Naš čas, 18. 10. 2018, barve: CM K, stran 1
V petek (7/14°C), soboto (6/15°C) in nedeljo (7/15°C) bo delno oblačno.
Četrtek, 8. novembra 2018
številka 44 | leto 65
www.nascas.si
naročnina 03 898 17 50
cena 1,90 €
TAKO mislim
Kratke, a sladke
Velenje, 30. oktobra - Prve počitnice v novem šolskem letu so bile sicer kratke, a želene in za mnoge zelo pestre. To velja tudi za tiste, ki so se odzvali vabilu MZPM Velenje in so predpraznična počitniška dneva preživeli v vili Rožle. Ne le da so spoznali bogato zgodovino rokometa v Šaleški dolini, ki sta jo počitnikarjem predstavila kustodinja Muzeja Velenje Alma Javornik in Marko Oštir
iz Rokometnega kluba Gorenje, kar nekaj vprašanj so mladi imeli tudi za dva mlada rokometaša, ki sta se pridružila dogodku. Oba dneva so mladi ustvarjali tudi veliko različnih izdelkov iz jesenskih darov narave. Z njimi so popestrili že tradicionalno delavnico »Buče, buče,« ki je privabila veliko družin, ki so skupaj pomagale ohranjati to tudi slovensko tradicijo. Zelo navdušeni pa so bili tudi
V času krompirjevih počitnic se je v Vili Rožle veliko dogajalo; v okviru dogodkov Muzej na obisku so spoznavali rokomet, rezali in oblikovali so buče, izdelovali zanimive izdelke iz jesenskih darov narave in ustvarjali v delavnicah Legorobotike.
udeleženci dveh delavnic Legorobotike, ki jih je MZPM Velenje pripravila v sodelovanju z Malimi ustvarjalci iz Maribora. Prvič ni bilo zadnjič, delavnice bodo pripravili tudi med zimskimi počitnicami.	a
Gorenje začenja prodajo svojih premijskih aparatov na Kitajskem
-VO
iu-l ■in
=o
■u-t ii*"> ;o
Peking, 5. novembra - V Gorenju, ki je nedavno postalo del skupine Hisense, so s predstavitvijo premijskih izdelkov lastne
blagovne znamke začeli s prodajo na kitajskem trgu. S celovito ponudbo aparatov Gorenje tako tudi na kitajski trg prinaša vrhunsko
oblikovanje ter filozofijo Life Simplified, ki predstavlja poenostavljeno uporabniško izkušnjo, s katero olajšuje življenja uporabnikov.
Le nekaj mesecev po tem, ko so postali del skupine Hisense, v Gorenju s svojimi oblikovno dovršenimi in energijsko učinkovitimi aparati za dom vstopajo na trg bele tehnike na Kitajskem. Kot priznan evropski proizvajalec tako družba Gorenje vstopa v 70. leto svojega poslovanja s pomembnim novim trgom, ki ga dodaja v bogat portfelj več kot 90 držav vsega sveta.
Predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac je ob predstavitvi Gorenja v Pekingu dejal: »Gorenje je v svoji panogi prepoznano kot vodilno na področju oblikovanja, naše odlično, prepoznavno in uporabniku prijazno oblikovanje nas razlikuje od konkurence. Prepričani smo, da bo tako tudi na Kitajskem. Za Gorenje je vstop na kitajski trg izjemna priložnost za rast in krepitev globalne prisotnosti, čeprav je trg izjemno konkurenčen in zahteven. Pred kratkim smo postali del skupine Hisense, vodilnega proizvajalca na kitajskem trgu; pripravljeni smo na ta izziv in se veselimo, da bomo svoje inovativne premijske izdelke predstavili kitajskim potrošnikom.«
Mnogi prižgali svečko manj
Milena Krstič - Planine
Tudi ob letošnjem 1. novembru, dnevu spomina na mrtve, smo bili priča številnim pozivom, da namesto za mrtve s prižigom svečke manj ali izborom okolju bolj prijazne alternative prispevamo evro ali dva raje za žive. S tem spomin na pokojne ne bo nič manj topel, prispevek k manj onesnaženemu okolju pa precejšen. Slovenci smo poleg Poljakov, Slovakov in Hrvatov rekorderji po okraševanju grobov in količini prižganih sveč. Vsako leto pri nas na deponijah pristane kar 3.000 ton plastičnih sveč. Nekateri pravijo, da skoraj polovica v dneh med prvonovembrskimi prazniki. Koliko sveč ste recimo vi prižgali tokrat? Pet? Deset? Eno? Mnogi odvisno od tega, za koliko so nam jih ponujali po akcijskih cenah trgovci. Pa ste ob tem pomislili kdaj tudi na to, da bodo plastične sveče dan, dva, tri pozneje, končale na deponiji? Svečke so spomin in so lepa tradicija. Naj kar ostane. Vseeno pa se gorečnost spomina na nekoga, ki smo ga imeli radi, ne more miriti s količino sveč, ki mu jih prižgemo. Na to bi morali misliti večkrat.
Količine odpadkov iz nagrobnih sveč, ki postajajo vse večji problem, lahko zmanjšamo tako, da prižgemo svečko manj ali izberemo okolju bolj prijazne alternative. Zmanjšanje količine tovrstnih odpadkov bo možno samo s spremembo naših navad. Ni treba čez noč. Toda korak za korakom bo tudi to navado lahko spremenil.
Letos je bilo videti, da so mnogi številne takšne pozive že upoštevali. Mnogi so namesto sveče na grob položili cvet več, mnogi so uporabili ekološko sprejemljivejše, številni pa kakšno nadomestili z zastavico sočutja, ki so jo dobili v zameno za dobrodelni prispevek.
Številni so tako ravnali tudi v Šaleški dolini, kjer so se prostovoljci znova pridružili vseslovenski akciji Manj sveč za manj grobov. Približno 3.200 evrov so zbrali, v celotni Sloveniji, kjer je potekalo več akcij za različne namene, pa skoraj 45.000 evrov. Ministrstvo za okolje in prostor pa se je reševanja problematike nakopičene odpadne embalaže in odpadnih nagrobnih sveč po praznikih lotilo z interventnim zakonom. Kot je znano, se Slovenija spopada s povečanimi količinami odpadne embalaže. Količine so namreč precej večje od kvot, ki jih odvažajo podjetja za reciklažo. Predlog, ki bo do 15. novembra v javni obravnavi, predvideva, da bo država stroške odvoza začasno prevzela sama, nato pa sredstva izterjala od družb za ravnanje z odpadno embalažo oziroma nosilcev skupnih načrtov, ki niso opravili svojega dela. Tako bo odvrnila tveganje za zdravje ljudi in onesnaženje okolja.
Velenje drugo med Naj občinami
Velenje, 5. novembra - Medijska hiša Eko dežela je že četrto leto zapored v posebni izdaji revije Eko dežela - Občine razglasila rezultate anket projekta Naj občina 2018. Med mestnimi občinami si je najvišjo oceno po mnenju anketirancev Eko dežele zaslužila Mestna občina Koper, odlično drugo mesto pa je zasedla Mestna občina Velenje, tretja je bila Ljubljana. Med večjimi občinami (nad 10.000 prebivalcev) je prva občina Žalec, med manjšimi pa je prvo mesto zasedla občina Dobrna. Izbor Eko dežele ne temelji na statističnih podatkih in ekonomskih kazalnikih, temveč zgolj na ocenah občanov, ki so v anketi glasovali za svojo občino z ocenami od 1 do 5.
Občani so v anketi ocenjevali 5 različnih kazalnikov zadovoljstva z življenjem v svoji občini: kako občina skrbi za okolje, zdravstvo, zdravje in rekreacijo, za ranljivejše skupine (mlade, mlade družine, starejše, invalide), kako s prometno infrasktruro skrbi za pešce in kolesarje ter ali se turizem razvija v pravo smer.
Letos so poseben poudarek namenili tudi obljubam. V anketi so občane vprašali, ali so bile v zadnjem mandatu izpolnjene ali ne, povprašali pa smo jih tudi za konkretne primere neusreničenih projektov, kaj jih v občini najbolj moti in kateri projekt bi izpostavili kot opazen.



Naš čas, 18. 10. 2018, barve: CM K, stran 2
2
OD SREDE DO TORKA
»»ms
S. novembra 2018
LOKALNE novice
^ Obljube držijo
Obnovili podpostaje
Velenje - Mestna občina Velenje je v teh dneh zaključila obnovo štirih toplotnih postaj. Zgradili so nadomestno toplotno postajo pri avtopralnici Živic na Selu, saj je bila stara toplotna postaja zastarela in v neustreznem in težko dostopnem objektu. Obnovili so tudi vročevod Podkraj-Gorica na odseku pri Meži, toplotno postajo na Goriški cesti 42 in obnovili toplotno postajo na Goriški cesti 38. Za to so namenili skoraj 660 tisoč evrov.
Namen obnov distribucijskega sistema toplote, ki ga sestavljajo distribucijski vodi in toplotne postaje, je podaljševanje življenjske dobe sistema, ohranjanje funkcionalnosti, obratovalne usposobljenosti, zagotavljanje zanesljivosti oskrbe in varnosti delovanja v času celotne dobe.
Pusti grad bo še letos osvetljen
Šoštanj - Eno leto po tistem, ko so vandali uničili električno napeljavo na Pustem gradu, je ta še vedno v temi. Šoštanjčanom se to, saj je Pusti grad simbol mesta, zdi nedopustno. A kot kaže, bo grad le dočakal svetlejše čase. Občina bo razsvetljavo uredila še letos.
■ mkp
Nagradili bodo izjemne dosežke študentov
Šoštanj - Občina Šoštanj je objavila razpis za dodelitev nagrad za izjemne dosežke in uspehe študentov, ki so jih v tem letu (2018) dosegli v izobraževanju, umetnosti, športu ali drugih strokovnih področjih. Podelili bodo največ šest nagrad. Višina nagrade za študente 1. letnika znaša 100 odstotkov minimalne plače, za študente višjih letnikov pa 110 odstotkov minimalne plače. Neto vrednost nagrade bodo izplačali v enkratnem znesku. Rok za oddajo prijav se izteče 22. novembra.
a mkp
Za programe mladih 8.000 evrov
Šoštanj, 26. oktobra - Občina Šoštanj je objavila javni razpis za sofinanciranje programov mladinskih društev, izvedenih v letošnjem letu. Okvirna višina razpisanih sredstev znaša 8.000 evrov.
Vloge so sprejemali do včeraj, 7. novembra.
a mkp
Socialni demokrati (SD) Velenja na volitve s kandidatom Bojanom Kontičem, ki ga je s podpisi podprlo 658 volivk in volivcev, ter polno listo za občinski svet
Milena Krstič - Planine
Velenje, 30. oktobra - Socialni demokrati Velenja so konec oktobra na novinarski konferenci predstavili kandidaturo Bojana Kontiča za župana Mestne občine Velenje ter listo Socialnih demokratov za svet Mestne občine Velenje. Na listi je triintrideset kandidatov, toliko, kot je mest v občinskem svetu.
Bojan Kontič ima za kandidaturo poleg stranke tudi široko podporo občank in občanov (in DeSUS-a). V nekaj dneh je zbral 658 podpisov podpore in bil edini med kandidati za župana v Velenju, ki jih je zbral.
»Za ponovno kandidaturo sem se odločil, ker želim, da se razvoj Velenja v smeri, kot smo ga zastavili, izvajali in nakazali za prihodnje, nadaljuje,« je dejal Bojan Kontič. »Želimo dokončati prireditveni prostor in oder ob Velenjskem jezeru,
nadaljevati prenovo Starega Velenja, urediti kolesarsko povezavo Velenje-Dolič ter druge mestne in regionalne kolesarske poti, ki bodo Velenje povezale na vse strani,« je med drugim naštel.
Prepričan sem, da so prepoznali, da se obljub, ki jih damo, tudi držimo. Za 3. razvojno os, hitro cesto, na kar nimamo neposrednega vpliva, si bomo prizadevali še naprej, poskrbeli pa tudi za
pomisleke in kritike.«
Socialni demokrati imajo v tem mandatu v svetu Mestne občine Velenje 16 svetnic in svetnikov. »Lista kandidatov, s katerimi gremo na nove volitve, je takšna, da
S predstavitve kandidature Bojana Kontiča za župana ter liste Socialnih demokratov za svet Mestne občine Velenje.
»Glede na to, da smo skupaj s koalicijo uresničili vse, kar smo si zadali na volitvah pred štirimi leti, razen hitre ceste, ki pa se je v tem obdobju tudi premaknila v pozitivno smer, sicer z drobnimi koraki, ampak gre naprej, verjamem, da nam bodo volivke in volivci zaupali še en mandat.
posodobitev obstoječih prometnih povezav.«
Poudaril je, da Socialni demokrati Velenja tvorijo koalicijo z občankami in občani. V tem mandatu so obiskali prav vse mestne četrti in krajevne skupnosti in prisluhnili ljudem. »Lahko so izrazili svoje predloge, tudi
bi upravičila ne samo relativno, ampak absolutno večino v svetu. Kandidirajo odgovorni ljudje, ki vedo, kaj delajo, in so doslej že tudi veliko naredili, vključujemo mlade. Imamo tradicijo in ta je dobra.«
Savinjsko-šaleška naveza
Zdaj gre tudi na lokalni ravni zares
Pričakovanje in upanje - Čarobni kongres - Od piva k vinu - Abecednik - Topla oblačila - Zagata brez zagate
Le še deset dni je do našega novega volilnega plesa. »Plesalci« so v glavnem že pripravljeni, ni pa še znano, koliko »občinstva« se bo udeležilo tega rajanja. A nove občinske oblasti bodo vendarle izvoljene. Vsaj za župane velja, da če ne prvič, pa drugič. Za začetek veselega decembra. Nekateri sicer menijo, da te volitve na nižji ravni nimajo tako visokega pomena. A ga še kako imajo za ustrezno zadovoljitev osnovnih potreb občanov. Seveda tudi za opozarjanje onih zgoraj, od katerih so mnogi izgubili (novipa, se bojim, ga tudi kmalu bodo) stik z bazo. Kot radi rečemo. Ko bi se le motil! Čeprav so pri sedanjih opravilih nekateri pričakovali »rutinsko delo«, se je ponekod zapletlo. Na poseben način v Celju, kjer ena od list, ki naj bi Celje vrnila Celjankam in Celjanom, pri volilni komisiji ni dobila zelene luči za vse tri volilne enote. Le za njihovega županskega kandidata. Stvar gre v ustavno presojo; če tudi to liste ne bi potrdilo, bi v primeru, da bi bil njihov županski kandidat izvoljen, ta ostal brez svetnikov. Če bo US listo potrdilo, pa se v Celju lahko zaplete z volitvami.
Za nekatere so tako zdaj v ospredju volilna opravila, za druge vendarle tudi druga, na katerih tudi pogosto videvamo tiste, ki se potegujejo za županovanje ali za občinski »parlament«. Ne vem, če so bili taki tudi na nedavnem kongresu v Olimju. Tu je bil namreč že sedmi kongres - čarovnic. V bližnjem Podčetrtku pa so na Lipi pripravili
Bučijado. Tudi izrezovanje in osvetljevanje buč je povezano z nočjo čarovnic, članice društva Ajda pa so dokazale, da je zelo dobra tudi bučna juha. Zadnji čas je bil tudi čas slovesa in že tudi priprav na veliko nazdravljanje, saj se vse bolj bliža marti-novanje. V slovo so pomahali v Žalcu, kjer so do 1. aprila zaprli pipe njihove znane fontane piv. Tudi letošnja sezona je bila odlična, sicer pa je to posebnost v treh letih od odprtja obiskalo že več kot 400 tisoč obiskovalcev domala z vsega sveta. V Žalcu so se tudi potrudili, da nikakor ne prodajajo le piva slovenskih pivovarjev, ki vsebuje slovenski hmelj, ampak tudi celovito zgodbo, ki obsega še veliko drugega. Pitje piva v tej fontani nikakor ni namenjeno temu, da bi se obiskovalci opijali in bi koga zaradi tega tudi »položilo«, so pa v Žalcu res nekaj položili. Položili so temeljni kamen za nov stanovanjski blok. Nekateri pravijo, da gre za regijsko naložbo, saj bo stanovanja gradilo podjetje iz Šmartnega ob Paki. V Celju pa nadaljujejo s posebne vrste opismenjevanjem. V družbi Simbio so namreč pripravili posodobljen abecednik odpadkov. Z opozorili seveda, kam sodijo. Zavedajo se namreč, da s časom nastajajo nove vrste odpadkov. In ker se tudi zavedajo, da niti sami niso zajeli vseh, vabijo tudi občane, da jim sporočijo, kakšnih morda v abecedniku niso našli, pa v gospodinjstvih nastajajo. Posodobljen abecednik bodo prejela vsa gospo-
dinjstva v dvanajstih občinah, kjer odpadke odvaža Simbio.
