AI8 poznafe f€ drlawe? Je veliko držav, o katerih se malo sliši ter čita in so pri nas v Evropi le malenkostno znane. Zdrnžene države. Tako n. pr. obstojajo ameriške Združene države iz 48 držav, od katerih je vsaka približno dvakrat tolika, kakor današnja Avstrija. Nekatere od teh držav so znane našim čitateljem, kakor: Njujork, Pensilvanija, Ohio, Kalifornija, Teksas itd. Najobsežnejša med temi je Teksas. Je večja kakor katerakoli od zapadnih evropskih držav. Je približno tolika kakor Nemčija, Čehoslovaška in Avstrija skupaj. Kalifornija doseže po velikosti Nemčijo brez Hanovra in Vest falije. Število prebivalstva teh držav pa znaša komaj 6 milijonov. Država Mon: tana je le nekoliko manjša nego Polj-< jska, Nova Mehika presega Italijo, Ari-< I zona in Nevada posedata velikost Romunije, Wyoming, Colorado in Oregon so obsežnejše nego Jugoslavija. Izvzem šl Colorado, nima nobena od teh držav več nego 1 milijon prebivalcev, Nevada jih šteje jedva 91.000. Manjše, a bolj gosto obljudene so naslednje države severoameriške unije: Illinois in Michigan, ki so enake po velikosti Angliji z Valeško pokrajino. Njujork je kot država polovico tolikšna kot Prusija in ima toliko prebivalcev kakor pokrajina ob nemški reki Reni in v Vestfaliji. Država Pensilvanija šteje več prebivalcev nego Belgija. Ohio je po prebivalstvu enaka Avstriji. Njujork in Pensilvanija dosegata po obsegu Bolgarijo. Massachussets in Novi Jersey sta po obsegu enaki Vestfaliji in imata toliko prebivalcev kakor Švica. Mehika. Baš kar naštete države Združenib. držav Severne Amerike so nam še kolikor toliko znane, povsem drugače pa zgleda v Mehiki. Tudi Mehika je zvezna država, ki obstoji iz 28 samostojnili držav. Največja od teh je Chihucahua, ki je dvakrat tolika, kakor Nemčija. Mehikanska država Lenora je tolika kakor pruska Nemčija in Durango obsega toliko kakor Švica ter Avstrija skupaj. Pri nobenih od navedenih mehikanskih držav ne dosože število pre^ Poslfdnjc vesti. VSEM, KI IMAJO KOLEDAR »SLOV. GO- SPODARJA« V PRODAJI! sporočamo, da nam morajo neprodane izvode vrniti takoj, najpozneje do 6. 1. 1934. Pozneje ne sprejmemo nobenega izvoda nazaj. Nam jih bo doma zmanjkalo, imamo pa še naiočil. Prosimo torej točno, da nam vsi vinejo, kar niso še prodali in da nam za prodane pošljejo denar. — Tiskarna sv. Cirila v Marlboru. Železniška nesreča z 200 mrtvimi in 300 ranjenimi. V soboto dne 23. decembra se je pripetila 25 km od Pariza železniška nesreča, ki je v seznamu prometnih nesreča do sedaj največja. Trčila sta radi meglenega vremena s stokilometersko brzino dva brzovlaka, ki sta bila polna potnikov, ki so brzeli iz prestolice Pariza k svo.cem. Sunek je. bil takQ silovit, da so se zdrobili in zmečkali vsi vagoni razun enega. Dosedaj so izvlekli izpod ruševih 200 mrtvih in 300 ranjenih. Brzovlaka sta vozila eden za drugim, a je moral prvi radi megle zmanjšati brzino dn ga je drugi dohitel ter se zaletel vanj. Ta najveeja železniška nesreča je pretresla in potrla celi svet in to še tem Lolj, ker se je zgoclila tik pred božičnimi pra. niki. "" • Umor starca. Dne 22. decembra so našli v Malem Brebrovniku pri Ljutomeru v svojem stanovanju umorjenega 701etnega viničarja Antona