijaliteta potrebščin za sedlarje. HOSTR STRUCKEL I Trst, vogal tfla Haria Teresa-S. Cnterina 5 Nov prihod volnenega blaga za moške, | in ženske, zefir, batist in perljiva 6vila za jopice. — Svilenina In okraski zadnje ■ novosti, velik izbor izgotovljenega pe- | rila in na metre, spodnje srajce moderci. ■ £ Vezenine in drobnarije, preproge za- Lvese, trliž po izjemno nizkih cenah. || ■llMlllWiMIB—HBM Hote! in restavracija METROPOLE Trst, ulica S. Nicold 22. Kuhinja prve vrste. Vina izbrana-Elegantne sobe. — Največja či- stost. Cene zmerne. CESKO - BUDJEVISKA RESTAVRA-C1JA (Bosakova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v ulici delle Poste štev. 14, vhod v ulici Giorgio Galatti, zraven glavne pošte. Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi. MSkU OGLASI. preprodajalce. Vcjnopcštne dopisnice vojnopoštna pisma pisemski papir beiežnice ločljivi bloki razglednice Igralne karte papirnati prti6t muholovci pipe ustniki cigaretne ovojke (Abadie A King) cigaretne ftkatije (patriJotični motivi) svinčniki svinčniki Penkala držala za svinčnike kapice •t 99 Velikanska Izbera. denarnice listnice ' žepna ogledala žepne svetiljke baterije užlga'a Jedilna priprava žepni noži poljske steklenice jedilne skiede nahrbtniki krušne vreč ce uniformske potrebščine vsake vrste hrlboladke palice Jezdne palice armad ni znaki krtače za vsako potrebo glavniki HanifaKturno prodajalno In zalogo ;■;»£> odda v najem takoj Starec, Prosek. Vino 466 j*nn!taF?lrrAft spretn.-R. pomočnika potrebu- LeUljnrSn^SU jem takoj. Pi^iio po dogovoril OinW nI c I rt-cUIa 12 S. OHLER & Ci^ Mr CORSO 16. ovjače za brke brivni aparati brivne britve tolletno milo zobna crćme vazelin čistilo za čevlje creme „ Vse potrebščine za kroj čevljarje in sedlarje m e 2 a ste jopice kratke nogavice ovojne gamaše naramnice žepni robci brsače p rtiči dežni plašči usnjate gamaše. Nizke ce Pt S T i e HEgffiMIf^agj -da^i^ull ba^iika. Trst, Via Cassa di Risparmio if. 5 I (Lastno poslopje) = Kapital In rezerva K 8,890-000'- KUPUJE IN PRODAJA: vrednostne papirje, rente, obligacije, zastavna pi&.na, prij°ritete' delnice, srečke itd. VALUTE IN DEVIZE. PREDUJMI na vrednostne papir e in blago ležeče v javnih skladiščih SAFE - DEPOSITS. PROMESE Brzojavi: JADRANSKA. MENJALNICA mnciii VLOGE NA KNJIŽICE od dneva vlog« do dn«va ▼sdiga. Rentni davek plačuje banka im svoje«. OBRESTOVAN JE VLOG aa tekočem in iiro-rafiana po doguTorn.___ FELIJAL.KE: I »UM A J I Tegctbofstrassc 7-# DUBROVNIK KOTOR LJUBLJANA METKOVIĆ! OPATrJA split ŠIBENIK ZADAR AKREDITIVI, ČEKI IN NAKAZNICE NA VSA TU- IN INOZEMSKA TRŽIŠČA. Živahna sveza z AMERIKO. REMBOURSNI KREDITL PRODAJA SREČK RAZREDNE LOTERIJE. URADNI URE: od 9 do 12 in Od 3 dO 5 pop. ESKOMPTUJE: srečke, devize in pap rle. I Zavarovanje vsakovrstnih papirjev proti kurzni izgubi, revizija žrebanja srečk itd. brezplačno. STAVBNI KREDITI, REMBOURS-KREDITI Krediti proti dokumentom ukrcanja. BORZNA NAROČILA. INKAS0. Teleioni: 1463, 1793 in 2676. IIIII III III illlll klim min ESKOMPT NENIC m iimtt rrig^GgEgE?