V pričakovanju hladnejšega vremena pa so razveseljive vesti o energetski obnovi javnih stavb v knežjem mestu. Na treh osnovnih šolah in dveh vrtcih so že uredili toplotno zaščito, namestili so tudi sodobnejše termostate ter opravili še druga dela, v tem času na vseh objektih še zamenjujejo energetsko neučinkovito razsvetljavo. Lotili so se že tudi obnove Celjskega doma. Ministrstvo za infrastrukturo je celjski občini za ta dela na osmih objektih namenilo 1,6 milijona evrov. Ni pa še hladnejše vreme ustavilo kolesarskega prometa. V Celju ljudje dobro uporabljajo nova javna kolesa, tudi električna. Osem tovrstnih električnih koles je že nekaj časa na voljo tudi v Slovenskih Konjicah. Ne zaradi koles, ampak zaradi izgradnje kolesarskih stez pa je nekaj prometne zagate v središču Šmarja pri Jelšah. Tu gradijo povezavo med parkiriščem Park & drivepri železniškipo-staji, skozi središče kraja do že obstoječe kolesarske steze. Zaradi tega koridorja bo kar nekaj sprememb pri parkiranju vozil, med gradnjo morajo biti previdni tudi pešci. Pa še to: če je naokoli Zagata, ni treba, da si res v zagati. Še posebno, če si v celjski Zagati z električnim avtomobilom. Tudi v tem delu v samem starem središču knežjega mesta so namreč namestili polnilno postajo za taka vozila. Tudi ta je plod občine in Pe-trola. Tako je zdaj v Celju že šest tovrstnih polnilnic. A nekateri ob tem pravijo, da je le električnih vozil še (pre)malo.
a k
■
■
Občankam in občanom Občine Šmartno ob Paki čestitamo za praznik.
Župan Darko Menih, prof., Svet in uprava Občine Šoštanj
fiflj^lV NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o. Velenje.
Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,90 € (9,5 % DDV 0,16 €, cena izvoda brez DDV 1,74 €). Pri plačilu letne naročnine 15 %, polletne 11 %, četrtletne 8 % in mesečne 5 % popusta.
Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič Planinc (pomočnica urednika), Mira Zakošek (urednica radia), Tatjana Podgoršek, Mojca Štruc, Tina Felicijan (novinarji), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Marketing: Jure Beričnik, Bernarda Matko.
Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43. TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854 E-pošta: press@nascas.si
Oblikovanje in grafična priprava: Naš čas, d. o. o.
Tisk: Tiskarna SET, d. d.
Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!
Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 9,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk.
Naš čas, 18. 10. 2018, barve: CM K, stran 3
8. novembra 2018
""3CAS
Z zadovoljstvom lahko gledamo nazaj in z optimizmom naprej
Praznični pogovor z županom Občine Šmartno ob Paki Jankom Kopušarjem
nismo uresničili. Izvedli smo sicer javni razpis, pridobili ponudbi, ki pa sta za blizu 30 % presegli projektantske ocene. Poleg tega so težave z izvajalci. V Rečici ob Paki že imamo dve gradbišči, to bi bilo tretje, zato smo se odločili za prestavitev izvedbe projekta na začetek naslednjega leto. Denar imamo zagoto-
nosti, seveda pa vse prilagajamo finančnim zmožnostim, te pa so za naložbe omejene. Odločamo se za tiste, za katere imamo možnost pridobiti dodatna sredstva. Kar nekaj evropskega denarja smo v preteklosti pridobili. Možnosti za črpanje
Janko Kopušar. »Zadnje leto je bilo po pridobitvah bogato leto.«
Tatjana Podgoršek
Jutri (v petek) ob 18. uri bo v dvorani kulturnega doma v Šmartnem ob Paki osrednji dogodek v počastitev praznika lokalne skupnosti - slavnostna seja tamkajšnjega občinskega sveta. Ob tej priložnosti smo županu Janku Kopušarju zastavili nekaj vprašanj, odgovore pa strnili v naslednjem zapisu.
Za občino Šmartno ob Paki, ki se po površini uvršča na 204. mesto med slovenskimi občinami, velja, da gre za majhen kraj velikih zanimivosti. »Drži. Poleg kulturnih, zgodovinskih zanimivosti je zagotovo ena od naših prednosti lega, lepa narava, pridni ljudje, bližina večjih mest, ne nazadnje tudi razvoj, ki ga beleži občina v zadnjih nekaj letih. V zadnjih letih število prebivalcev narašča. Leta 1995 je občina štela približno 2700, danes šteje 3300 občanov. Majhni smo predvsem na gospodarskem področju, na katerem pa vzvodov za izboljšanje stanja nimamo. Naši obrtniki in podjetniki so predvsem dobavitelji velikih podjetij v bližnjih večjih središčih. Pogojev za prihod drugih investitorjev nimamo, saj ti iščejo lokacije, ki so čim bližje večjim sistemom. Prej slabi kot zadovoljivi sta žal tudi trgovska, gostinska in še kakšna storitvena ponudba. Imamo primere dobrih praks, ki vlečejo voz naprej, in nanje smo ponosni.«
Kateri projekti so najbolj zaznamovali razvoj občine v zadnjem mandatu?
»Zagotovo je na prvem mestu kohezijski projekt vodooskrbe. To je doslej največji projekt, zanj smo pridobili veliko denarja iz EU. Ob bok mu lahko postavimo izgradnjo dveh večjih kanalizacijskih omrežij, za katera smo prav tako pridobili precej evropskih sredstev. V zadnjem letu pa beležimo pomembne pridobitve v cestni infrastrukturi, pri čemer nam je finančno zelo stala ob strani Direkcija RS za ceste. Gre za obnovo mostu v Rečici ob Paki, kjer smo uredili še vso potrebno infrastrukturo, za ureditev nivojskega prehoda v Paški vasi oziroma v Gavcah ter državne ceste skozi naselje Skorno do Gorenja. Poleg tega smo posodobili kar nekaj odsekov naših lokalnih cest, iz postavke naravnih nesreč smo pridobili denar za sanacijo dveh manjših plazov ter brvi v Rečici ob Paki. Prav tako smo letos komunalno opremili del naselja v Rečici ob Paki, izvedli nekatere protipoplavne ukrepe na Hudem potoku, obnovili objekt Baronija. Tudi manjših pridobitev je veliko: od urejanja urbane opreme, postavitve polnilnice za električne avtomobile do zamenjave oken v občinski stavbi, kjer imajo svoje prostore upokojenci, in prireditvenega šotora iz projekta Las. Zadnje leto je bilo torej po pridobitvah kar bogato.«
Je kaj, kar ste načrtovali, pa niste
uresničili?
»Letos smo načrtovali ureditev uvoza v Rečico ob Paki iz smeri Šmartno ob Paki ter ureditev pločnika in cestišča na odseku od Steblovnika proti lokalu C1. Tega
vljen. Načrtovali smo še energetsko sanacijo objektov. Dokumentacijo za Baronijo, vrtec in šmarški kulturni dom imamo, žal pa so pogoji za pridobitev evropskega denarja v tej finančni perspektivi nesprejemljivi. Želimo pa to urediti v prihodnje.«
Cemu sledite pri pripravi programov: potrebam občanov, financam ...?
»Znamo prisluhniti potrebam občanov. Obstajajo nekatere zakonske obveze, ki narekujejo tempo izvajanja določenih aktiv-
so gotovo še večje, vendar za projekte, ki za občane niso v ospredju, zahtevajo pa lastna sredstva, plačilo DDV-ja. Državne kolesarske poti, za katere imamo odobren denar v tej finančni perspektivi, so primer, ki po mnenju občanov in tudi Občine ne sodi med prednostne projekte. Odločitev pa je pomembna za okolje, ki mu pripadamo, zato smo se lotili. Črpanje evropskega denarja zgolj zaradi črpanja in za to, da bomo izvajali neke projekte, nima smisla. Delati je treba projekte, ki jih okolje potrebuje ali ki se
AKTUALNO
pokrijejo z obratovanjem. Sem za pridobitev dodatnega denarja iz katerega koli vira, ne pa za vsako ceno.«
Letos so prispeli le trije predlogi za dobitnike občinskih priznanj in nagrad. Cemu pripisujete tako skromen odziv?
»Dajanje predlogov za priznanja in nagrade je občutljiva zadeva v takem okolju, kot je naše. Na eni strani je veliko občanov, ki si priznanja zaslužijo, na drugi strani pa postopek, ki ga je treba izpeljati. Če je za nekoga podan predlog, a kasneje v postopku izpade glede na to, da se med sabo vsi poznamo, lahko hitro pride do poslabšanja odnosov. Na drugi strani seveda imamo ljudi, ki si zaslužijo priznanja in nagrade, ki jih moramo pohvaliti, saj to prispeva tudi k prepoznavnosti občine. Premalokrat se znamo pohvaliti tudi za drobna dela, izkazane pozornosti. V občini imamo policista leta, odlične maturante, odličnjake ...«
V širšem prostoru pa ste prepoznavni tudi po težavah v zvezi z umeščanjem hitre ceste 3. razvojne osi.
»Zanesljivo je obdobje zaznamovalo dogajanje, povezano s tem. Za nekatere smo cokla razvoja, nekateri občani nam očitajo, da se premalo borimo zanje. Trudim se prenašati najbolj sveže informacije na občinski svet, v katerem poskušamo sprejemati odločitve, ki bodo v zadovoljstvo čim večjega števila naših občanov. O ključnih zadevah odloča država. Menim, da nismo sprejemali sklepov, izvajali dejanj, ki bi bili na škodo kogarkoli, tudi širše skupnosti ne. Sprejete odločitve so bile korektne, lahko jih argumentiramo. Veliko smo se trudili in mislim, da se bo potrebno tudi v naslednjih letih, da nam hitra cesta ne bo odvzela tistega, kar si želimo za prihodnost. To pa je razvoj, ki bo v dobro naših občanov in občank.«
3
Župan ste 6 let, na letošnjih lokalnih volitvah znova kandidirate za to mesto. Vas je h kandidaturi spodbudilo to, kar ste uresničili, ali tisto, kar vam iz različnih razlogov še ni uspelo?
»Oboje. Imamo kaj pokazati. Občina je finančno stabilna, odlično smo delali z občinskim svetom, vsemi svetniki, občinskimi telesi. Vsega kljub prizadevanjem ne uspeš narediti. Veliko je birokracije. Imamo pripravljene projekte na infrastrukturnem področju, radi bi končali kanalizacijsko opremljanje območja v predvidenem roku. Želimo zgraditi prizidek k vrtcu, energetsko oskrbeti občinske objekte, morda nam uspe uresničiti projekt sanacije kulturnega doma. Trudili se bomo narediti nekaj več za mlade, prav tako v turizmu. Pozabili ne bomo na društva, gospodarstvo. Želimo biti občanom in gostom prijazno okolje. Načrtov za prihodnost je veliko. Menim, da je Šmartno ob Paki urejeno okolje, da namenjamo pozornost tudi manjšim, prav tako pomembnim stvarem. Vsak, ki pride v to okolje, odhaja iz njega s prijetnimi občutki, vsaj tako nam pravijo. Vsi skupaj moramo biti na dosežke ponosni in skupaj v prihodnje stremeti za tem, da bi bilo še boljše.«
Kakšno bi bilo vaše sporočilo občanom ob prazniku Občine? »Praznik je za praznovanje. Razlogov zanj imamo veliko. Z zadovoljstvom lahko gledamo nazaj. Razpoloženje na tradicionalnem praznovanju bo letos zaradi prihajajočih lokalnih volitev nekoliko drugačno, vendar menim, da bo takšno, kot si ga občanke, občani in lokalna skupnost zaslužimo. Prav je, da se na prireditvah ob občinskem prazniku srečamo, si stisnemo roko in z optimizmom zremo v prihodnost naše lokalne skupnosti.«
Sestavili proračun za leto 2019
Financiranje po dvanajstinah bi jim nakopalo veliko težav pri projektih, ki trajajo dve leti, zato so šoštanjski svetniki hiteli
Milena Krstič - Planinc
Šoštanj, 24. oktobra - Na predzadnji seji sveta Občine Šoštanj pred lokalnimi volitvami so svetnice in svetniki Občine potrdili osnutek proračuna za naslednje leto. Na zadnji seji, ta je bila sklicana za včeraj, sredo, 7. novembra, pa naj bi predlog potrdili in se s tem v letu 2019 izognili financiranju po dvanajstinah. V občini Šoštanj so se letos lotili nekaterih naložb, ki so vezane
na dveletno financiranje, po dvanajstinah pa bi jih naslednje leto težko zaključevali.
Snovalci osnutka proračuna za naslednje leto pa se zavedajo, so poudarili na seji, da bo verjetno že kar kmalu potreben rebalans. Med drugim tudi zato, ker izhodišče za pripravo temelji na glavari-ni v višini 554 evra na prebivalca. Ta višina pa še ni dokončna, do sedaj je bila enkrat že povišana.
Prihodki so predvideni v višini 15.223.000 evrov, odhodki v vi-
šini 15.123.000 evrov.
Kar nekaj sredstev na pri-hodkovni strani pričakujejo iz evropskega kohezijskega sklada (prijavili so se na več projektov, med njimi je obnova Trga bratov Mravljakov). Na odhodkovni strani proračuna pa bo največji finančni zalogaj dokončanje izgradnje glasbene šole v prihodnjem letu (dobrih 1.400.000 evrov), ureditev parkirišč v mestnem jedru, pri gasilskem domu in pred Kajuhovem domom, športno
igrišče v Lajšah, prizidek doma krajanov v Skornem, nadaljevali bodo saniranje posledic naravnih nesreč in uresničevali celostno prometno strategijo.	a
Krvodajalska akcija za zavod in UKC Maribor
Velenje - Območno združenje RK Velenje bo prihodnji teden (od 12. do 16. novembra) organiziralo letošnjo zadnjo večdnevno krvodajalsko akcijo. Potekala bo v prostorih restavracije Pod Jakcem v Velenju vsak dan od 7. do 14. ure, razen prvi dan (v ponedeljek) od 8. do 14. ure. Prve štiri dni bodo darovalci darovali kri za potrebe Zavoda za transfuzijsko medicino Ljubljana, zadnji dan (v petek) pa za UKC Maribor.
■ tp
Na zadnjih dveh sejah so se ukvarjali predvsem s proračunom za prihodnje leto.
Naš čas, 25. 10. 2018, barve: CM K, stran 4
4
VOLITVE

8. novembra 2018
Predstavljamo kandidate za župane Šaleške doline
Mestna občina Velenje
Bojan Kontič, SD
Starost: 57
Rojstni kraj: Slovenj Gradec Bivališče: Stara vas, Velenje Stan: poročen Otroci: sin Mitja
Izobrazba: diplomirani upravni organizator
Sedanje delo: župan Mestne občine Velenje
Konjički: branje, ukvarjanje z domačimi živalmi, sprehodi in izleti Politična opredelitev: socialni demokrat
Ste za uvedbo participativ-nega proračuna: da
Glavne značilnosti volilnega programa: Program je konkreten in realen, izhaja iz potreb in možnosti. Obljubljam le uresničljivo in enostavno preverljivo. Temeljni projekti programa že tečejo ali pa so že zasnovani: prireditveni prostor in oder ob Velenjskem jezeru, prenova Starega Velenja, nadzidava doma za varstvo odraslih, kolesarska povezava Velenje-Dolič, nadgradnja mestnega kolesarskega omrežja, širitev poslovne cone Stara vas, urbani park
s progo BMX in skate parkom, energetska prenova bazena in šole v Plešivcu, vrtec v Vinski Gori, ureditev odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda ter javni vodovod na celotnem območju občine, komunalna ureditev zazidalnih površin, sprotna obnova občinskih cest, obnova in gradnja pločnikov. Ob njih bomo nadaljevali ukrepe za spodbujanje razvoja turizma, hitro gradnjo 3. razvojne osi, posodobitev obstoječih prometnih povezav in ohranjanje visokih standardov na vseh področjih.
Matej Jenko, Zbor članov MO Dobra država Velenje
Starost: 51
Rojstni kraj: Slovenj Gradec Bivališče: Velenje Stan: v zvezi Otroci: hči
Izobrazba: visoka, univerzitetna Sedanje delo: direktor Konjički: narava - posebej gobe, umetnost, glasba
Politična opredelitev: verjamem v dobro ljudi
Ste za uvedbo participativ-nega proračuna: Seveda, saj sem ga že predlagal županu Kontiču in mestnemu svetu, pa sta ga župan in vladajoča oblast (SD, SMC, DESUS) ignorirala, zato ga na seji sveta nismo niti obravnavali.
Glavne značilnosti volilnega programa: Sprejeli bomo vizijo in strategije razvoja mesta Velenja 'Za nov, optimističen pogled v prihodnost'. V skladu s tem bomo ustvarjali pogoje za nova, dobro plačana delovna mesta. Postavili bomo nove
temelje za mlado generacijo in razmišljali bomo tudi o tistih, ki so kje drugje.
Spremenili bomo enoumno vodenje občine in njenih nedomišljenih projektov. Sprejemalo se bo predloge in ideje glede na realno vrednost, neodvisno od barve predlagatelja. Projekti se bodo načrtovali v skladu z vizijo in sprejetimi strategijami, vodilo se jih bo z usklajenimi cilji in kriteriji, ki jih bo potrebno zasledovati in doseči.
in razvozu materiala v zobotehničnem laboratoriju
Konjički: šport, zlasti košarka Politična opredelitev: SLS
Glavne značilnosti volilnega programa: Kot župan bom najprej prisluhnil občankam in občanom Velenja, njihovim težavam in stiskam. Takoj bom začel izvajati konkretnejše aktivnosti, da se začne gradnja 3. razvojne osi; oživitev projekta izgradnje novega nogometnega stadiona in športne dvorane; izgradnja novega
Razbremenili bomo s prometom obremenjeni center mesta.