Balažiča. Vsi znaki kažejo, da gre tudi pri tem starem viničarju za roparski umor. Piebridka posledica neprevidnega ravnanja z nabito puško. Pri posestniku Prašnikarju V Zagorici na Kranjskem je snel na sveti večer l~'etni sin Lovro s stene puško. Z nabitim orožjem je ravnal tako neprevidno, da se je sprožilo in celi naboj je dobil fant ¦ v trebuh. Lovro je umrl kmalu po prapeljavi v ljubljansko bolnico. Braslovče. Umrl je dne 23. -de.cembra Franc Grabner, pismonoša, Prehladil se je, ko je nosil pošto s kolodvora v trg. Bil je zvest raz-. našalec pošte dn seveda, tuiji. .»Slo.venskega Gospodarja«. Pred 6 tedni mu je umrla žena v bolnici v Celju in' mu zapustila petletnega inčka. V miru počivajl Biš pri Sv. Bolienku v Slov. goricah. Gasil-i ska četa v Bišu priredi na Silvestrovo gledai li&ko predstavo »Črni križ pri Hrastovcu« ,v šoli pri. Sv. Bolfanku ob 3. uri popoldne. Pridite! Sv. Barbara v Halozah. Spremili smo S zadnjemu počitku dne 22. t, m. pridno ter do^ bro gospodinjo Jozefo Krajnc, kmetico iz Do-* lan. Bila je vzor žena, podpora revnim, poseb; no je pa bila naklonjena cerkvenim uslužbencem. G. župnik Grobler ji je zadnjo popotnico prinesel tik pred smrtjo. Počivaj v miru, do^ mačim iskreno sožalje! Vojnik pri Celju. Ravno na sveto noč ob pol desetih si poklical iz tega sveta rajno družbenko Maiijo Koren, sestro č. g. patra Franca Koren, ti pa, ljubi Jezus, si dzbral izmed 300 eno najboljšo rožico .in si jo presadil dz te solzne doline, za gotovo vem da, gori v sveta ne-i besa, Lepo prlpravljena je mirno v GospoclU zaspala. Jarenina. V Vajgnu je dne 20. f. m. umrl bivši posestnik Antoa Drozg v 61 letu svoje starosti. Pred dvema mesecema je nenaroma umrla njegova blar a žena Regina. Sploh smrt v tem letu v Vajgnu neusmiljeno kosd. Osem mrličev so že odnesli dz te doline. Bodi vseni ohranjen trajen spomin! Ši. Ilj pri Velenju. Dne 17. decembra je dme-f la kmetijska podružnica dobro obiskan obŁnt zbor. Volil se je nov odbor, v katerem so načelnik g. župnik Sclireiner, namestnik Glinšek' Lovro, tajnik g. Solski upravitelj Gradišnik' Stanko, blagajnik Ocepek Ivan, odborniki Je-. len Anton, Hribpršek Jožef dn Gral Franc. Ko{ delegat za družbirK občne zbore v Ljubljanl je bil izvoljen Jezernik Baltazar. Vse volitvei so se izvršile soglasno in z vzklikom. bivalcev pol milijona. Preko 1 milijona duš posedajo mehikanske države: Puebla, po velikosti enaka Holandski — Jalisco v vjelikosfi Avstrije — Verakruc, enaka Irski. Ostalih mehikansliih držav ne bomo navajali. Kanada. Kanadska zveza obstoji iz več držav, ki se včasih nazivajo tudi province ali p.krajine. Najobsežnejša m_e_ njimi je Quebec, ki zavzema po prostoru triferatno Nemčijo, a šteje komaj toliko prebivalcev kakor nemška provinca Brandenburg; polovica od celotnega prebivalstva biva v milijonskem mestu Montreal. Nato sledijo Ontario in Angleška Kolumbija, ki sta dvakrat toliki kot Nemčija. Konečno še pridejo: Manitoba, Saskačevan in Alberta, vsaka tolika kot Nemčija, Čehoslovaška in Švica. H kanadski zvezi še spadajo manjše države, ki dosegajo po obsegu Bavarsko. Omeniti še treba obe kanadski pokrajini Jukon in severnozapadne province. Jukon presega po velikosti Nemčijo, pa