^£'' Stran IV. V Trstu, dne 6. avgusta 1916. Mestna zastavljalnica. Jutri, 7. t. ni., od 9 dop. do 3. pop. se bodo prodajali na dražbi nedragoceni predmeti serije 137., zastavljeni meseca majnika 1915. na modre listke, in sicer od štev. 212.600 do štev. 213.700. Sospođsrstoa. Gospodarski boj In pariška konferenca. Po raznih poročilih, dela pariška gospodarska konferenca že v domači hiši en-tentc marsikatero preglavico, preden so se ukrepi te konference začeli efektivno izvrševati. Niti v angleških kolonijah si niso mnenja v tem oziru edina. Dokaz temu so že sedaj pojavljajoča se nasprot-stva v kapskem parlamentu, kjer odklanjajo takozvano trgovinsko vojno. Isto velja tudi za angleško Indijo. Predsednik bengalske trgovinske zbornice. P. H. Ste-ward. je izjavii v imenu indijskih trgovskih zbornic, da se ne more priporočati politika, ki bi trgovino z Nemčijo zadrževala ali po nepotrebnem onemogočala potem. ko je v letu pred vojno bilo z Nemčijo 36 milijonov funtov šterlingov prometa, to je toliko kot 9'3% skupnega industrijskega uvoza. Kar bi se zdelo idealno, tako je nadaljeval, bi biio le to, da bi se nemška trgovina z Indijo vršila potom Angležev ter da bi se uvoz in izvoz blaga vršil po angleških ladjah. Ukrepov pa, ki mimogrede trgovino omejujejo, se ni bati. Skoro isto je pred kratkim povedal v Londonu pri nekem predavanju o trgovinskem položaju v Avstraliji trgovski izvedenec (i. T. Milne. Poudarjal je potrebnost večje izrabe avstralske carinske ugodnosti na angleške provenijence. kar se tiče konkurenčnih razmer bi bilo treba carinsko tarifo tako urediti, da bi bilo tekmovanje z Nemčijo popolnoma izključeno. Toda glavj;? konkurent za Anglijo v Avstraliji ni Nemčija, temveč Amerika in od tam preti resna nevarnost. Med vojno so si znale Zedinjene držtve in deloma tudi Japonska pridobiti na avstralskem trgu tako pozicijo, da jo bo po končani vojni le s težavo izpodriniti. Izredno zanimiv glas pa se je čul, kakor posnema »Deutsche Warschauer Zeitung« po > Djenu« iz Rusije, kateri razpravlja o sklepih pariške gospodarske konference. Doslovno se tam pripoveduje, da pomen-iaio ukrepi pariške konference začetek nove carinske vojne v Evropi, kakor tudi predpogoj k novim krvavim konfliktom. Ako bi ta konferenca za tako ceno dala vsaj podlago novi organizaciji svetovne trgovine ali medsebojni zvezi med posameznimi narodnimi gospodarstvi, kon-formno tendencam modernega gospodarskega in socijalnega razvitka, ali da bi ustanovila nove kolosalne narodnogospodarske komplekse — potem bi bila vredna upoštevanja. Toda konferenca je napravila ravno vse nasprotno, in kar je proklamirala, je ponovitev istih poskusov, ki so nam že iz prejšnjih carinskih boiev znani. Temeljna določila konference. kolikor so znana iz izvajanj francoskega ministra Clementel-a in ruskega delegata Pokrovskega, zasledujejo cilj popolne osvoboditve vseh zaveznih držav iz gospodarske odvisnosti Nemčije, torej Anglija Francoske. Rusije, Belgije. Italije, Srbije, Cmegore, Portugalske in Japonske. V uvodu h konferenčnim določilom je rečeno, da so se uporabili ti ukrepi kot obrambno sredstvo proti centralnim vlas-tim. Potemtakem se resolucije konference ne motivirajo s skupnostjo gospodarskih interesov zaveznikov, temveč s potrebo splošnega gospodarskega boja proti gospodarski nadvladi Nemčije. Vsekakor začenjajo naši protekcijonisti