Urgentni zahtevek za takojšnji začetek gradnje velenjske obvoznice na 3. razvojni osi, odsek Selo-Pesje. Hkrati je potrebno urediti tudi cesto proti Celju. Vsakodnevno čakanje v vrsti je nevzdržno.
Mihael Letonje, SLS
Starost: 54 let
Stanujoč: Efenkova 36, Velenje Stan: poročen
Otroci: hčerka Klara, stara 30 let, in sin Jure, star 25 let
Izobrazba: strojni tehnik in šola za gostinstvo
Sedanje delo: 30 let samostojni podjetnik - gostinec, zadnji dve leti pomaga ženi pri administraciji, nabavi
cialnih in cenejših za mlade družine; ureditev lastništva funkcionalnih zemljišč. Aktivno bom podpiral politiko hitrejšega razvoja Velenja (delovna mesta, zlasti za mlade, nove gradnje, hitrejši in prijaznejši razvoj malega gospodarstva, privabiti kapital od drugod ...).
Breda Kolar, SMC
Starost: 57 let Rojstni kraj: Celje
Bivališče: Splitska ulica 30, Velenje Stan: poročena Otroci: dva
Izobrazba: visoka strokovna Sedanje delo: podžupanja Konjički: sonaravno vrtičkarstvo, ročna dela, ples, kolesarjenje, sprehodi, branje
Politična opredelitev: socialno liberalna
Doma za varstvo odraslih ali obnovitev obstoječega z nadgradnjo; participator-ni proračun - financiranje projektov, ki jih predlagajo občani; v največji možni meri, zaustavil bom masovni nekontroliran prihod tujcev v Velenje in odhod mladih, izobraženih iz Velenja; znižal ceno komunalnih storitev na raven pred podražitvijo; večjo pozornost namenil razvoju podeželja, manjših lokalnih središč in tam živečim občanom; poskrbel, da Velenje dobi večjo veljavo kot mestna občina in kot peto največje mesto v Sloveniji; za boljši in učinkovitejši razvoj turizma; več stanovanj, tudi manjših so-
Ste za uvedbo participativ-nega proračuna: Da
Glavne značilnosti volilnega programa: brezplačni vrtec 1 leto pred začetkom šolanja; center za varstvo otrok zunaj poslovnega časa vrtca; pediatrična ambulanta vse dni v tednu; specializirane ambulante za otroke/mladostnike; mladinski center na zelenici nasproti NC Velenje; Velenje ZERO WASTE občina; Velenjsko jezero med kopalne
vode; Bicy - električna kolesa; tudi za turiste; hitro-polnilne električne postaje; telovadnica za OŠ Gustava Šiliha; kolesarske poti - povezati Koroško in Savinjsko regijo, Šoštanj, Žalec, Dobrno; prilagoditev športnih objektov za potrebe priprav športnikov; postajališče za avtodome; 3. razvojna os; posodobitev železnice Ve-lenje-Celje; rekonstrukcija regionalne ceste Arnače-Lo-žnica; urediti nevarne odseke na mestnih cestah (Kono-vo); stanovanjske zadruge za mlade in mlade družine; domska oskrba in pomoč na domu po načelu dolgotrajne oskrbe; prireditveni prostor, prireditveni oder; dostopi in prehodi za invalide.
Jože Hribar, Naše Velenje
Starost: 48 let Stan: poročen Otroci: da
Konjički: zbiratelj vinilnih plošč, CD--jev in stripov
Politična opredelitev: rad imam Velenje
Ste za uvedbo participativ-nega proračuna: sem, ker je to najbolj pošten proračun, ki se res prilagodi volji občanov, saj v proračun preko davkov tudi prispevajo denar, ki se troši za skupne projekte. S tem bi se izognili nepotrebnim in dragim projektom, ki so že vnaprej obsojeni na propad.
Glavne značilnosti volilnega programa: Naše Velenje je edina stranka s sedežem v Velenju. Ustanovljena je ravno zato, ker nam je dovolj neizpolnjenih obljub! Smo proti korupciji, proti zapravljanju
sredstev za nepotrebne in drage projekte, po drugi strani pa so zaselki, kjer imajo še vedno makadamske ceste. Boj proti organiziranemu razpečevanju drog po mestu. Vrnitev bazena na igrišče, ker je nepredstavljivo, da se otroci učijo plavati v najglobljem jezeru v državi. Vdovam in vdovcem po 65. letu bi oprostili plačevanje grobne-
ga mesta. Velenje potrebuje novo športno dvorano, ne pa glasbenega prizorišča ob jezeru, Rdečo dvorano pa bi namenili multikinu, bovlin-gu, biljardnici, restavraciji za staro in mlado. Smo za obvoznico mimo Velenja, aktivno zaposlovanje mladih in izobraženih ter zajezitev uvoza nekvalificirane delovne sile iz tujine ter tudi uvedbo registrskega območja VE.
Suzana Kavaš, SDS
Starost: 44
Bivališče: Špeglova ulica 2, Velenje Stan: zunajzakonska skupnost Otroci: hčerka Ana
Izobrazba: VII. univerzitetna diplomirana gospodarska inženirka gradbeništva
Sedanje delo: Dolgoletne izkušnje s področja gradbeništva, vodenja gradbišč, odgovorna vodja najzahtevnejših gradbenih projektov v Sloveniji,
Smarcani pestro v praznik
Ob prazniku Občine Šmartno ob Paki zanimiv prihajajoči vikend
Tatjana Podgoršek
Dnevi od danes (četrtka) do nedelje, 11. novembra, bodo v občini Šmartno ob Paki še posebej pestri. V počastitev občinskega praznika se je že zvrstilo nekaj prireditev, glavnina se jih bo prihajajoči vikend.
Tako bo danes ob 17. uri v Vinotoču Primožič v Malem Vrhu potekal gospodarjev krst vina, jutri (v petek) ob 18. uri bo slavnostna seja tamkajšnjega občinskega sveta s podelitvijo občinskih priznanj nagrad. Pestra bo sobota, saj se bo v okviru Vesele Martinove sobote v Martinovi vasi zvrstilo več dogodkov. Omeniti velja Martinovo tržnico, katere ponudbo bodo obogatili še ponudniki iz občine Rečica ob Savinji in Las-a Notranjske - partnerja v projektu Festival domačih okusov in tradicije, v katerem sodelujeta še Občina Šmartno ob Paki in tamkajšnji javni zavod Mladinski center. Ti bodo v okviru otroškega martinovanja (ob 11. uri) predstavili še slikanico z naslovom Prav poseben zaklad. Ob tej priložnosti bodo pripravili degustacijo
jedi, predstavljene v slikanici. Sestavni del Vesele Martinove sobote je že vrsto let Martinova likovna kolonija, katere gostje bodo tudi tokrat člani Društva šaleških likovnikov, ustvarjali pa bodo v vaški skupnosti Gorenje. Sploh pestro bo v Martinovi vasi od 14. ure dalje, ko bodo vaške skupnosti na vozovih predstavile nekatere stare šege in navade okolja. Sv. Martin bo spremenil mošt v vino, šmarški vinogradniki pa bodo razglasili kletarja leta. Nedeljo bo zaznamovala slovesna sveta maša v šmarški farni cerkvi.
V nadaljevanju praznovanja se bodo zvrstili še koncert ob praznovanju 60-letnice delovanja domačega moškega pevskega zbora Franca Klančnika, tradicionalni pohod konjenice po mejah občine Šmartno ob Paki ter košarkarski turnir v telovadnici šmarške osnovne šole.
Tradicionalno bodo praznovanje sklenili s kletmi odprtih vrat. Te bo ob vikendih od 17. novembra do 1. decembra odprlo sedem članov šmarškega društva vinogradnikov.
Bo razpis? Ne bo razpisa?
Župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič direktorju Zdravstvenega doma Velenje mag. Janku Šteharniku predlaga, da se ne ukvarja z iskanjem rešitev za medicino dela zunaj zavoda
Milena Krstič - Planinc
Velenje - Že konec avgusta smo v Našem času pisali o tem, da nameravajo v Zdravstvenem domu Velenje Dispanzer za medicino dela, prometa in športa izločiti iz dejavnosti. Postal naj bi družba z omejeno odgovornostjo.
Razlogov za takšno odločitev naj bi bilo več, poglavitni pa izguba, ki jo je dispanzer pridelal Zdravstvenemu domu v zadnjih treh letih. Nabralo naj bi se je že za 300.000 evrov. Medicina dela, prometa in športa je področje, ki ga zavod za zdravstveno zavarovanje ne plača. To dejavnost v Sloveniji izvajajo tako zasebna podjetja kot javni zavodi, slednji pa se z zasebnimi v cenah storitev ne morejo kosati. Delujejo drugače, po ekonomskem principu. »Tega pa v javnem zavodu ne moremo pokriti v popolnosti. Prihodki so premajhni, da bi z njimi lahko pokrili stroške,« je tistikrat odločitev pojasnil direktor Zdravstvenega doma Velenje mag. Janko Šteharnik in napovedal, da naj bi razpis, s katerim bi povabili zainte-
resirane, objavili septembra.
Pa ga (še) niso. Najbrž tudi zaradi anonimke, ki se je v zvezi s tem pojavila. Svet zavoda Zdravstvenega doma Velenje jo je obravnaval, a kot pravi direktor, je v njej toliko namigovanj, da je brez sogovornika - pisca oziroma piscev anonimke - nanje nemogoče in nesmiselno odgovarjati.
Znova se je vprašanje, kaj bo z medicino dela, pojavilo po tistem, ko je deset svetnikov Mestne občine Velenje terjalo sklic izredne seje sveta, na kateri naj bi se seznanili tudi s tem. Mimogrede, seje ne bo, ker zahteva za sklic izredne seje ne izpolnjuje osnovnih pogojev -med drugim predlagatelji sklica niso pripravili gradiva.
Kaj pa izločitev?
24. oktobra je direktor za Radio Velenje napovedal, da naj bi v roku štirinajstih dni objavili razpis. »Bojim pa se, da verjetno na osnovi tega, kar se dogaja, ne bo nikogar iz zasebnega sektorja, ki bi bil dispanzer pripravljen prevzeti,« je dejal. »V tem primeru bomo prisiljeni
zmanjšati število zaposlenih na obseg, ki bo ekonomsko zadovoljil razmerje med prihodki in stroški,« je pojasnil.
Zdravstveni dom Velenje je javni zavod, njegov ustanovitelj je Mestna občina Velenje. Kaj na izločitev oziroma napovedano objavo razpisa pravijo tam? Župan Bojan Kontič direktorju predlaga, da razpisa ne objavi, da se ne ukvarja z iskanjem rešitev zunaj zavoda, ampak skuša rešitve poiskati znotraj zavoda in delo organizirati tako, da bo manj obremenjujoče tudi za proračun. »Ne nazadnje opravljajo izredno kakovostne storitve in že zaradi tega bi bilo za naše občanke in občane škoda, da takšnih storitev ne bi imeli zagotovljenih tudi v prihodnje. To, da bi zasebnik prevzel medicino dela z obstoječim kadrom, prostori, opremo in vsemi stroški, povezanimi z opravljanjem dejavnosti, je po moje brezupen poskus.«
■
■
8. novembra 2018
kot pooblaščena inženirka za gradbeništvo, nepremičninska posrednica Konjički: gobarjenje, vrtnarjenje, ročna dela
Politična opredelitev: SDS
Ste za uvedbo participativ-nega proračuna: Da - predlagamo, da bodo o tem, kako se bo trošil del investicijskega dela proračuna, odločali prebivalci ožjih delov občine Velenje.
Glavne značilnosti programa: Skupaj zmoremo več #zateVELENJE - Za ničelno stopnjo tolerance do klientelizma in korupcije; za enakomeren razvoj, uravnoteženo in pregledno poslovanje občine (objava vseh poslovnih zadev občine v vrednosti nad 1000 evrov)
ter boljši nadzor nad poslovanjem občine; za znižanje cen komunalnih storitev; za spodbudno stanovanjsko politiko in pomoč za mlade družine; za izgradnjo varovanih stanovanj in povečanje kapacitet domov za ostarele; za 100 evrov in slovensko zastavo na prvi dan šole za vsakega prvošolca; za varno Velenje, ki bo brez migran-tov; za zagotavljanje spodbudnega poslovnega okolja za rast podjetij; za Velenje -pametno mesto kot skupno stičišče raziskovalcev, strokovnjakov, gospodarstva; za boljše, varne in posodobljene vse prometne povezave; za mestno tržnico, stičišče podeželja in mesta - gospo-
iMSfJIS
darska priložnost za lokalne proizvajalce hrane; za letni bazen in boljši izkoristek Velenjske plaže.
Darko Menih, SDS
Starost: 70 let Rojstni kraj: Topolšica Bivališče: Topolšica 50, Topolšica Stan: poročen (žena Marjana) Otroci: trije (Kajetan, Polonca, Helena), 4 vnuki (Noemi, Kilian, Lena, Leon)
Izobrazba: 7. stopnja (prof. športne vzgoje)
Sedanje delo: župan Občine Šoštanj Konjički: druženje s psom Linkom Politična opredelitev: član SDS
Ste za uvedbo participativ-nega proračuna: Da
Glavne značilnosti volilnega programa: Odškodninski zakon za degradirano okolje; ohranitev statusa Bolnišnice Topolšica; ustrezna zdravstvena oskrba v občini; povečanje turistične ponudbe in novih delovnih mest; izgradnja stanovanj za mlade družine; finančna pomoč; povečanje sredstev ob rojstvu otroka; pomoč pri štipendiranju nadarjenih in socialno ogroženih študentov; skrb za starejše občane; povečanje sredstev za civilno zaščito, za gasilska in ostala društva; dokončanje kanalizacijskega in vodovodnega sistema;
subvencioniranje malih čistilnih naprav; posodobitev javne razsvetljave, krajevnih cest; sanacija plazov; oživitev in prenova Trga bratov Mravljakov; nova avtobusna postaja; železniški podhod; parkirišča pri Muzeju in Gasilskem domu; izgradnja Športnega parka, pločnika in kolesarske poti v Lokovici; Muzeja usnjarstva na Slovenskem - II. faza; obnova Puharskega mostu, okolice Pustega gradu; ceste do Zavodenj; kolesarskih poti med občinami; razširitev proge »Šoštanjskega busa«; lastninjenje graščine Gutenbuchel. Pridobivanje evropskih, kohezijskih, ministrskih in donatorskih sredstev.
Matic Mežnar, Mladi za Šoštanj
Starost: 30 let Rojstni kraj: Slovenj Gradec Bivališče: Florjan 35, 3325 Šoštanj Stan: V razmerju
Izobrazba: Diplomirani ekonomist Sedanje delo: Strokovni sodelavec v bančništvu,
Konjički: Prvoligaški nogometni sodnik, športnik, organizator dogodkov Politična opredelitev: Neopredeljen/ neodvisen
Ste za uvedbo participativ-nega proračuna: Da
Glavne značilnosti volilnega programa: Ključni
poudarki so rešitev sistemske sanacije Šaleške doline.
Sam predlagam konkretno rešitev, in sicer da se le ta sanira iz sredstev Sklada za podnebne spremembe, kjer Slovenija zbira sredstva od prodaje CO2 kuponov. TEŠ bo v letu 2019 plača okrog 70 milijonov evrov kazni iz naslova onesnaževanja. Prav je, da se del teh sredstev vrne v Šaleško dolino.
Pomembno se mi zdi tudi, da se v občino vrnejo mladi in izobraženi, ki tu vidijo premalo priložnosti. ZA le to je treba vzpostaviti industrijsko cono in v Šoštanj pripeljati nova delovna mesta z visoko dodano vrednostjo.
Poleg navedenega menim, da je potrebno nameniti več sredstev za šport turizem, kulturo, društva in krajevne skupnosti. Vse navedeno se je namreč bistveno zmanjšalo po zaključku financiranja s strani TEŠ in že danes so vidne negativne posledice.
Zavzemal se bom tudi za rešitev migrantske problematike v občini Šoštanj.
Bojana Žnider, SD
Starost: 53 let Rojstni kraj: Slovenj Gradec Bivališče: Aškerčeva cesta 8 b, Šoštanj Stan: poročena Otroci: 2 otroka (dvojčka) Izobrazba: diplomirana ekonomistka Sedanje delo: področje investicij in kohezijskih projektov v upravi Mestne občine Velenje
Konjički: planinarjenje, odbojka, kolesarjenje
Politična opredelitev: socialna demokratka
Ste za uvedbo participativ-nega proračuna: Vsekakor sem ZA, to je ena od točk mojega volilnega programa
Glavne značilnosti volilnega programa: Živim v mestu, dobesedno na dvorišču TEŠ-a, in verjemite, da bom naredila vse, da končno sklenemo dolgoročni pisni sporazum z lastnikom TEŠ-a in PV kot nadomestilo za
Naš čas, 18. 10
degradacijo okolja. Kot županja se bom zavzemala za to, da oživimo mestno jedro s tem, da napolnimo prazne lokale z najemniki, da z nepovratnimi sredstvi damo nove vsebine degradiranemu okolju, da bomo zgradili novo Avtobusno postajo v Šoštanju, da ustvarimo prijazno okolje za podjetnike, ki bodo v občino pripeljali svoja podjetja in zagotovili nova delovna mesta, želimo
postati občina, prijazna mladim družinam (razne subvencije, nižje položnice za otroke, ki obiskujejo vrtec), štipendirali bomo deficitarne poklice, ohranjali bomo kulturno dediščino, zgradili oskrbovana stanovanja in ne nazadnje bomo atraktivno osvetlili Pusti grad.