ima Ivomaj 4000 prebivalcev, severno-zapadne pokrajine so sedemkrat tolike, kakor Nemčija, a imajo le 12.000 prebivalcev, ki so Eskimi in Indijanci. Brazilija. Brazilija je tudi zveza 20 držav. Ogledati si hočemo samo največje: Amazonas štirikrat tolika kot Nemčija, Mato Grosso in Para trikrat večji od Nemčije, Gobaz, Minas, Geraes in Bahia so vse obsežnejše od Nemčije. Število preMvalcev držav Amazonas in Mato Grošso ne closeže riiti pol milijona. Maranhao je tri četrt Nemčije, San Paolo in Pianby pol Nemčije. Malo manjša je Parana, vse ostale države so večje nego •Svica. Južnoafriške države. Med južnoafriškimi državami trcba ¦orrieniti Kaplandijo, ki je 1 in pol večja od Nemčije, Transvaal enaka Prusiji, Oranje (prosta država) dosega po obsegu. Bavarsko, Saksonsko, Virtemberško in Baden. Konečno še pride Natal, ki je velika ikakor Bavarska ter Saksonska. Sovjetska Rusija. Tudi sovjetska Rusija je zvezna država. Pretežni del teh držav tvori zopef zvezno državo, ki sloni na »avtonomnih« republikanskih svetih. Pri Rusiji gre za naslednje države: Jukacija 8^¦krat tolika kakor Nemčija, s 300 tisoč prebivalci. Kazakija, koje obseg jc šestkrat večji od Nemčije, a biva v njej le toliko prebivalcev, ikakor na Grškem. Burjecija je tolikšna ikot Poljska. Baškirija ter Karelija sta polovico toliki kot Italija. Tatarija je obsežnejša od Norveške, Dagestan je enako obsežen z Litvansko, nemška republika Volga ;je tolika kakor Spodnja Šlezija s 572 tisoč prcbivalci, Krim je tolik liakor evropska Turčija in Guvašija je polovico tako obsežna kakor Nizozemska. Razven omenjene rusko socijalistične sovjetske države, lp je 42krat tolika iko Nemčija, spada k ruski Uniji še Ukrajina, ki je. skoro tolika kot Nemčija, Bela Rusija skoro tako obsežna kakor Grčija. Dalje Transkavkazija obstojaiž treh držav v obsegu Čehoslovaške ter Švice. Dalje Usbetska država,,ki je večja od Norveške; Turkmenska, večja od Nemčije in Tajikistan, večja kakor Čehoslovaška. Indija. Cesarstvo Indija obstoji iz več držav, ki sicer niso neodvisne, a nosijo naziv države. Taki državi sta Heiderabad in Kašmir, ki sta polovico toliki ikot je Nemčija. Bombaj je večja nego Angleška ter Valeška. Srednjeindijske države, katerih je več, posedajo velikost Avstrije, Bavarske, Saksonske in Virtemberške. Te države se zopet delijo v manjše in je yseh skupaj nad 500. Nadalje spada "k iridiji zvezna arabska država Oman, vžhodno-indijski državi Nepal ter Bhtrtan in konečno Malajske države. Popolnoma pogrešno je, smatrati ogr.mno Indijo kot politično enoto. Avstralija. Avstralija tudi obstoji iz zveznih držav in med temi so vredne omenka: Zapadna Avstralija, ki je petkrat tolika kot Nemčija. Queennsland, ki je 4krat večji od Nemčije. Dalje Nova-Južna-Valeška, ki dosega po obsegu Nemčijo in Italijo. Polovico tolika kot Nemčija je Viktorija. Najmanjša avstralska država je Tasmanija, ki enači po obsegu Bavarski. Severna Avstralija še ni nokazala doslei nikakega državnega razvoja. Severna pokrajina je trikrat tolika kot Nemčija in šteje le 4000 prebivalcev. — K Avstraliji ne spada Nova Zelandija, ki je angleški dominijon. Ta država je polovica Nemčije in je glede števila prebivalstva enaka Litvanski.