z izjavami nezadovoljstva, ker določila pariške konference Rusijo v carinski politiki le vežejo. Ni dvoma, da bodo medsebojne garancije zaveznikov za izvoz, s čimer bi se odško-dovala za izgubo trga v centralnih državah. ovirale avtonomno carinsko politiko Rusije. Medtem ko si Rusija, Angleška in francoska medsebojno jamčijo za izvoz onega blaga, katero so popreje izvažale v Nemčijo in Avstro-Ogrsko. je pač nemogoče sploh govoriti o kakem avtonomnem carinskem tarifu kakor tudi o boju proti kakoršnikoli tujezemski nadvladi s pomočjo primernega carinskega tarifa. Tako se torej začenjajo že sedaj medsebojno lasati. Seveda nerodno je, ako dc!?io račune brez krčmarjev. pa tudi — malo smešno je to. Porazi jih niso še spametovali. V neki onemogli jezi delajo razne sidepe, ki pa obrode vedno nasprotne sadove, kot jih pričakujejo. V centralnih državah nastaja le še večji odpor in le ta je i ista mogočna potenca, ki bo prekrižala take račune. C) tem smo si pa lahko tem sigurnejsi, ker nam ravno lega naših oze-inelj daje vse prednosti. Ni čuda, če se že tfanes glase iz Rusije glasovi nezadovoljstva. Nočejo sicer naravnost priznati kje lih čevelj tišči, pa saj tega tudi ni potreba, ker to spozna lahko vsak. Vzemimo si zemljevid, preglejmo meje in bomo vedeli vse. Blagovni promet z Romunsko. Kakor je znano, ima od 1. julija t. I. avstrijski blagovni prometni urad na Dunaju, I., Stu-beuring 8, v oskrbi ves blagovni promet z Romunsko. Vkljub kratkemu času svojega }a ter težavnih in dolgotrajnih pri-■ ravijalnih del za organizacijo svojega po-s; >vanja, more ta urad izkazati že zelo živiihno delovanje. Do 3. t. m. se je v av-stiijskem blagovnem prometnem uradu najavilo že 1.143 vagonov blaga za Romunski) in sprejelo. Nadaljuih 5000 vagonov blaga jc pričakovati. Prvi »Merkur-jevi vlaki so se že odpeljali. 11 vlaki so prevozili progo Dunaj—Ploesti v nepričakovanem kratkem času treh dni. Po skupnem delovanju vseh soudeleženih či-nitcijev in z razumnim sodelovanjem trgov-stva in industrije ter domačih odpravite-Ijcv ?e zagotovljena nadalina hitra odprava »•Vk'rki'rievihc transportov Tudi oodruz- nica blagovnega prometnega urada v Bukareštu je že razvila živahno delovanje. (Kor.) To in ono. Železni denar — železni čas* Na kratko je bilo svoječasno objavljeno, da dobimo nov železni denar in sicer se bo koval novec po 20 vinarjev iz železa. Ta nova odredba finančnega ministrstva nas spominja na zgodovinsko preteklost, na staro bparto. Modri postavodajalec Liku rg je že tedaj, v starem veku, vpeljal v svoji špartanski državi denar iz železa. Danes, po tolikih stoletjih, pa ga vpeljava tudi naša država. Kako se v zgodovini včasih ponavljajo podobni si dogodki, vidimo ravno tu. Spartanci, eden najbolj junaških narodov starega veka — saj poznamo one junaške čine kralja Leonide v soteski Termopile, kjer se je boril s peščico 1000 vojakov proti polmilijonski perzijski armadi pod kraljem Kserksom. Kako junaški so se borili in padli za domovino, dokazuje spomenik, ki ga je junakom postavil narod, z napisom: »Popotnik, naznanjamo ti, da tu ležimo, — kajti tako je velel domovine ukazi« Vsi izdajalci za vse čase pa so dobili od tedaj ogabno ime Efijaita. Ali