S sistemom Participativne-ga proračuna pa bomo skupaj zgradili Šoštanj Enakih Možnosti za vse.
Občina Šmartno ob Paki
Maja Ažman, SLS
Starost: 37 let
Rojstni kraj: Slovenj Gradec
Bivališče: Šmartno ob Paki 123 a,
Šmartno ob Paki
Stan: samska
Otroci: 1 otrok (4-letni fant) Izobrazba: V. stopnja
. 2018, barve: CM 
VOLITVE
Sedanje delo: strokovni sodelavec v TIC-u
Konjički: pohodništvo, tek, prostovoljno delo
Politična opredelitev: SLS
Ste za uvedbo participativ-nega proračuna: Da
Glavne značilnosti volilnega programa: Kot županja bom na prvo mesto postavila transparentno in pregledno delo Občine. Občanom zagotoviti dostopno, ažurno in prijazno javno upravo in
s tem še bolj približati delovanje Občine vsem uporabnikom, predvsem približati upravne postopke občanom. Občinski proračun mora biti investicijsko in družbeno--kulturno naravnan - združevanje skupnih služb in s tem zmanjšanje stroškov so nujni korak pri tem. Že nekaj let smo v Evropi, a sredstva od tam redko najdejo pot do nas. Ne samo za ceste in kanalizacijo - tudi za prepotreben razvoj turizma in podjetništva. Ideje o kolesarskih poteh, pumptrack stezi, virtualnemu muzeju šolstva v čudoviti zgradbi prve šole v našem kraju bi lahko zaživele ob rednem spremljanju objav razpisov. Razmere v zdravstvu na primarni ravni niso spodbudne. Težave povzročajo čakalne vrste in menjave zdravnikov, zato je nujna stabilnejša kadrovska struktura v ZD Šmartno ob Paki.
K, stran 5
5
Janko Kopušar, neopredeljen
Starost: 53 let Rojstni kraj: Celje
Bivališče: Slatina 6 a, Šmartno ob Paki Stan: poročen
Otroci: Vita - 18 let, Žan - 16 let Izobrazba: univerzitetni dipl. ekonomist Sedanje delo: župan Občine Šmartno ob Paki
Konjički: rekreacija, sprehodi, smučanje, družina
Politična opredelitev: neopredeljen
Ste za uvedbo participativ-nega proračuna: Da
Glavne značilnosti volilnega programa: Kot župan se bom zavzemal za: izvedbo projektov prometne infrastrukture; nadaljevanje aktivnosti na področju kanalizacije in malih komunalnih čistilnih naprav, izvedbo prizidka k vrtcu in energetskih sanacij; izvedbo projektov kolesarskih in pešpoti; izvedbo projektov za razvoj turizma; podporo podjetništvu; izboljšanje zdravstvenih storitev; izboljšanje gostinske, oskrbne in storitvene dejavnosti; sorazmeren razvoj celotnega območja občine; podporo socialnim programom; zagotavljanju pogojev za delo društev in javnih zavodov.
To bomo dosegli s povezovanjem in sodelovanjem, konstruktivnim in strpnim dialogom, vzpostavitvijo zanemarjenih vrednot in zagovarjanjem interesa ljudi pred interesi kapitala.
Kaj se dogaja na tretji razvojni osi?
Dars izvaja naloge po zastavljenem planu, a vsega še ne more izvajati, ker je treba počakati na odločitev ustavnega sodišča
Velenje, 26. oktobra - V želji, da bi pospešili aktivnosti, povezane z izgradnjo tretje razvojne osi, sta se župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič in podžu-
pan Peter Dermol sestala z ministrico za infrastrukturo Republike Slovenije mag. Alenko Bratušek. Ministrica je poudarila, da je že seznanjena z vsemi
aktivnostmi, ki tečejo pri tem projektu, in da bodo glede izvedbe južnega dela hitre ceste (Velenje-Šentrupert) počakali na odločitev Ustavnega sodišča RS.
Sicer pa so aktivnosti za izgradnjo severnega dela trase tretje razvojne osi v polnem teku. Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji je za odsek bodoče cestne povezave Šentrupert-Velenje-Slovenj Gradec sklenila pogodbe za parcelacijo, cenitev in odkup zemljišč. Parcelacija zemljišč med Velenjem in Slovenj Gradcem je že izvedena, izvajajo se že cenitve. Za potrebe izdelave projektne dokumentacije je izdelovalec že naredil
pretežni del geodetskega posnetka terena, ki se bo po potrebi dopolnjeval. Odkupi objektov, predvidenih za rušenje, so že izvedeni. Na terenu se izvajajo še geološke geomehanske raziskave tal na območju Velenja in Škal, v nadaljevanju pa se bodo raziskave izvedle še na preostalih delih trase. Ravno tako bodo v času projektiranja potekali ogledi terena od izdelovalcev dokumentacije in izvajalcev raziskav.	a
Iskrene čestitke za naš praznik!
Župan Janko Kopušar, občinska uprava in občinski svet Občine Šmartno ob Paki
Naš čas, 18. 10. 2018, barve: CM K, stran 6
Mojca Štruc
Svetniki Mestne občine Velenje (MOV) so se na zadnji redni seji zbrali junija. Nekateri opozicijski svetniki so prepričani, da se je od takrat zgodilo več aktualnih in perečih dogodkov, s katerimi bi morali biti seznanjeni. »Mislimo, da bi morali biti seznanjeni s problematiko v zvezi z zapiranjem oddelka Dispanzer za medicino dela, prometa in športa v Zdravstvenem domu Velenje, z dejstvi in okoliščinami pri nastanitvi beguncev in migrantov, s posledicami okužene zemlje na nasipu Velenjskega jezera, s postopkom izbire izvajalca gradnje oskrbovanih stanovanj MOV, s problematiko daljinskega ogrevanja in stanjem tožbe zaradi neizplačila odškodnine zaradi uporabe infrastrukture med gradnjo bloka 6,« je naštel Matej Jenko.
Skupaj s sopodpisanimi svetniki Suzano Kavaš, Mihaelom Letonjo, Mirkom Pernovškom, Vidom Glinškom, Eriko Kljun Roškar, Albinom Vrabičem, Antonom De Costo in Simono Tu-šar so oktobra na upravo MOV vložili zahtevo za sklic izredne seje in upravi ob tem naročili, naj pripravi gradivo. Prejeli so odgovor, da je zaradi manka
priloženega gradiva zahteva nepopolna in tako ne izpolnjuje pogojev za sklic izredne seje. Po Poslovniku Sveta MOV bi namreč morala imeti zahteva za sklic izredne seje gradivo o zadevah, o katerih naj bi svet odločal, že priloženo. »Seveda bi lahko gradivo zahtevali vnaprej in potem sklicali izredno sejo, vendar vemo, da si mestna uprava po navadi vzame vsaj en mesec, da to gradivo pripravi,« je povedal Jenko.
Suzana Kavaš je ob tem poudarila, da je lani spremenjen Poslovnik Sveta MOV naravnan tako,
da ima opozicija manj možnosti besede. Kot je povedala, morajo biti pobude od lani podane v pisni obliki, posameznim svetnikom pa je na sejah dovoljeno le eno vprašanje.
»Dejstvo pa je, da je Svet MOV najvišji občinski organ in da je prav ta organ lani decembra na seji sprejel program dela za leto 2018. Ta predvideva tudi seji za 18. september in 23. oktober,« je poudaril Matej Jenko. Videli smo tudi dokument, iz katerega je razvidno, da sta seji res bili načrtovani, ter tudi, kaj je bilo predvideno, da bi na njih obravnavali.
Na upravi MOV odgovarjajo, da so imeli septembra svečano sejo sveta. »Za sejo, ki je bila načrtovana za 23. oktober, se župan ni odločil, ker je imela občinska uprava predvidene samo tri točke dnevnega reda, ki niso bile nujne, prav tako pa ni smotrno sklicevati seje samo zaradi treh točk,« so zapisali. Dodali so še - in to je potrdil tudi Jenko -, da mora župan po Statutu MOV seje sveta sklicati najmanj štirikrat letno. V letu 2018 jih je bilo doslej šest.
»Res je, da v zadnjih treh mesecih nismo imeli redne seje, vendar se je to dogajalo tudi v preteklosti.

Julija, avgusta in septembra ne sklicujemo rednih sej sveta MOV, tudi takrat ne, ko volitve niso tik pred vrati,« pa je odvrnil župan Bojan Kontič. Povedal je, da ne gre za vprašanje, ali bi sam hotel ali ne sklicati izredno sejo. »V MOV imamo poslovnik o delu občinskega sveta in v tem poslovniku je natančno določeno, kdaj in kako se skliče izredna seja. Za izredno sejo je potrebno imeti pripravljeno gradivo,
natančno vedeti, katere točke dnevnega reda so predvidene, poleg tega pa mora iti za nujne zadeve,« je dejal Kontič in še pristavil, da gre po njegovem pri tem sklicu za iskanje pozornosti pred volitvami. »Pri omenjenih zahtevah za sklic izredne seje
8. novembra 2018
gre le za informiranje svetnikov in svetnic z vprašanji, na katera smo javnost redno odgovarjali in jo obveščali,« je dodal.
Omenjeni opozicijski svetniki pa se ne dajo. V ponedeljek so na upravo MOV poslali zahtevo za sklic izredne seje za jutri (petek) ob 9. uri, za rezervacijo sobe, pripravo gradiva in neposreden prenos prek spleta. Pravijo, da zato, ker želijo svoje delo svetnika opravljati vestno vse do izteka
mandata. Jenko ob tem še poudarja, da je »govoriti o tem, da naj bi izkoriščali sklic izredne seje v predvolilni namen, neutemeljen« in takšne obtožbe ostro zavrača.
6
POLITIKA
Devet opozicijskih svetnikov vztraja pri sklicu izredne seje Sveta MOV
Matej Jenko je z osmimi sopodpisanimi svetniki in svetnicami vložil zahtevo za sklic izredne seje Sveta Mestne občine Velenje - Zahteva je bila zavrnjena kot nepopolna -Opozicijski svetniki izredno sejo zdaj zahtevajo za jutri
Zaplete pri zahtevi za sklic izredne seje so predstavili Suzana Kavaš (levo), Matej Jenko (v sredini) in
Mihael Letonje (desno).
V programu delu za 2018 sta predvideni tudi seji za september in
oktober.
Regijska konferenca o turizmu v Savinjsko
V I VI •	•••
šaleški regiji
Velenje, Solčava - Javni zavod Center za razvoj terciarnega izobraževanja SAŠA bo v sodelovanju s Savinjsko-šaleško gospodarsko zbornico in Savinjsko-šaleško območno razvojno agencijo, 14. novembra v občinski dvorani Kmetijske zadruge Solčava, izvedel regijsko konferenco z naslovom »Turizem - razvojna prioriteta SAŠA regije?«.
Pokrovitelj konference je Svet županov SAŠA, ki mu v tem mandatu predseduje župan Občine Gornji Grad, Stanko Ogradi.
Savinjsko-šaleška regija je destinacija, ki ima po mnenju poznavalcev panoge velike razvojne priložnosti na področju turizma. Največji izzivi, ki jih je potrebno rešiti, so pomanjkanje kompetentnih kadrov, velika razdrobljenost regije, dolgoročno in s konkurenčnimi destinacijami primerljivo financiranje destinacijske organizacije ter nastajajoče razvojne smernice turizma v SAŠA regiji.
Župani SAŠA regije so podjetništvo in turizem opredelili za pomembni regijski razvojni prioriteti. Organizatorji so na konferenco povabili številne ugledne predavatelje, ki bodo s predstavitvijo predavanj pripomogli k seznanitvi udeležencev konference s primeri dobrih praks in omogočili izmenjavo mnenj, kako turizem kot regijsko prioriteto tudi v resnici udejanjiti.
Udeležba na konferenci je brezplačna, obvezna je prijava na naslov info@crti.si najkasneje v petek, 9. novembra.
Doc. dr. Franc ŽERDIN, predsednik organizacijskega odbora
Dobre temelje želi še nadgraditi
Kandidat za župana Občine Šmartno ob Paki Janko Kopušar meni, da je minuli mandat morda naložbeno najuspešnejši mandat v 24-letni zgodovini občine
Zmanjšanje uporabe plastičnih izdelkov
Evropski parlament je na plenarnem zasedanju v Strasbourgu sprejel pravila za zmanjšanje rabe plastičnih izdelkov za enkratno uporabo. Gre za 10 različnih plastičnih izdelkov, ki jih najpogosteje najdemo na evropskih plažah in v morjih. Pravila se nanašajo tudi na izgubljeno in opuščeno ribolovno orodje. To so izdelki, ki predstavljajo 70 odstotkov vseh morskih odpadkov.
Prepovedani bi bili plastični jedilni pribori (noži, vilice, žlice, palčke) in krožniki, vatirane palčke, slamice, palčke za mešanje pijač in palčke za balone.
Tatjana Podgoršek
Šmartno ob Paki, 2. novembra -
Aktualni župan Občine Šmartno ob Paki Janko Kopušar po šestih letih županovanja na letošnjih lokalnih volitvah znova kandidira za prvega moža v lokalni skupnosti. Kandidira kot nestrankarski kandidat s podpisi volivk in volivcev, pri tem pa ga podpirajo Lista za napredek občine, katere član je, ter stranki SD in DeSUS. Obe stranki sta njegovo kandidaturo podprli že na prejšnjih lokalnih volitvah.
52-letni diplomirani ekonomist je na novinarski konferenci med drugim dejal, da skupaj s svetniki Liste in koalicije v občinskem svetu ugotavlja, da je za njimi uspešen mandat, morda naložbeno najuspešnejši v 24-letni zgodovini občine. Trditev, da imajo kaj pokazati, je podkrepil z naštevanjem številnih pridobitev na različnih področjih delovanja, med katerimi pa izstopata vsaj dva projekta, vreden vsak po več kot milijon evrov: kohezijski projekt vodooskrbe ter posodobljeno državno prometno infrastrukturo, v sklopu katere so uredili še ostalo infrastrukturo. Odločali so se za izvedbo tistih projektov, ki so bili v dobrobit večjega števila občanov in so prispevali k napredku občine. Med uspehe uvršča tudi stabilne, transparentne in
uravnotežene občinske finance.
»Ustvarili smo dobre temelje za razvoj, ki jih želimo v novem mandatu še nadgraditi,« je pojasnil osrednji razlog za ponovno kandidaturo. Med prednostne naloge v naslednjem obdobju je uvrstil tri večje projekte s področja prometne infrastrukture, na-
izvajanje socialnih programov, boljšo zdravstveno oskrbo, za obnovo šmarškega kulturnega doma, v ospredje postavljajo še skrb za mlade, področje turizma, podporo delovanju društev, skrb za dobro delovanje javnih zavodov, za nadaljnje sistematično izvajanje protipoplavnih
Zavedamo se, da je naša skupna skrb uresničevati potrebe naših občank in občanov ter ustvarjati razvoj naše občine.«
Na novinarski konferenci so predstavili tudi kandidate Liste za občinske svetnike. Po besedah Kopušarja so to ljudje z znanjem in izkušnjami, ki postavljajo in-
Janku Kopušarju (drugi z desne) sta na novinarski konferenci izrazila podporo tudi predstavnika strank, ki ga pri kandidaturi za župana podpirata: Rajko Pirnat - SD (prvi z leve) ter Rudi Meh - DeSUS (prvi z
desne). V ozadju so nekateri kandidati Liste za svetnike
daljevanje aktivnosti pri izgradnji kanalizacije in malih komunalnih čistilnih naprav, izgradnjo prizidka k javnemu vrtcu, energetsko učinkovitost občinskih objektov. Prizadevali si bodo za prijetno bivanjsko in podjetniško okolje,
ukrepov. »Načrti so izvedljivi, so v korist širše skupnosti. Kot že doslej se bomo s timskim delom, povezovanjem, sodelovanjem, transparentnim poslovanjem trudili za kakovostno življenje in delo vseh v lokalni skupnosti.
terese občine in občanov pred interese politike, kar so doslej že večkrat dokazali vsak na svojem področju delovanja. Na Listi so tudi mladi, ki bodo med drugim zastopali interese vrstnikov in mlajših generacij.	a

Naš čas, 8. 11. 2018, barve: CM K, stran 7
8. novembra 2018

DOGODKI
7
Odprli Spominski center 1991
Prikaz Šaleške in Zgornje Savinjske doline v procesih osamosvajanja Slovenije
Milena Krstič - Planine
Velenje, 25. oktobra - Na dan
suverenosti, 25. oktobra, so v Velenju na Kopališki, v stavbi doslej poznani z različnimi nazivi (Dom borcev in mladine, Dom SLO), v kateri imajo danes sedeže domoljubne in veteranske organizacije, odprli Spominski center 1991, prostor, namenjen ohranjanju spomina na čas, ko se je rojevala naša država. V njem je na ogled stalna razstava o procesih in dogodkih, povezanih z osamosvajanjem Slovenije v Šaleški in Zgornji Savinjski dolini, ki sta bili leta 1991 združeni pod skupnim poveljstvom 89. Območnega štaba Teritorialne obrambe s sedežem v Velenju. Tam, kjer se je to zdelo primerno, pa Spominski center 1991
sednik Miran Ahtik
(OZVVS Velenje) in Aleksander Cvar
(PVD Sever za celjsko območje - odbor Velenje). Ob mnogih združenjih, organizacijah in institucijah so bili delovni skupini v pomoč številni posamezniki, ki so sodelovali pri zbiranju spominskega in arhivskega gradiva. Komisija je imenovala ožjo delovno skupino, ki je podrobno opredelila zasnovo spominskega centra, opravila izbor gradiva, pripravila vsebine in sodelovala z vsemi, ki so prispevali k uresničitvi projekta.