se danes ne ponavlja zopet ista zgodovina? Dve leti se upiramo sovražnikom v najstrašnejši vojni, kar jih pozna svet. Ali niso naši junaki najodlič-nejši nasledniki onih pri Termopilah? Ti levi z železno vztrajnostjo prenašajo salna bremena, dve leti že nastavljajo junaške prsi v bran svojega domovja in kljubujejo v gigantskih borbah ognju in meču, trpe, umirajo, »kajti tako veleva domovine ukaz«. Efijalti ob mejah naših slovenskih pokrajin pa opravljajo svoje nizko, podlo, efijaltsko delo nad temi — sovrstniki spartanskih junakov. — Železen denar so imeli v Šparti — sedaj ga dobimo tudi mi. Kar je pomenil te vrste denar tam, to mora veljati tudi za nas in to je varčnost. Zato da ne bi mogli špartanski državljani nepotrebno zapravljati, jim je dal postavodajalec novce iz želeca. Dosti železa državljan umevno ni mogel s sabo nositi, in s tem mu je bila odvzeta prilika nepotrebne potrate. Tega pomena železen denar pri nas sicer nima, toda zgodovina naj nas v tem velikem času oči, da je treba varčevati! Toda preidimo iz teh spominov na realna tla sedanjosti. Kot rečeno, dobimo namesto nikljastih 20vinarskih železne dvajsetice. Izdajo pa tega denarja za našo državno polovico za znesek 35 milijonov kron, za Ogrsko pa za 15 milijonov. Iz enega kilograma železa se bo skovalo 300 kosov. V premeru bo imela dvajsetica 22 mm. Avstrijski novec bo imel na zadnji strani upodobljen hrastov venec, zaznamek vrednote in letnico, ke-daj je bil kovan; ogrski pa vrednostni zaznamek in nižje dve križem ležeči lovor-jevi vejici. Razloček od sedanjega novca bo obstojal v tem, da bo imel na sprednji strani cesarskega orla odnosno ogrsko krono nekaj manjšo. Izdajanje teh dvajse-tic se je pričelo 3. avgusta t. 1. in sicer na ta način, da se za isto množino odtegnje-nih nikljastih dvajsetic izda enaka množina zeleznih. Važno je vedeti, da obdrže nikljasti novci v privatnem prometu svojo veljavo Ie še do 31. decembra t. 1. C. kr. uradi ne smejo več izdajati nikljastih dvajsetic, nasprotno pa bodo državne blagajne in uradi zamenjavali nikljaste dvajsetice do vštetega 30. aprila 1. 1917. Sprejeli bomo ta denar s ponosom slavnih prednikov v starem veku — kajti v zgodovini bo poveličeval vso mogočnost silne borbe — iz železnih let — ko nam je rabil železni denar. — Stanče. Kako je iti v avdijenco. Kakor javljajo ogrski listi, je Njegovo Veličanstvo odredilo za čas vojne, da v avdijence ne treba prihajati v fraku. Ta novi predpis je omogočil groru Juliju Andrassyju, da je po svojem povratku iz Berolina mogel zapustiti hotel in oditi v avdijenco, ne da bi ga bili žurnalisti opazili. Žurnalisti, ki so čakali, niso slutili, da pojde v »salonu«. Priporočljive tvrdke. Pooblaščeni operator kurjih očes MARKO KRIV1ČIĆ pprejem* od 5 do 7 pop. ob nedeljah od 9—2 pop. Tist, ul. Acquedotto §tev. 22 polti nadstropje. 328 Šivalni stioji. DELNIŠKO DRV&TVO ŠIVALNIH STROJEV SINGER, Trst. Cor-o 20. Prodaja šivalnih stroiev »n vse pri*iklin Delavnica z-> popravljanje. 259 Jestvine na debelo. Bogata izbera vsakovrstnih jestvin ; proda na de" belo RUGtiERO GAMBEL v Trstu ulica delle Acque vogal ulice Coroaeo. 244 Livarnica. ODLIKOVANA LIVARNICA 09VALDELLA. — TRST. ulica Medla 26. Topite v takoj v Uto železo in kovine. 