Odprtju je sledila prireditev pod šotorom.
Zanimanja za ogled je bilo že prvi dan veliko.
sega tudi ven iz tega časovnega obdobja in tudi geografskih meja.
Ideje o postavitvi centra je sprožilo spoznanje, da je javno dostopnega gradiva o skorajda še svežih in izjemno pomembnih dogodkih presenetljivo malo, zato sta leta 2012 osrednji velenjski veteranski organizaciji podali pobudo za ustanovitev Komisije za zbiranje spominskega gradiva, ki je bila leto za tem tudi ustanovljena. Člani so bili predstavniki območnih veteranskih in domoljubnih organizacij, projekt pa sta v imenu komisije vodila pred-
>
»To, kar je danes videti tukaj, je rezultat skoraj šestletnega dela. Prve ideje o tem so sicer nastajale že okoli leta 2000, operativno pa smo se
dela lotili v začetku leta 2012. V tistem obdobju na tem območju ni bilo skoraj ničesar, kar bi pričalo o tem pomembnem obdobju osamosvajanja. Nihče ni sistematično zbiral in hranil gradiva, povezanega s tem obdobjem,« pravi
Spominski center 1991 so z rezanjem traku odprli predsednik Komisije za zbiranje spominskega gradiva 1991 Miran Ahtik, minister za obrambo Karl Erjavec in župan Mestne občine Velenje
Bojan Kontič.
Danes, 8. novembra, ob 18. uri bo v Spominskem centru 1991 javno vodstvo.
predsedniki komisije Ahtik. Danes je drugače. Zbranega je bilo dovolj gradiva (in še več, nekaj ga hranijo še v depojih) za trajnejšo in celovitejšo predstavitev.
Mestna občina Velenje je za postavitev in ureditev spominskega centra zagotovila potrebna sredstva, 314.000 evrov. Danes je doslej edina slovenska občina
s takšnim centrom. Zupan Bojan Kontič: »Prav je, da smo pohiteli. Ponosen in vesel sem, da so v Šaleški in Zgornji Savinjski dolini pogledi na osamosvajanje Slovenije in desetdnevno vojno poenoteni, da tukaj ni tako, kot je ponekod drugje, ko si na eni strani nekateri želijo pripisati zasluge, ki jim ne gredo, na drugi pa nekateri nimajo priznanih. Morda je tudi to razlog, da smo v Velenju spominski center lahko postavili.« Andreja Katič, danes ministrica za pravosodje, pred tem ministrica za obrambo,
je na prireditvi spomnila na vrednote, ki so takrat veljale, in se vprašala, če jih danes še poznamo. »Pokazali smo enotnost, skupen cilj pa postavili pred lastne interese. To bi morali večkrat storiti tudi v današnjem času.« Karl Erjavec pa je dejal, da izkazujemo preveč nezadovoljstva, morali pa bi biti srečni, da živimo
v svoji državi, v svoji edini domovini. Še več takih spominskih centrov bi morali postaviti.«
Spominski center 1991 bo upravljal Muzej Velenje. »Namenoma ga nismo imenovali muzej, ker želimo, da bo to prostor povezovanja in sodelovanja vseh domoljubnih ljudi, prostor vzgoje, izobraževanja, kulture, prostor druženj in srečevanj,« pravi direktorica Muzeja Velenje Mojca Ževart. Do konca decembra bo odprt vsako soboto od 10. do 12. ure in od 15. do 18. ure, ob predhodni najavi je ogled mogoč kadarkoli. Ogled je brezplačen.
Rekli so )
Alojz Hudarin, poveljnik enote za posebne namene: »V zadnjih sedemindvajsetih letih sem kar nekajkrat doživel, da so mi nekateri skušali razložiti, kako je bilo v Dravogradu. Pa se niti slučajno ne spomnim, da bi bili zraven.«
Aleksander Cvar: »Uspelo nam je. Tukaj si bodo lahko mladi pogledali, da svobodna in samostojna Slovenija ni dana od boga.«

Naj bo vsak dan dan za reformacijo
Slavnostni govornik na občinski proslavi ob dnevu reformacije je bil državni sekretar Jan Škoberne, kulturni program so pripravili učenci in učitelji OŠ Šalek
Tina Felieijan
Velenje, 24. oktober - Tudi letos so rojstvo slovenskega knjižnega jezika obeležili z osrednjo proslavo v velenjskem svetišču knjig - Knjižnici Velenje. Kulturni program s poudarkom na knjigah, besedah in slovenskih literarnih mejnikih so pripravili na OŠ Šalek, nastopali pa so tako učenci kot učitelji. Skozenj so se dotaknili tako pomena in posledic Luthrovih tez kot prve knjige v slovenskem jeziku. Nakazali so razvoj pisane slovenske besede in pridobitve slovenskega naroda z uporabo slovenščine v javnem prostoru.
Izjemen pomen reformacije -prve velike družbene spremembe, ki je opolnomočila ljudi, da znanje, ki omogoča emancipacijo posameznika, saj brez njega ni
svobode, pridobivajo v lastnem jeziku, s tem pa premagajo obsodbo na hlapčevanje - pa je poudaril tudi slavnostni govornik - državni sekretar na ministrstvu za kulturo Jan Škoberne. Dejal je, da bi si reformacijo morali vzeti za zgled tudi v sodobnem
času. »Najtežje odločitve moramo sprejeti, četudi so vse ostale bolj enostavne. Če želimo živeti vrednote svoje države, skupnosti, ne nazadnje civilizacije, ne bo dovolj, da svoje delo in odgovornost prelagamo na druge. Sami smo odgovorni za stanje danes, še bolj
pa za prihodnost.« Poudaril je, da se lahko iz zgodovinskega procesa reformacije marsikaj naučimo, in za primer dal ukrepanje v zvezi s podnebnimi spremembami ter pozval k jasnim stališčem, akcijskemu načrtu in konkretnim korakom. »Ključni izzivi, kot je
denimo globalno segrevanje, nas ne bodo čakali, kot tudi Luthra ni čakala skorumpirana in pokvarjena Cerkev. Sam je bil odgovoren za tisto Cerkev, kakor smo mi danes odgovorni za to, da bomo svojim otrokom zapustili čisto okolje ali vsaj planet, na katerem bo mogoče živeti,« je med drugim povedal in sklenil: »Naj bo vsak dan dan za reformacijo.«
Spominski center vabi na javno vodstvo
V četrtek, 25. oktobra, so v Velenju odprli Spominski center 1991, ki ga je v upravljanje prevzel Muzej Velenje. Spominski center bo za obiskovalce novembra in decembra odprt vsako soboto med 10. in 12. uro ter med 15. in 18. uro. Po predhodni najavi in dogovoru je ogled Spominskega centra 1991 mogoč kadarkoli.
Muzej Velenje bo danes, v četrtek, 8. novembra, ob 18. uri pripravil tudi javno vodstvo po Spominskem centru 1991, v nedeljo, 18. novembra, pa ob 10. uri vabijo v Spominski center 1991 na nedeljsko muzejsko druženje z otroki.
Spominski center 1991 s stalno razstavo, dogodki in pedagoškimi programi predstavlja Šaleško in Zgornjo Savinjsko dolino v procesih osamosvajanja Republike Slovenije, postal pa naj bi tudi prostor druženja, srečevanja in povezovanja domoljubnih ljudi.
REKLI SO >
Zakaj je pomembna reformacija in njeno praznovanje v sodobnem času?
Jan Škoberne, državni sekretar: »Reformacija je v resnici največji projekt emancipacije človeka. Brez možnosti, da znanje usvaja in ustvarja v maternem jeziku, je vsak človek zgolj zaklet v suženjstvo in neenakost. Solidarnost se začne s knjigo in besedo, ki jo
razumeš od svojega rojstva.«
Sanja Jazbinšek Sever, učiteljica slovenščine: »Življenje brez jezika je nepredstavljivo. Zavedam se, da z jezikom smo, v njem bivamo in je naše bistvo. Njegova zvočnost in vznesenost ostajata v besedah in knjigah, kar nam ponuja potovanja v najrazličnejše svetove; zapisana beseda je dediščina kulture naroda.«
Zala Koren, šestošolka: »Reformacija je za nas pomembna, ker nam je dala knjige v slovenskem jeziku. Praznovanje reformacije
pa je pomembno, da dokažemo, da nam je že vedno pomembna preteklost.«
Barbara Rošer, učiteljica glasbe: »Spominjanje reformacije in njenih pridobitev je pomembno predvsem zaradi našega jezika. Vsaka slovenska beseda je zlata vredna in tudi v glasbi zelo pomembna, saj moramo jasno izgovarjati besede, razumeti besedilo pesmi, ga interpretirati v pravem pomenu, da lahko prek glasbe prenesemo sporočilo besedil.«
Naš čas, 18. 10. 2018, barve: CM K, stran 8
8
PREGLED TEDNA
H^AS
8. novembra 2018
OD SREDE do torka
Mojca Štruc
Sreda, 31. oktobra
Ob dnevu varčevanja so nam mediji sporočili, da imamo Slovenci na bančnih računih skoraj 19 milijard evrov in smo statistično po stopnji varčevanja v Evropi na tretjem mestu.
Bil je tudi dan reformacije, verski praznik in dela prost dan.
Zaznamovali smo dan reformacije.
V	številnih krajih po Sloveniji so čas namenili odpravljanju škode po zadnji ujmi. Najbolj so hiteli v občini Tržič, kjer so že ugotovili za vsaj 10 milijonov evrov škode.
Francija je sprožila preiskavo zaradi neobičajno velikega števila dojenčkov, rojenih brez rok.
V	zgradbi ruske obveščevalne službe na severozahodu Rusije je v eksploziji umrl domnevni napadalec, trije zaposleni so bili ranjeni.
Pakistansko vrhovno sodišče je razveljavilo smrtno kazen kri-stjanki, obsojeni zaradi bogoklet-stva. Primer je močno razdelil pakistansko javnost.
Evropska komisija je izrazila obžalovanje nad potezo Avstrije, ki je po ZDA in Madžarski kot tretja država napovedala izstop iz dogovora Združenih narodov za upravljanje migracij.
Četrtek, 1. novembra
Ob dnevu spomina na mrtve je predsednik republike Borut Pahor v spremstvu državne delegacije položil venec k spomeniku vsem žrtvam vojn in z vojnami povezanim žrtvam ob ljubljanskem Kongresnem trgu.
žem in podjetjem, in sicer zaradi »nekorektnega ravnanja«.
Petek,
2. novembra
Ministrstvo za okolje in prostor je začelo evalvacijo dosedanjega izvajanja nove prostorske in gradbene zakonodaje.
Nadaljevala se je zgodba iskanja guvernerja Banke Slovenije. Tokrat sta se v boj podala ekonomista, raziskovalca in širši javnosti znana Jože P. Damijan in Igor Masten.
Poljska in Nemčija sta sporočili, da nameravata kljub sporom okrepiti sodelovanje, predvsem v zvezi z evropsko politiko.
V	Pakistanu je bil v napadu ubit vplivni pakistanski klerik Maulana Sami Ul Hak, učitelj voditeljev afganistanskega islamskega gibanja, znan kot oče afganistanskih talibanov.
Bela hiša je napovedala »najhujše« sankcije proti Iranu, ki se osre-dotočajo na sektorje energetike, bančništva, ladijskega transporta in ladjedelništva.
V	Egiptu je oborožen moški prestregel avtobus s koptskimi kristjani na poti proti samostanu in začel streljati nanj.
Vlada se je s sindikati tokrat pogajala ločeno.
stranko, ki naj bi pomiril razgrete strasti v državi.
V	Indiji so po obsežnem iskanju ustrelili tigrico, ki naj bi ubila 13 ljudi.
V	Jemnu je umrla sedemletna Amal Hussein, katere fotografija, objavljena v časopisu New York Times, je postala simbol lakote in hude humanitarne krize v državi.
Nedelja, 4. novembra
Borut Pahor je ob 9. obletnici podpisa arbitražnega sporazuma med Slovenijo in Hrvaško dejal, da bo meja, kot jo je določilo arbitražno sodišče, kljub zavračanju Hrvaške prej ali slej uveljavljena.
Pozive k prižiganju sveče manj so nekateri razumeli kot omejevanje verske svobode.
V italijanskem senatu so sprejeli novi zakon o zakoniti samoobrambi, ki odpravlja kazensko sankcioniranje streljanja na vsiljivce na območju zasebne posesti.
Poročilo Unicefa je razkrilo, da več kot sedem milijonov otrok v Jemnu ogroža resna lakota, pomagalo pa jim ne bo niti končanje dolgoletnega konflikta.
Osebje v Googlovih pisarnah po vsem svetu je protestno odkorakalo iz svojih uradov, s čimer so skušali opozoriti na slabo obravnavo žensk, zaposlenih v tem velikem podjetju.
Moskva je začela izvajati ostre finančne sankcije proti več sto ukrajinskim politikom, poslovne-
Ameriški predsednik je še zaostril retoriko proti priseljencem in napovedal sankcije Iranu.
Predsednik Trump je še zaostril protipriseljensko retoriko. »Če bo kdo metal kamne v našo vojsko, bomo to obravnavali kot strelno orožje. Naša vojska bo odgovorila s streljanjem,« je dejal.
Sobota, 3. novembra
V	Kopru so iz šestih svetlobnih vitrin na avtobusnih postajah izginili plakati županskega kandidata Gašparja Gašparja Mišiča.
V	Trstu je med okrepljenim varovanjem potekal shod neofa-šistov in njihovih nasprotnikov. Na shodu protifašistov so nestr-pneži z vzkliki napadli politične predstavnike Demokratske stranke, vendar do večjega nasilja ni prišlo.
V	Pakistanu so se nadaljevali protesti po razveljavljeni smrtni kazni kristjanki, obsojeni zaradi bogokletstva. Oblasti so vendarle dosegle dogovor z islamistično
Predsednik Pahorje dejal, da bo arbitražni sporazum slej kot prej veljaven.
Stranki nemške velike koalicije, Krščanskodemokratska unija in Socialdemokrati, sta na kriznih sestankih poskušali najti rešitev za padanje podpore.
V	bolnišnici je umrla ukrajinska borka proti korupciji Katerina Gandzjuk, ki so jo julija napadli s kislino.
Več tisoč Irancev se je na obletnico zajetja ameriškega veleposlaništva in talcev med islamsko revolucijo leta 1979 zbralo na ulicah, kjer so protestirali tudi proti novim ameriškim sankcijam.
Na Siciliji je v hudem neurju umrlo dvanajst ljudi.
Tuji mediji so poročali, da sta London in Bruselj sklenila, da naj bi Velika Britanija po izstopu iz Evropske unije začasno v celoti ostala del carinske unije.
V	Trstu je potekala veličastna slovesnost ob dnevu narodne enotnosti in oboroženih sil.
Ponedeljek, 5. novembra
Vladna pogajalska skupina se je v ločenih terminih sestala s tremi
skupinami sindikatov javnega sektorja: Svizom, Počivavškovo skupino in nato še z zdravstvenima sindikatoma.
Premier Marjan Šarec je poudaril, da je dogovor Združenih narodov o migracijah, ki je znan tudi kot marakeška deklaracija, nezavezujoč dokument.
V	Kamerunu so neznanci ugrabili najmanj 80 osnovnošolskih otrok in zaposlenih. Zahtevali so zaprtje šol v pokrajini.
Sinova umorjenega savdskega novinarja Džamala Hašokdžija sta v prvem intervjuju za medije pozvala k vrnitvi očetovega trupla.
Po uvedbi ameriških sankcij proti Iranu je tamkajšnji predsednik Hasan Rohani napovedal, da bo Iran kljub sankcijam prodajal svojo nafto in bo kršil sankcije.
Torek, 6. novembra
V	Ljubljani sta se srečala obrambna ministra Slovenije in Hrvaške. Erjavec in Krstičevic sta največ pozornosti namenila dvostranskemu sodelovanju in varnostnim izzivom.
Vlada je nadaljevala ločena pogajanja s sindikati javnega sektorja. Mediji so ob večeru poročali, da so sindikati pod vodstvom Počivavška in Sviz bližje vladnemu predlogu.
So pa začeli stavkati člani Sindikata delavcev v pravosodju. Predsednik njihovega stavkovnega odbora je pojasnil, da zahtevajo odpravo plačnih anomalij, možnosti novega zaposlovanja in odpravo preostalih varčevalnih ukrepov.
V ZDA so demokrati znova prevzeli večino v predstavniškem domu.
V ZDA so demokrati na vmesnih kongresnih volitvah po osmih letih znova prevzeli večino v predstavniškem domu oziroma spodnjem domu kongresa.
Na območjih v Iraku, ki so bila pod nadzorom Islamske države, so našli več kot 200 množičnih grobišč s po več tisoč trupli.
Francoski predsednik Emmanuel Macron se je zavzel za ustanovitev »prave evropske vojske«, s katero bi se Evropa lahko branila pred Rusijo, Kitajsko in ZDA.
Žabja perspektiva
O večvrednosti
V soboto so bili na ulicah Trsta in Liverpoola fašisti in nasprotniki fašizma.
Eno preteklih sobot se je v nekaterih evropskih mestih protestiralo proti nacionalizmu in rasizmu, proti Evropi zidov. Neki torek pred kratkim je papež Frančišek ponovno pozval k strpnosti do beguncev in posvaril pred populizmi, prvič pa je ob tem omenil primer nacističnega voditelja Hitlerja, njegovega vzpona na oblast.
Predsednik države je v soboto zapisal, da je fašizem eden izmed treh totalitarizmov prejšnjega stoletja.
Predsednik države je pred kratkim dejal, da ne zaznava paradigmatskih sprememb v širini sovražnega govora. Dan, dva pozneje je Svet Evrope pozval Slovenijo, naj okrepi boj proti sovražnemu govoru na družabnih omrežjih in obsodi Špela Kožar uporabo rasističnega jezika v javnem prostoru.
Mi pa se še kar naprej prepiramo: Kdo so pravi medvojni zločinci, kdo novodobni »manjšinci«?!Namesto, da bi detektirali družbeno klimo kot alarmantno, jo raje seciramo pravno, politično, strokovno, skratka pluralno. Splusi in minusi. A včasih je treba zavzeti načelo, držo, stav. Ker je lahko sicer prepozno. Smo že (pre)pozni?
Ko sta revija Demokracija in založba Nova obzorja razpisali natečaj za izvirno slovensko pravljico za otroke do desetega leta z jasnimi smernicami - tema naj bo nevarnost, ki jih prinašajo multikulturalizem in ilegalne migracije, v vlogi negativcev, če gre za slikanico z živalmi, pa je napram domači vrsti t. i. tujerodna invazivna vrsta - noben slovenski politik ni hitel pred kamere. Četudi je bilo to že tretje rasistično-nacionalistično dejanje tega medija le v zadnjih nekaj tednih; začelo se je z naslovnicami, nadaljuje se z natečajem za otroke. S politično tišino glede rasne, verske, spolne ali katere koli druge nestrpnosti v javnem prostoru se nenehno dovoljuje kršenje ustave. In ko je nepotrebna ustava, je nepotrebna država.
Prve minute filma Obupana nemškega režiserja Fatiha Akina spoznamo mlado družino. Katja je srečno poročena z Nurijem; hči nemških staršev in sin kurdskih priseljencev imata šestletnega otroka. Katja v bombnem napadu sredi Hamburga izgubi oba. Policija nemudoma začne brskati po Nurijevi preteklosti, Katja pa vztraja, da je nedolžen ...
Rasizem, nacionalizem, ksenofobija so prežeti z občutkom večvrednosti. Opazovati posameznika, ki se postavlja pred drugim(i), ker ima boljšo službo, več denarja, lepši avto; ker je druge narodnosti ali veroizpovedi; ker prisega na konservativne vrednote, sama pa na liberalne itd. - kako nepomemben je tak način razmišljanja za moj obstoj, so me naučili starši, kako pomembno je sobivanje za obstoj človeštva, me je »naučilo« odraščanje v Velenju. Moja zgodba je le ena od sedmih milijard, in čeprav ne maram »brati« nekaterih drugih, jim ne voščim, da pristanejo na grmadi.
... Katja policijskega inšpektorja opozarja, da je videla svetlolaso dekle, kako je pred moževo poslovalnico pustilo kolo s kovčkom. Naposled sta obtožena Nemca, mlad par, člana neonacistične Zlate zore, a tudi oproščena, saj njun odvetnik Katjo prikaže kot odvisnico od drog, s čimer je zasajen dvom. Dvom zmaga celo nad pričanjem očeta obsojenca, ki potrdi, da je njegov sin neonacist in je v garaži skrival enake sestavine za bombo, kot so bile uporabljene ob umoru Katjinega moža in sina. Ker Katja ne najde pravice na sodišču, jo poišče, sodi sama. Izsledi osvobojeni nemški par na nekem gršem otoku, kjer se skrivata v prikolici -vstopi vanjo in se razstreli. Nemka ubije dva Nemca.
Pred nekaj tedni sem se prvič peljala mimo zidu, ograje, mejnih rešetk.
Nikoli ne bom razumela, da je nekaj takega postavila slovenska vlada.
Nikoli ne bom razumela, da nismo sprejeli/da ne sprejmemo več ljudi, ki so bežali/bežijo pred vojno ali opustošeno lastno domovino.
Nikoli ne bom razumela človeka, ki se počuti večvrednega od sočloveka.
Razumem pa, zakaj je občutek večvrednosti sod smodnika.
[
""Hm online
1
Shodu v Trstu so sovpadali s 100. obletnico konca 1. svetovne vojne.
■
www.nascas.si
Naš čas, 8. 11. 2018, barve: CM K, stran 9
8. novembra 2018
Znova orjejo ledino
V Splošni bolnišnici Celje pridobili novo diagnostično opremo v vrednosti več kot 1,3 milijona evrov - Nova diagnostična metoda za lažje odkrivanje raka prostate
Tatjana Podgoršek
Celje, 24. oktobra - V Splošni bolnišnici Celje so konec poletja končali dve naložbi v diagnostično opremo. Na Radiološkem oddelku so pridobili magnetnoreso-nančni tomograf, na Urološkem oddelku pa ultrazvočni sistem, s katerim bodo lažje odkrivali raka prostate ter ga lahko tudi tarčno biopsirali. Oprema je vredna več kot 1,3 milijona evrov. Glavnino denarja je zagotovilo ministrstvo za zdravje, bolnišnica pa je prispevala dobrih 350 tisoč evrov za pripravo prostora za namestitev magnetne resonance. Obe diagnostični pridobitvi, ki za bolnike pomenita višjo kakovost in obseg storitev, so predali svojemu namenu prejšnjo sredo.
Več preiskav, skrajšanje čakalnih vrst
Na novinarski konferenci pred uradno predajo je strokovni direktor bolnišnice Franci Vindišar dejal, da je bil nakup novega ma-gnetnoresonančnega tomografa nujen. Preiskave so namreč do sedaj izvajali s 14 let starim, tehnološko zastarelim aparatom, katerega izkoriščenost je bila
precej nad slovenskim povprečjem. Poleg tega je bila zadnja tri leta dostopnost do teh preiskav za prebivalce v Savinjski regiji najslabša v državi. »Z nakupom je hudih težav konec in lahko
V celjski bolnišnici uvajajo novo diagnostično metodo pri odkrivanju raka prostate - zlitje dveh tehnologij (magnetne resonance in ultrazvoka) v eno. Ker je storitev dražja, jih čakajo trda pogajanja z zdravstveno zavarovalnico za višjo ceno.
rečem, da smo največje ozko grlo bolnišnice odpravili.« Vindišar je še povedal, da so število preiskav z magnetno resonanco zaradi pogostih okvar in posledično izpadov iz 7197 leta 2016 lani
zmanjšalo na 6319. Letos naj bi opravili 7500, prihodnje leto pa 9000 preiskav. Čakalne dobe so trenutno v mejah dopustnega, saj pacienti s stopnjo zelo hitro na preiskavo čakajo 14 dni, s stopnjo hitro 28, s stopnjo redno pa 75
dni. Ker bodo preiskave opravljali tudi ob koncu tedna, ker v funkciji ostaja tudi stari aparat, računajo, da bodo bistveno zmanjšali čakalne dobe. Po Vindišarjevih besedah potrebe po preiskavah
z magnetno resonanco izrazito naraščajo na vseh področjih medicine. Z novim aparatom bodo lahko opravljali preiskave tudi pri klavstrofobičnih pacientih in otrocih, ki so jih morali zdaj pošiljati drugam.
MED VAMI
Zadovoljstvo nad novo pridobitvijo je izrazil tudi Dušan Ačkun, predstojnik radiološkega oddelka. »Aparat je med najsodobnejšimi, in kar je zelo pomembno, dopušča precej večji nabor preiskav. Do sedaj namreč nismo mogli opravljati preiskav trebuha, ožilja, prostate, abdominalnih organov, jeter, trebušne slinavke in srca, ki so zahtevnejše in trajajo tudi več kot pol ure, kar pri preiskavi skeleta, denimo, ni običajno,« je pojasnil.
Nov magnetnoresonanč-nim tomograf omogoča večji nabor preiskav. Od zdaj bodo namreč lahko opravljali tudi preiskave trebuha, ožilja, prostate, abdominalnih organov, jeter, trebušne slinavke in srca.
Prvi v državi uvajajo fuzijo slike magnetene resonance z ultrazvočnim prikazom
V bolnišnici se ponašajo še z novim ultrazvočnim sistemom, ki omogoča lažje odkrivanje raka prostate ter tarčno biopsijo. Tako kot z uvedbo robotskih operacij raka prostate tudi z uvajanjem fuzije slike magnetne resonance z ultrazvočnim prikazom orjejo ledino v diagnostiki v urologiji. »Ta aparat nam omogoča zelo dobro digitalno generiranje tridimenzionalne rekonstrukcije
■
9
prostate, urolog pa lahko z njim opravi fuzijsko biopsijo, s čimer ■ poskušamo najti in potrditi zgolj tiste rake, ki potrebujejo aktivno zdravljenje,« je opisal prednost novega ultrazvočnega sistema Sandi Poteko, predstojnik Urolo- ■ škega oddelka bolnišnice. Franci Vindišar je pri tem še dodal, da so tovrstne preiskave žal tudi ■ drage in da čakajo bolnišnico trda pogajanja z zdravstveno zavarovalnico za ceno, saj te storitve ■ še nima v obračunskem modelu. Pričakujejo razumevanje in upajo, da se bodo z njo hitreje dogovorili o višjem plačilu, kot so se pri doplačilu za robotske operacije, za katere so čakali na potrditev višje cene več kot tri leta, vmes pa dobili še tožbo z zdravstveno zavarovalnico.
Sanacija v okviru pričakovanj
Celjska bolnišnica je ob polletju pridelala dva milijona evrov izgube, kar je za milijon manj kot v enakem obdobju lani. Po besedah Margarete Guček Zakošek, direktorice bolnišnice, ustanova posluje zelo dinamično, sanacija poteka po načrtu. Največje težave jim povzroča povprečno vrednotenje primerov, saj storitve zdravstvena zavarovalnica ne plačuje v skladu z njihovimi pričakovanji. So pa kar pol milijona evrov prihranili pri stroških materiala, skupna javna naročila še naprej centralizirajo.
■
r~
S predaje diagnostičnih pridobitev svojemu namenu (od leve proti desni): Sandi Poteko, Dušan Ačkun, Samo Fakin (minister za zdravje), Andrej Breznik (z Radiološkega oddelka), Margareta Guček Zakošek in
Franci Vindišar
Pobude se že vrstijo
Mestna občina Velenje je objavila nov interaktivni portal in mobilno aplikacijo Sooblikujmo Velenje, ki prebivalcem omogoča lažjo komunikacijo z občinsko upravo in pridobivanje informacij
Tina Felicijan
Mestna občina Velenje je naredila nov korak naproti občankam in občanom ter jih povabila k podajanju pobud, pripomb, opozoril, tudi pohval in zastavljanju vprašanj za različna področja bivanja v mestu, da bi to bilo prebivalkam in prebivalcem čim bolj prijazno. Za čimbolj preprosto, hitro, pregledno in konstruktivno dvosmerno komunikacijo je vzpostavila spletni servis Sooblikujmo Velenje, prek katerega uporabniki oddajo pobudo, urednik pa nanjo kar najhitreje pripravi odgovor ter ga objavi. Ideja sicer ni nova, saj po podobnem principu že od leta 2012 deluje spletna stran Starosti prijazno mesto, prek katere posredujejo pobude in vprašanja občini predvsem starostniki. Do danes je na portal prispelo več kot 160 pobud. Leta 2014 pa je Velenje v sklopu evropskega projekta, ki ga je izvajal Mladinski svet Velenje, dobilo portal Urbane točke, namenjen spletnemu oddajanju pripomb, pobud, graj in pohval. Zaradi kadrovskih zapletov pri skrbništvu in urejanju portala ter pomanjkljive promocije ta ni zaživel v polni meri, čeprav je veliko obetal. Zato je ugasnil, občina pa je namesto njega vzpostavila novega, ki je bolj enostaven in dovolj podprt, da je možnost za neposredno komunikacijo z občinsko
upravo že v prvih dneh delovanja portala izkoristilo veliko občank in občanov.
»Komunikaciji s prebivalci posvečamo veliko pozornosti. O vseh projektih, prireditvah in drugih aktivnostih jih obveščamo v sporočilih za javnost. Smo si pa želeli nagraditi dvosmerno komunikacijo in jih spodbuditi, da
Portal Sooblikujmo Velenje na spletnem naslovu pobude.velenje.si je že zaživel.
na upravo naslovijo pobude, pohvale, kritike, mnenja, uprava pa jim odgovori po elektronski pošti in odgovor objavi na novem interaktivnem portalu Sooblikujmo Velenje. Želimo namreč spoznavati želje, potrebe občanov in nanje odgovarjati z našimi projekie,« pojasnjuje vodja kabineta župana Saša Sevčnikar.
Spletna stran pobude.velenje ne zahteva registracije, zato je vpis pobude hitrejši in bolj enostaven. Uporabnik vpiše naslov lokacije ali jo označi na zemljevidu, izbere področje, s katerega
ima vprašanje, predlog ali kritiko, naslovi pobudo in jo opiše. Dopiše kontaktne podatke in jo s klikom pošlje uredniku, ki s pomočjo skrbnikov posameznih področij v občini kar najhitreje pripravi odgovor in ga pobudniku pošlje na vpisani elektronski naslov. Pobudo in odgovor pa anonimno objavi tudi na portalu. »Izbirajo lahko med pobudami v zvezi s cestami, redarstvom, informatiko, javnimi naročili, razsvetljavo, zelenicami in drugimi javnimi površinami, prireditvami, javnimi sanitarijami, javnim prevozom, kanalizacijo, kolesarskimi potmi, kulturo, občinskimi prostori, ravnanjem z odpadki, oglaševanjem, otroškimi igrišči, pokopališči, poškodbami javnih objektov in infrastrukture, vandalizmom, prometno politiko, parkiranjem, razvojnimi projekti, socialnim varstvom in zdravjem, stanovanji, športno infrastrukturo in turizmom, varstvom pred naravnimi in drugimi nesrečami, vzgojo in izobraževanjem, v kategorijo razno pa lahko vpišejo vse, kar ne sodi v katero od naštetih,« je portal predstavila vodja kabineta in dodala, da so od objave portala v začetku oktobra do danes obravnavali že preko 80 pobud. Največ se jih nanaša na dodatne zasaditve zelenja, negovanje dreves ali odstranjevanje posušenih, dopolnitve otroških igrišč z igrali, dodatno urbano opremo ob sprehajalnih in kolesarskih stezah, opozorila v zvezi s poškodovanimi cestišči ter pomanjkljivostmi parkirišč, pločnikov in prehodov za pešce, pomanjkljivim delovanjem javne razsvetljave ali brezžičnega in-ternetnega omrežja, pomanjkanjem označevalnih tabel, prispeli pa sta tudi pobudi za solarno drevo v Sončnem parku in izgradnjo razglednega stolpa, pa predlog za ureditev zelenice v okolici Titovega spomenika.	a
Škodo po ujmi so zabeležili tudi v Saša regiji
Ljubljana, 6. novembra - Hudo neurje z vetrom in močnim deževjem je 29. in 30. oktobra v številnih krajih po državi za seboj pustilo ogromno škode. Kot so navedli na Upravi RS za zaščito in reševanje, so škodo zabeležili v 44 občinah, po prvih zbirnih ocenah bo ta presegala 0,3 promile državnega proračuna. Vlada je v torek izdala sklep o začetku ocenjevanja škode. S
tem pozivajo občine in vodnogospodarska podjetja oz. ministrstva, naj pripravijo oceno škode na stvareh in infrastrukturi.
Med prizadetimi so tudi občine Gornji Grad, Ljubno, Luče, Mozirje, Nazarje, Rečica ob Savinji, Solčava in Šoštanj. Občinske komisije v navedenih občinah bodo škodo ocenile do 3. decembra.
■
Naš čas, 18. 10. 2018, barve: CM K, stran 10
10
IZOBRAŽEVANJE

8. novembra 2018
Znamo in zmoremo kakovostno izobraževati
Z osrednje svečanosti ob praznovanju 60-letnice delovanja
60 let Šolskega centra Velenje - Temeljni izziv mlade pripraviti na vso kompleksnost družbe prihodnosti
Tatjana Podgoršek
Velenje, 26. oktobra - Šolski center Velenje je osrednji dogodek ob praznovanju 60-letnice delovanja pripravil v kulturnem domu v Velenju.