199 Nepremočljivi plašči. LEOPOLD HAAS, Trat, Corso 2 in via Barrier* veechia 10. Rogata izbera vojaških plašče v od K 20 — naprej. 257 Trgovina jestvin in kolonijal IVAN B IDO VEO, Trst, ul, Uampanile 13 (lVg fonteroeso) Zalogu mesa v konservi, sar'in, kondenzirano mleko, mezga, čokolade in kakava. Velika izbere likeijev in domačih vin. Sveži čaj. maslo. Cone zmerne. 2208 Papir. VELIKA ZALOGA PAPIRJA za »vitke, papirnatih vrečic lastno tovarne. — Valčki raznih barv in velikosti. Cene zmerne. - • Gastone Dollinar Trst, Via dei Gelsi 16. 256 Fotografični ateljč Trst, ulica degli Artisti 11, vogal Piazza S. Cate-rina. — Izdeluje slike vsake velikosti pri vsakem vremenu. — Cene zmerne. — Odprto od 8 zjutraj do 8 zvečer, 2G3 Manufakturne trgovine. SUCCESSORI (Nasledniki) PIETRO TAVOLATO Trst, Leseni trg (Piazza della Legna) 4tev. 1. — Bogata izbera manu/aktmrnega blaga. — Cene zmerne. 194 Damska krojačnica A. RIEGER, Trst. ulica Torr»nte št. 30. I nadst. Izdeluje vsakovrstne obleke po angleškem in francoskem kroju, plesne obleke, obleke za poroke, bluze za gledališče itd. Cena zmerne 337 Knjigoveznica PIETRO PIPPAN, Trst. ulica Valdirivo 19. Artistična vezava. Žepni koledaiji lastnega izdelova nja. Vpisniki (registri) posebnega sistema, """ 207 Sveže čajno maslo GIOVANNI GOTTLICHER. Trst. originalni zavitki od V. in kg na debele. Pošiljat ve na de želo. 253 London Biscuit Factory. A. GAITI, Trst, najbolj iskan L Priporočeni za rekoavalescentne otroke od prvih zdravniških avtoritet. - 216 Untetno-fotoMciil atelje Trst ulica del Rivo it U (pritllčl3) Trst Izvršuje vsako fotografično delo kakor tudi razglede, posnetke notranjost lokalov, porcelanaatv plošče za vsakovrat. spomonike. POSEBNOST« POVfitANJfl ■i VSAKI FOTOGRAFIJ B m Radi udobnosti gosp. naročnikov sprejema naročbe in jih izvršuje na domu, ev. tudi zunaj mesta po naj zmernejših cenah. Trst ul. del Riuo te, 42 VINO >001 dalmatinsko, istrsko, šampanjec, Asti, refošk, i peneči in desertni moŠkat. — Malinovec, žga-, nje, rum, maršala, vermouth, grenCine od 56 l naprej. — Velika množina modre galice. PARČINA, Kavarna „Armonia* — Trst. g5S5Sž*a» ® ssEsass* aasggaassa st t aro Ivan Ur; Trsi, Plam $. Gievannl 1 kahin}«tiih in kiafcars&ih potreb* MlVgS aftin od lesa in pW«*&ln, škafov ▼rent* šebrov in kad. soddskov. lopat reSet, sil in Oglasi, osmrtnice, zan v Me in vsakovrstna naznanila reklamne vsebine, naj se oošl« liaio na »Inseratnl oddelek Edinosti« — bsakovTrtaife^koše«-, ^erbna^v In metel ter mnoge, jpredmetov! ^Fl©® 3"©Žf8 svojo trgovino s kuhinjsko posodo vsako vrste bodi od pofMdaaa, zemlje emaila, koeltarj* ali oinka, nadalie paaamantotje, kletke itd. Za gostilničarje pipe, krogce, se«u^o in stekleno poseda za vino, IGNAZiO POTOČNIH - Ti Ulica Rlborgo štev. 28, vogal ulice Becctie/ie. Velika zaloga oblek za moške in dečke. Specijaliteta: suknje aipagas, modre in črnej Otroške obleke od K 3 naprej. Modre in rumene delavske obleke. Spodnje srajce in srajce vseh vrst. Velika zaloga blaga na meter. ■ ■ Cene zmerne. — Izbera blaga za molke obleke. - „Salone Edison" Trst, Vojaški trg (Piazza Ca-erma) Palača Via-nello. Naj preljub)j eni kinematograf tržaškega ob činstva, kjer se predstavljajo najboljši gledališki films. 