Ponosni na marsikaj
Janko Pogorelčnik, direktor šolskega centra, je v nagovoru menil, da gre za častitljiv jubilej, ki lepo sovpada z rastjo ter razvojem mesta in širšega okolja, v katerem je nastal. Najprej za potrebe Rudnika lignita, nato pa postopoma do 26 srednješolskih in 6 višješolskih programov ter velikega nabora funkcionalnih izobraževanj in usposabljanj. Uspehi dijakov in študentov centra so dokaz odličnega dela. Po mnenju Pogorelčnika je za Šolski center značilna odprtost za uvajanje novosti, za sodelovanje in povezovanje. »Svojemu temeljnemu poslanstvu sledimo z globokim zavedanjem, da je dobro počutje vseh udeležencev pogoj za ustvarjalnost in kakovostno vzgojno--izobraževalno delo z mladimi. Ponosni smo na izjemno šolsko klimo, kar je posledica dobro organiziranega, demokratičnega vodenja ves čas. Zavedamo se odličnega sodelovanja z lokalnim okoljem, z gospodarstvom, obrtjo in podjetništvom. Nikoli ne smemo zaostajati za gospodarstvom, z njim moramo biti vsaj vzporedni, če ne celo pred njim. Rezultat teh prizadevanj in odlična osnova za naprej je
z dobrim sodelovanjem z lokalnimi skupnostmi v regiji Saša, s katerimi si prizadevajo za učinkovitost izobraževanja, pestrost dogodkov in nove priložnosti za mlade. Dotaknil se je še naloge države in pri tem poudaril potrebo po čimprejšnji spremembi načina financiranja srednjih šol z več razumevanja za potrebe gospodarstva. Pogorelčnik je sklenil svoje misli s prepričanjem, da znajo in zmorejo kakovostno izobraževati. »Vsi skupaj se
Zgodbe o uspehu tudi v prihodnje
Mnenju o kakovostnem izobraževanju in dobri organiziranosti Šolskega centra je pritrdil tudi velenjski župan Bojan Kontič. Čeprav skrb za izvajanje srednješolskega izobraževanja ni naloga lokalne skupnosti, je ta spletla s Šolskim centrom veliko dobrih zgodb, saj se zavedajo pomena znanja za razvoj. Zahvalil se je za opravljeno delo ter izrazil željo, da bi Šolski center opravljal svoje poslanstvo tako kakovostno tudi v prihodnje. Elvira Šušmelj, generalna direktorica direktorata za srednje in višje šolstvo ter izobraževanje odraslih na pristojnem ministrstvu, je med izzive uvrstila
naš mednarodno priznani Med-podjetniški izobraževalni center, ki je trden most med gospodarstvom, šolstvom in razvojem.« Po mnenju Pogorelčnika se morajo šolniki globoko zavedati, kako pomembno je pravočasno prepoznati izzive nove svetovne ekonomije, ki prinaša spremembe z veliko hitrostjo in uspeh v svetovni tekmi postavlja na pov-
sem nove temelje. Zato je njihov temeljni izziv pripraviti mlade generacije na vso kompleksnost družbe prihodnosti in jih dobro usposobiti za delo, pri katerem je potrebna velika strokovnost in široka razgledanost, prilagodljivost, sposobnost sodelovanja in zmožnost dobrega ter hitrega odločanja. Ob tem pa se je treba zavedati, da vzgajajo mladi rod za
prihodnost vseh. Pri tem je opozoril tudi na potrebo po usposabljanju in usvajanju novih znanj učiteljev, tako strokovnih kot pedagoških. Omejitve, ki jih imajo kot šolska institucija pri ustvarjanju priložnosti za osebnostni razvoj, sposobnost in raznolike talente mladih, lahko presežejo predvsem
Rekli so )
Drago Šulek: »Drži, da Šolski center beleži 60 let razvoja in rasti. Še vedno ga dela prepoznavnega v širšem prostoru močna predanost temu, da je treba mlade izobraževati za nekaj uporabnega, da bodo dobili delo.«
Peter Robida: » Navdušen sem nad starostjo centra in uspehi dijakov, nad njegovo povezanostjo z gospodarstvom in okoljem. Upam, da bo tako ostalo. Prihodnost centra je gotovo izobraževanje za poklice v proizvodnih dejavnostih.«
Ivan Kotnik: »20 let sem vodil Šolski center, sicer
pa sem z njim povezan vso svojo kariero. V času mojega vodenja smo center vsebinsko in prostorsko na nekaterih področjih potrojili. Če je bila to takrat velika težava, je mojim bivšim sodelavcem danes še težje, ker je prostore treba napolniti, generacije dijakov pa so se prepolovile. Vmes je nastalo po Sloveniji še nekaj šol, pa tudi cestne povezave omogočajo, da ni težko iz Velenja v Ljubljano, Celje, Maribor ali Slovenj Gradec. Zato je treba biti še boljši, pravzaprav odličen. Vse dobro in srečno pri tem želim.«
Gostje na odru so bili tudi zadnji trije direktorji Šolskega centra (od leve proti desni): Drago Šulek, Peter Robida in Ivan Kotnik
moramo potruditi tudi za to, da bodo naši mladi, polni znanja in entuziazma, v prihodnosti lahko prepoznali svojo življenjsko pot ter kariero tudi doma - v Sloveniji in regiji Saša.«
padanje štvila otrok v generacijah ter hkrati dejala, da bo Šolski center na osnovi izkušenj, znanja, delavnosti zaposlenih, zvedavosti pisal zgodbe o uspehu tudi v prihodnje.

Srečanje partnerskih šol na temo sončne energije prihodnje leto v Velenju
Tatjana Podgoršek
Od 12. do 16. novembra odhaja v Viborg na Dansko skupina 3 dijakov in učitelj Gimnazije Velenje na srečanje partnerskih šol, vključenih v mednarodni projekt SMET. Projekt je stekel v lanskem šolskem letu, uradno ga bodo sklenili 31. avgusta 2019.
Miran Papež, koordinator mednarodnih projektov na Šol" skem centru Velenje, je povedal, da je osnovni namen projekta z raziskavami in eksperimenti pridobiti dodatno znanje o obnovljivih virih energije na osnovi " medpredmetnega interdisciplinarnega povezovanja ved ter metod
reševanja praktičnih težav. Cilj projekta je povečati privlačnost pouka naravoslovja, promocija tehničnih ved v splošno izobraževalnih šolah ter pridobivanje medkulturnih kompetenc. Projekt je vreden 125 tisoč evrov oziroma vsaki partnerski šoli pripada 24 tisoč evrov, sofinanciran pa je v okviru programa Raslemu+, KA2 - šolska partnerstva.
Doslej že spoznavali vodno, geotermalno energijo in biomaso
Gimnazija Velenje je ena od šestih partnerskih šol v omenjenem mednarodnem projektu in
edina slovenska predstavnica. Njegova nosilka je šola iz Turčije, partnerske šole pa so še iz Danske, Italije, Madžarske ter Portugalske. Na velenjski gimnaziji je v projekt vključenih 17 dijakov letošnjih dijakov 3. in 4. letnikov, ki so za izbirni predmet izbrali fiziko, njihovi spremljevalci pa so profesorji naravoslovnih in tehničnih predmetov ter tujih jezikov. Doslej so udeleženci že obravnavali vodno energijo (na Portugalskem), v Turčiji geotermalno energijo, na Madžarskem pa biomaso. Na partnerskem srečanju šol na Danskem bo v ospredju vetrna, tema srečanja
v Velenju (od 25. do 29. marca 2019) pa bo sončna energija.
»Program predvideva obravnavo določenega obnovljivega vira v okviru trimesečnega ciklusa najprej na domači šoli, nato pa še na srečanjih partnerskih šol. Teh se običajno udeležijo do 4 dijaki in učitelj iz vsake šole, reševanje praktičnega vprašanja ali izvedba eksperimenta pa poteka v mešanih skupinah.«
V zadnjih 5 letih na izmenjavi več kot 380 dijakov
Konec letošnjega septembra so vključeni profesorji na srečanju v
Rimu preverili doslej opravljeno delo v projektu SMET. Med drugim so ugotavljali, da sodelujejo šole z različnimi izobraževalnimi načrti, opremljenostjo naravoslovnih učilnic ter laboratorijev, zato vsak nosilec določene teme izvede svoj del programa v skladu s svojimi zmožnostmi. »Ne glede na omenjeno, vključeni v projekt pridobijo pomembne izkušnje za poklicno in tudi življenjsko pot. Srečanja partnerskih šol so namreč zelo zanimiva. Poleg laboratorijskega dela oziroma obravnave primerov ter izvajanja eksperimentov vključujejo še tako imenovani kulturni dan, na katerem se gostujoče države predstavijo, strokovno ekskurzijo ter spoznavanje turističnih zna-
menitosti. Srečanje se običajno zaključi še s predstavitvijo lokalnih šeg in navad.« Dragocena izkušnja je tudi spoznavanje načina življenja in navad v državi, saj dijaki na srečanjih prebivajo pri svojih vrstnikih in njihovih družinah.
Papež je še povedal, da je Šolski center Velenje v državi in tudi zunaj njenih meja prepoznaven po sodelovanju dijakov in profesorjev v mednarodnih projektih. Samo v zadnjih petih letih je neposredno sodelovalo v njih (večina v okviru programa Raslemu+) na različnih projektnih srečanjih, na mednarodni mobilnosti ali na izmenjavah šol 386 dijakov vseh šol centra in približno 10 do 15 odstotkov vseh učiteljev.
17 dijakov in profesorji naravoslovja, tehničnih predmetov ter tujih jezikov iz velenjske gimnazije spoznava v mednarodnem projektu vodno, geotermalno, vetrno, sončno energijo in biomaso.
V tujino po dodatno znanje o obnovljivih virih energije
Dijaki med reševanjem vprašanj s področja biomase v Instrumentenu na Madžarskem.
Podjetniki, pokličitenas in se nam pridružite, postanite del vaše in naše rubrike VEDEŽ. Seznanite naše bralce s svojimi storitvami. Info: 03 898 17 50
Novo! OUTLET KERAMIKA!
Gradbeni center MIX
Selo pri Velenju, 03/ 898 60 52
Na zalogi več kot 20 vrst keramičnih ploščic, tudi velikih formatov.
Super cena: le 11,90 evr/m2
Naš čas, 25. 10. 2018, barve: CM K, stran 11
25. oktobra 2018

KULTURA
11
Cela glasbena šola bo nova
Stroka je ocenila, da je glede na predviden obseg rušitev in z njimi povezanih ukrepov smiselno, da se obstoječi del objekta v celoti poruši in izvede na novo
Šoštanj - Največji projekt Občine Šoštanj v letošnjem in naslednjem letu je izgradnja glasbene šole v Šoštanju. Dela so že od poletja v polnem teku. Projekt je predvideval rekonstrukcijo obstoječega in dograditev novega dela objekta. V fazi rušitvenih del starega objekta se je pokazalo, da stanje materialov ni bilo takšno, kot je bilo projektirano, predvideni pa so obsežni rušitveni posegi tako na nosilnih kot nenosilnih elementih, zato je Občina Šoštanj naročila izdelavo strokovnega
Ni druge, rušiti bo treba in zgraditi novo. (foto: T.R.)
mnenja Gradbenega inštituta ZRMK. Ti so v svojem mnenju zapisali, da bi bilo glede na predviden obseg rušitev in z njimi povezanih ukrepov smiselno, da se obstoječi del objekta v celoti poruši in izvede na novo.
Na osnovi tega mnenja se je Občina Šoštanj odločila, da to tudi stori.
Za investicijo v glasbeno šolo je Občina
Šoštanj pridobila sredstva Eko sklada, vendar samo za del novogradnje. Glede na to, da bo sedaj celoten objekt novogradnja, so na Eko sklad dali novo prijavo s povečano kvadraturo in pričakujejo, da bodo sredstva Eko sklada višja, strošek Občine Šoštanj pa se zaradi te spremembe ne bo bistveno spremenil.
■ mkp
V zaledju soške fronte
Velenjski grad gosti razstavo, ki povzema dogajanje med civilnim prebivalstvom v času bojev na soški fronti, dopolnjuje pa jo tematsko obarvano lokalno gradivo Muzeja Velenje
Tina Felicijan
Za tem, ko je razstava V zaledju soške fronte, ki prve svetovne vojne ne prikazuje z dogajanjem v strelskih jarkih in kavernah, temveč z zgodbami iz njihovega zaledja, gostovala že v številnih slovenskih krajih, je prispela tudi v Velenje. Zgodovinski arhiv Ljubljana je panojsko razstavo pripravil v sodelovanju s Pokrajinskima arhivoma v Novi Gorici in Kopru ter Gornjesavskim muzejem Jesenice in Tolminskim muzejem, Muzej Velenje pa jo je dopolnil s šestimi vitrinami z lokalnim pridihom.
Zgodba se začne z italijansko vojno napovedjo Avstro-Ogrski 23. maja 1915 in nadaljuje s procesi v civilni družbi vojskujočih se strani, zgodbami ranjencev, ki so okrevali v bolnišnicah, in sklene z zaključkom spopadov. Spremlja pa jo predstavitev gradiva na
Razstava V zaledju soške fronte bo na Velenjskem gradu na ogled do konca meseca. Foto:
Tanja Verboten
temo prve svetovne vojne, ki ga hrani Muzej Velenje. Ker naši kraji v te spopade niso bili neposredno vključeni, ga ni prav veliko. Ker pa so Šalečani prav tako odhajali v vojno in so se njihovi domači prav tako otepali s težavami, ki jih je prinašala vojna, sta muzejski sodelavki Mateja Medved in Andelina Jukic vendarle napolnili šest vitrin. Prva in zadnja simbolno prikazujeta konec ene in nastanek
druge države, ostale pa vojaško opremo, iz katere izstopa plinska maska, karte za hrano, ki ponazarjajo težave civilnega prebivalstva, dopisnice s fronte, predstavljeni pa so tudi vidnejši posamezniki iz Šaleške doline, ki so se borili na soški fronti: Ivan Napotnik, Davorin Ravljen, Fran Mlinšek in Gustav Šilih.
Mandiču dve priznanji
V drugi polovici oktobra je v Slovenskem narodnem gledališču v Mariboru potekalo 53. Festival Borštnikovo srečanje. V več kot pol stoletja obstoja je festival postal najpomembnejši slovenski gledališki dogodek. Na predstavitvah najkakovostnejših dosežkov letošnjega festivala se je odlično odrezal Velenjčan Marko Mandič, ki je skupaj z Lejo Jurišic prejel kar dve nagradi, Borštnikovo nagrado po presoji žirije ter nagrado Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije za najboljšo uprizoritev pretekle sezone (2017/2018).
Dramski umetnik ter performer je do zdaj prejel že lepo število nagrad. Borštnikovo nagrado je prejel tudi v letih 2002, 2008 in 2009.
Leta 2010 je skupaj s sedmimi igralskimi kolegi prejel nagrado za posebne igralske dosežke v nemški televizijski nadaljevanki Pred obličjem zločina („Im Angesicht des Verbrechens"). Leta 2016 pa Grb Mestne občine Velenje za priznano mednarodno gledališko in filmsko ustvarjanje.
Letošnji Borštnikov prstan, največjo nagrado na področju gledališča, pa je prejel slovenski igralec, harmonikar in pevec Janez Škof.
Zvezdica Zaspanka v plesnih korakih
To soboto ob 10.30 na oder kulturnega doma Velenje prihaja Zvezdica Zaspanka v plesni predstavi za otroke
Tina Felicijan
Velenje, 10. november - Festival Velenje in Institut za umetničku igru iz Beograda sta ponovno združila moči in v okviru mednarodne plesne platforme Balkan Dance Project povezala plesne umetnike iz Slovenije in Srbije. Tokrat so ustvarili plesno predstavo za otroke po motivih literarne predloge Franeta Milčinskega - Ježka. Zvezdica Zaspanka je brezčasna zgodba, ki je že številnim generacijam otrok prenesla sporočila o temeljnih človeških in družbenih vrednotah, ki so v sodobnem času morda še bolj aktualne kot nekoč, saj naš vsakdanjik v veliki meri zaznamujejo preobilje informacij, kaotičnost njihove strukture, agresivnost vsiljevanja konceptov tekmovalnosti in potrošništva, vrtoglavi tempo ter preredki trenutki poglobljenega premisleka in doživljanja žlahtne radosti bivanja.
Balkan Dance Project omogoča mednarodno povezovanje plesnih umetnikov in občinstvu predstavlja vrhunsko plesno ustvarjalnost, vrednote humanizma, medkulturni dialog, medgeneracijsko sodelovanje, čarobnost igre in plesa. Z revitalizacijo priljubljene slovenske pravljice pa si koproducenta Festival Velenje in Institut za umetničku igru iz Beograda želita sodobno plesno ustvarjalnost približati predvsem najmlajši publiki.