218 Hotel Continental Trat, u-ica San Nicol6 št. 25 (blizu Cor«a). Prono čišče za vojake. Dvigalo. Cene zmerne Po trvžba točna. 190 Pasi za prenos in platno za jadra. LI IGI ZUCULIN, odlikovana tovarna za^rinjal in asfaltov. Rojan štev. 2. Vrad ulica GLo^a 2. Specijaliteta: zastori za gostilne, kavarne, prodajalne* itd. 232 Buffet-Restavracija Trst, ulica San Lazzaro št. 8. Salam, sir. lLkocji. pivo Piisen-Goss. raznovrstna vina zmerne. Srečke avstrijske razredne loterije! &VHHH9 S Žrebanje 3. — se vri i dne 16. in 17. siv|ii§ta. SREČKE STANEJO. SREČKE STANEJO \ K 15.— K 30.- 'k K SO,- % K M- &:ara MM L razreda K 60 000'— je zafl la srečka topljena pri Podružnici Ljubljanske kreditne banke v Trstu Irca Caserma 11 Majolične peči in štedilniki M. ZEPPAR, ul. a Giovnnni 6 in 12. Najboljša izde lobanja in najpopolnejša vrsta. Cene zmerne 201 skladišče ciežitik&Vi bela m pisana srajce, platna iegsnih robce, moških negovic itd. K.Cy SI Trst €©r§® Narodtaa trgovina. Narodna Pri Avstrijskem skladu za vdove In sirote vojakov pod Najvišj m pekro itelj^tvom Njecy. apost. Veličanstva Oddelek: Vajneg^ savarovanfa se sprejemajo ponudbe v^jno savarovr^o n s cer i deželni posredovalnici za Trst, Istro, <*Tlike-Gr«diš{ansko V Trstu, V a cM L^zza*etto vecchlo <;t 3 kakor tudi pn ^cideiKih za 1) Št. Vid n Staro snasfc, Via beseng> i št. 19 I. nad. 2) Novo mest s, Via c.eUe L^gna št 2 ^olunadstropje 3) tfovo mitnico, Port-ci d* Chtozza H. nad. 4-) Staro mitnico, Piazza Barriera vecchla št, 4 I. nad, 5) Sv. Jakob, Via della Pieta št. 16/6^2 6) Prectaiastje Via Culia št. 88 7) rgomlo okolico (JamSekova hiša) Kakor rudi pr! krajnlh p^^eđovaSnlcah v Psrefu, Kapru, PaH, Volosko-Opatiji, Pazinu, Krku in LoSInJu, v vseh oMiftsklh, šolskih in lu^njskih uradih s. t. d. Sklepati se morej o a rovanja za r ajvišio svoto K 40.000.— Premije za svoto K 1000. — za eno letr za Zavarovanja v sSucaju smrti znašajo : a) Za vojake po poklicu In one, ki 3 adajo v raze-vo (<2 Jetno obvezno službovanje, v kolikor ne soadajo v suotno b) aH d)...... . .K 70,— b) Za vojake, ki soadai'o k tf-enik'm in sanitetnim četam (če niso črnovojniki) . K 55.— c) Za črnovojnike z orožjem (brez ozira na starost m brez ozira na to, da služijo osebno kot ćrnovojnik', bil da so bil. tekom vojne potrjen ).......k 45.— d) Za vojaške uradnike, kr jigrovod e, inženirje," kov. š-ce mojstre, one, ki spadalo v oddelke za vzdrževanje in one za delavce, in naposled za druge, ki se ne bojujejo . K 35.— Oni, ki dobivajo državno podpor« , plačajo lahko na račun, ostanek pa se jim odtegne v desetih 14 dnevnih obrok h, kj se oobijejo od podpore Osebe, ki so že zavarovar e, se zavarujejo ponovno. Zavarovanje stopi takoj v veljavo. V slučaju da urr.re zavare vanec v teku enega leta. bodisi vsled rane al! bolezni, se iz-plača zavarovana svota zavarovancu ali pa onemu, ki se izkaže s polico. Ako se dožene, da se Je zavarovanec zgubil a l pa da Je umrl, kakor tudi ako je bii ranjen ali pa bolan pred dnevom zavarovanja, tedal se izplača predlagatelju z-iesek premije brez vsakega odb t*a. ♦ Kr nilne vloge i vanjem. ^ Rentnl dave' p'a