Koreografija predstave je delo Aleksandra Ilica, režiral je Aleksandar Nikolič, zvezdnat umetniški kolaž za otroke bodo odplesali Mojca Majcen, Branko Mitrovic, Miona Petrovič, Jakša Filipovac in Nikola Pavlovic, v vlogi malih zvezdic pa se bodo predstavile plesalke Plesnega studia N.	a
■
■
Toni in fotoni v podobah
Fotografinja Tilyen Mucik je izdala fotografsko knjigo, v kateri je povzela velenjsko alternativno koncertno dogajanje v letih od 2012 do 2018
Tina Felicijan
Velenjska fotografinja Tilyen Mucik se je po letošnjem uspešnem zaključku diplomskega študija vpisala še na magistrski študij fotografije. Od dijaških let dalje je zorela v koncertni fotografiji in bila šest let uradna fotografinja mladinskega kulturnega klub eMCe plac. Kot študentka se je začela odmikati od koncertne fotografije in začela raziskovati avtorsko fotografijo, ki se ji želi bolj posvetiti, saj ji dopušča več kreativnosti; tako zaključuje svoje delo koncertne fotografinje. »Če so bili v koncertni fotografiji režiser organizator,
izvajalec bend in osvetljevalec scene lučkar, želim biti sedaj pri svojih projektih sama režiserka, kreatorka scene in osvetljevalka,« pravi.
Obdobje, v katerem je fotografirala koncerte in bende, pa je sklenila s svojo prvo fotografsko knjigo z naslovom 00:00 Alternativno koncertno dogajanje v Velenju. V njej je zbrala najbolj izjemne utrinke z odrov in pod njimi, saj se ji je v preteklosti dogajalo, da je veliko dogodkov in občutkov, prevedenih v podobe, izgubila. V knjigi bodo ostali zabeleženi za vedno, pravi. »Delo koncertne fotografinje je moje prvo in do sedaj
Tilyen Mucik s svojo prvo (in upa, da ne zadnjo) fotografsko knjigo. Foto: Milan Njenjič
najpomembnejše v mojem življenju. Dalo mi je vse in še več tako s profesionalnega fotografskega vidika kot z življenjskega vidika - omogočilo mi je splesti vezi z ljudmi, ki bodo v mojem življenju vedno
imeli posebno mesto.« Tako je knjiga hkrati poklon kljubovalni, živopisni in rastoči velenjski koncertni in glasbeni sceni, ljudem, ki jo gojijo, in tistim, ki pod odri uživajo njene sadove.	■
Gumbi na ogled v vili Rožle
Velenje, 14. novembra - Muzej Velenje bo 14. novembra spet prišel na obisk v vilo Rožle. Tokrat se bo obiskovalcem in uporabnikom vile predstavil z občasno razstavo, ki predstavlja bogato zgodovino gumbarstva v Šaleški dolini. Del razstave bo posvečen gumbom, ki jih izdelujejo v podjetju Dolejši modni gumbi. Ob odprtju razstave, ki jo bo predstavila avtorica Pina Špegel, bodo zavrteli tudi njen kratek dokumentarni film o zgodovini gumbarstva. Razstava bo na ogled do 14. decembra 2018, v decembru pa bodo pripravili tudi ustvarjalno druženje za družine, na njem bodo ustvarjali z gumbi.
■
Naš čas, 25. 10. 2018, barve: CM K, stran 12
12
KULTURA
"»SCAS
8. novembra 2018
O vrnitvi ptic ob Šaleška jezera
Velenjčan Matej Vranič predstavlja dokumentarni film, ki spreminja pogled na Šaleška jezera in tamkajšnje divje življenje
Tina Felicijan
Slovenski profesionalni fotograf in filmski ustvarjalec Matej Vranič je posnel dokumentarni film z naslovom 'Ptice jezer, njihova vrnitev', ki prikazuje življenje ptic ob šaleških jezerih v vseh letnih časih, podnevi in ponoči, v različnih življenjskih obdobjih in z izjemnimi podrobnostmi. Film razbija mit, da se divje življenje izogiba industrijskega okolja. Čeprav so šaleška jezera obljudena in zaradi vsakodnevnega spreminjanja terena zaradi posedanja in saniranja nestanovitna, so namreč dom okrog 200 vrstam ptic. Med njimi takim, ki pred degradacijo zaradi izkopavanja premoga in ekološke katastrofe zaradi termoelektrarne tam sploh niso živele. Po ekološkem sanacijskem programu, ki se je začel sredi 80. let, pa se je v vodo, ob njo in nad njo vrnilo življenje. Avtor filma, ki gledalca očara tako s posnetki ptic kot pokrajine, je tako pokazal, kako lahko človek nekoč uničeno industrijsko območje spremeni v prijazno okolje, kamor se vrne življenje. S tem pa je marsikomu spremenil pogled na šaleška jezera. Tujcem dokazuje, da je območje vse prej kot le stranski produkt industrije. Domačine, ki ptic v naravi večinoma sploh ne opazijo, šaleške panorame pa so tako vajeni, da se jim ne zdi nič posebnega, pa opominja na privilegij bivanja v zelenem, čistem, raznolikem in življenja polnem okolju.
Ljubezen do narave, potrpežljivost in vztrajnost
Matej Vranič ima ljubezen do fotografije v genih, pravi, saj je bil fotograf že stari oče. Že od otroštva pa s sabo nosi tudi ljubezen do divjega življenja. »Narava in vse z njo povezano me izredno privlači in zanima. Jezera sem obiskoval že kot otrok in bil oča-
dem pokažem,« razlaga večkrat nagrajeni fotografski mojster, ki ga je pritegnila tudi gibljiva slika, na katero je presedlal v zadnjih petih letih. Zato je z njo želel pokazati ljudem, da Šaleška dolina ni več onesnažena in brez življenja, temveč da je dom številnim živalskim vrstam, ki uspevajo le lučaj od industrijskega in urbanega središča. Za ptice
Matej Vranič:»S filmom želim ljudem sporočiti, da se zanimive živalske zgodbe ne dogajajo samo v najbolj oddaljenih krajih in v najbolj odročnih gozdovih. Podobne zgodbe najdemo lahko le lučaj stran od mesta in tudi v povsem nevsakdanjem okolju, kakršno je
recimo industrijsko območje.«
ran. Za National Geographic že leta pripravljam članke o naših jezerih. In vedno se mi je zdelo, da jih samo jaz tako doživljam, da vidim ta pisan živalski svet, zato sem dobil idejo, da to lju-
se je odločil preprosto zato, ker jih je ob jezerih več kot katerih drugih živali. Med drugimi je v objektiv ujel pisano tropsko ptico čebelarja, ki med prezimovanjem gnezdi v kanjonu Velunje. Fa-
Film, ki sta ga med drugim podprli tudi občini Velenje in Šoštanj, že žanje odlične kritike slovenskih in mednarodnih filmofilov ter naravoslovnih strokovnjakov, pa tudi laikov, ki se ne morejo naču-diti uspehu ekološke sanacije Velenjskega jezera. Sprejet pa je tudi na festivale doma ter v Estoniji, Franciji, Veliki Britaniji, na Finskem in Kitajskem. Na sporedu Kina Velenje bo še ta petek in soboto
ob 18. uri in v nedeljo ob 17. uri, ogledali pa si ga bodo lahko tudi vsi velenjski šolarji.
Matej Vranič je med drugim zmagal na tekmovanju Best Photography of Slovenia, dobil je naziv Slovenski naravoslovni fotograf leta 2017, redno fotografira za National Geographic Slovenija, razstavlja in objavlja fotografije z motivi narave na koledarjih, razglednicah, v knjigah in revijah.
sciniralo ga je tudi, da jezero v obdobju selitve obišče ribji orel, in »še bi lahko našteval,« pravi.
Za vsakim uspešnim posnetkom prizorov, kot so ulovi plena, parjenje, hranjenje mladičev in drugi, ki povprečnemu opazovalcu narave ostajajo prikriti, je poleg ljubezni do narave veliko potrpežljivosti in vztrajnosti pri neskončnem ponavljanju, pravi Vranič. »Živali so igralci, ki do skrajnosti ne sodelujejo. Bežijo in se skrivajo, zato je pri njihovem fotografiranju in snemanju bistvena vztrajnost. Snemalna oprema in tehnika snemanja sta pomembni, a uspeh je odvisen od poznavanja živalske vrste. Vedeti, kje lahko žival najdeš in kako jo lahko presenetiš, je največji trik. Ko ti posnetek po številnih ponesrečenih poskusih končno uspe, je veselje in vznemirjenje neizmerno.« Včasih, ko po urah čemenja v grmovju še vedno ni posnel zamišljenega prizora, pa je tako bilo razočaranje, ki se mu ni predal in je vztrajno nadaljeval. »Vsak neuspeh je odskočna deska za nov uspeh. Če si vztrajen, ampak res vztrajen, se tvoje delo prej ali slej obrestuje.«
Film, ki ptice spremlja skozi enoletno obdobje - njihov boj za obstanek v zimskih razmerah, pomladni prihod selivk iz južnih prezimovališč, obdobje parjenja in gnezdenja, jesensko selitev ali pripravo na zimo -, je Matej Vranič z ekipo snemal točno 380 dni. Še veliko dela pa ga je čakalo v postprodukciji, ko je moral na-sneti in sinhronizirati vse zvoke divjega življenja in narave. Ta ima avtorju še veliko povedati, zato se ji bo še posvečal tudi v prihodnjih projektih predvsem za dušo in osebno zadovoljstvo. Od tega namreč kruha ni, pravi. Vsaj v Sloveniji ne dovolj, zato se preživlja predvsem s snemanjem komercialnih spotov.
ALTIERMATOR
Voli me, ne voli me
Aleš Ojsteršek
V	predvolilnem času bi, izmed vse angažirane skupnosti, najlažje moralo biti pesniku. Skozi čas je vztrajno gradil svoj intimni svet, premišljeval o prav in narobe, o lepem, žal in svetem, ga občasno razkril skrbno izbranim enako čutečih, redkeje pa se oglasil in razdal vsem. Vendar, težji, ko so za skupnost bili časi, glasneje je slavec pel.
Še v eni prejšnjih zapisov sem sklenil, da v ustroju današnjega diskurza manjka ravno ta, humani pogled. Država je na zakonodajni ravni razvila svoj aparat do obisti, pri čemer majhne prostore avtonomije vedno težje ščiti. Kot da bi duh humanizma, svobode, enakosti in bratstva, ki je ljudstva v preteklosti že večkrat rešil zla in omogočil vzpostavitve modernih držav, bil nekaj, kar je mogoče pozabiti.
V	predvolilnem času je v angažirani skupnosti mogoče izpostaviti še dolgo vrsto - skupin in posameznikov. Lahko bi ji rekli parada in mogoče bi jo celo morali tako poimenovati. Nje godba te pritegne, zbudi zjutraj s salvo, kadar nisi dovolj čuječ. Parade bi morale biti praznik. Čeravno bi prve vrste paradnikov sicer in mogoče zapolnili naši, bi že v drugi najverjetneje korakali vaši. Skratka, prav je biti del angažirane skupnosti in v tem času je prav biti čuječ in buden.
Komu bi potemtakem v predvolilnem času moralo biti težje, kot je pesniku? Ostanejo civilna družba, lastniki kapitala, posamezniki, oblastniki in pretendenti zanje. Zagotovo je najtežje zavrženim, pozabljenim, krivično in nespoštljivo obravnavanim, tem, ki smo jih kot družba spregledali, kot država pa to celo dovolili. Vsem tem, ki jih v paradi mogoče niti nočemo videti. Težje kot pesniku je še posameznikom, opazovalcem, mimo katerih paradirajo strumni angažirani. V množici zastav težko odberejo zares všečen in prepričljiv, kaj šele pravi - balon. Zares težko bi se v tem času moralo goditi tem, ki nosijo bremena prevar, neetičnih in krivičnih ravnanj ali opuščanj dolžnih ravnanj.
Ker smo pravzaprav ves čas v kakšni od parad - večji, manjši, v krajevni skupnosti, bloku, kjer živimo, v službi, kjer delamo, v stranki, kjer se volimo, za strojem, kjer meljemo, na borzi, kjer kotiramo - nam ne preostane drugega, kot da dani predvolilni čas razumemo kot le enega v isti vrsti. Nekaj več zastav ne spremeni dejstva, saj je naš vsakdan pravzaprav seštevek (balonov in kondomov) teh in onih parad, zatorej do revolucije štejejo vse enako.
Odgovor na naslovno vprašanje pesniku tako ni neznanka, tudi nam ostalim je znan vsakega dne - ko pade zadnji listič. Šteje namreč vse in vsak.
■
■
Katapult do zvezd
Metka Podpečan želi s svojim pisanjem, ki je njena največja strast in pravo poslanstvo, ljudem pomagati do spoznavanja in uresničevanja njihovih sanj
Tina Felicijan
Metka Podpečan je v otroštvu živela v Šmarju, nato v okolici Vojnika, v Velenje pa jo je pripeljala ljubezen. Ko je prvič obiskala mesto, se je zaljubila še v Velenjski grad, pravi. Ima več poklicev. Več kot desetletje je ustvarjala slaščice v znameniti šoštanjski slaščičarni, bila je zavarovalna zastopnica, ko sta otroka že dovolj odrasla, pa se je odločila, da si bo življenju dala še kako priložnost. »Bil je čas zame. Zdaj sem finančna zdravnica,« pravi in pojasnjuje, da posameznikom in podjetjem pomaga načrtovati varno finančno prihodnost in reševati finančne stiske. Najbolj pa uživa v pisanju. To je namreč poslanstvo, ki ga je dolgo čutila,
a začela uresničevati šele pred nekaj leti - začela je motivirati ljudi in jim z drugačnimi koraki pomagati osebnostno rasti in se izobraževati.
Tako je pred dvema letoma izdala knjigo z naslovom Energijski napoj samo zate, v njej pa je zbrala in dopolnila zapise, ki jih je pod psevdonimom Zoja zvezdni prah objavljala na družabnem omrežju, saj se sprva ni upala izpostaviti. Letos pa je izšla še knjiga z naslovom Katapultiranje do tvojih zvezd: 5, 4, 3, 2, 1, puf, zdaj! »Pet sekund je namreč tistih, ki nas ločijo od dejanja, preden se vklopi naš um, ki nas omejuje, nam govori, da ne zmoremo,« pojasnjuje, zakaj velikokrat ne naredimo koraka naprej in se izboljšamo. »Knjiga bralcu stoji
»Stati na odru in motivirati ljudi - to so moje velike sanje,« Metka Podpečan razkriva svoje načrte za prihodnost, med katerimi je tudi pisanje knjig.
i
ob strani, ga spodbuja s pozitivnimi stavki, afirmacijami in ga na lahek način vodi do katapulta, da iz svojega življenja naredi kar največ,« pravi in poudarja, da se nismo rodili za rutino služba -položnice - letni
dopust, temveč imamo višji namen. Njen je ljudem pomagati, da se cenijo, da zberejo pogum, poslušajo sebe in uresničijo svoje poslanstvo.	■
Nastop vrhunskega dueta
V Veliki dvorani Glasbene šole FKK Velenje se bo 13. novembra, ob 19.30 odvil vrhunski koncert. Nastopil bo namreč klavirski duo Gorišek - Lazar, ki združuje izjemna slovenska glasbenika, oba tudi nagrajenca Prešernovega sklada: Bojana Goriška, vodilnega slovenskega pianista na področju sodobne klavirske literature, ter Milka Lazarja, enega naših najbolj vsestranskih glasbenikov (skladatelja, pianista, čembalista, saksofonista in jazzista). Slednji je kar nekaj skladb posvetil tudi Zagrebškemu kvartetu saksofonov, ki v letošnji koncertni sezoni slavi 30 let neprekinjenega delovanja v tej zasedbi in je tako eden najstarejših saksofonskih kvartetov. Mednarodno uveljavljen in priznan vrhunski ansambel koncertira po Evropi, ZDA, Kanadi, Južni Ameriki ter Aziji in je za svoje umetniško delovanje požel nemalo priznanj.
Razstava učencev CVIU
V avli Mestne občine Velenje si lahko ogledate likovno razstavo Centra za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje Velenje (CVIU), ki je v tem šolskem letu vstopilo v 60. leto delovanja. Razstava na zanimiv način prikazuje ustvarjalnost in izvirnost otrok s posebnimi potrebami.
Učenci CVIU-a so uspešni na mnogih področjih. Likovno področje jim je zelo blizu in na tem področju so lahko zelo uspešni. Razstave jim omogočajo, da svoj talent lahko predstavijo tudi izven šolskih prostorov.
■
■
Naš čas, 8. 11. 2018, barve: CM K, stran 13
8. novembra 2018
»»SCAS
107,8 MHz
13
Radijski in časopisni MOZAIK
Delili smo srečo
Lepo je deliti, pravijo. Sploh srečo, kar smo v torkovi dopoldanski oddaji Radia Velenje počeli tudi mi skupaj s Kmetijsko zadrugo Šaleška dolina. Srečo smo delili v njeni nagradni igri, glavno besedo pa je imel njen direktor Ivan Drev. Iz škatle s kuponi je povlekel imena treh nagrajencev. Tretjo nagrado in s tem zaboj sočnih jabolk zadruge je prejel Dejan Oder, druga nagrada (2 kilograma ekološkega govejega mesa) je šla v roke Eda Lipnika iz Škal, prejemnik prve nagrade (5-dnevni paket bivanja v apartmaju za 4 osebe z vstopnicami za kopanje v bazenu v Podčetrtku) pa je dobil Mirko Urbanc iz Belih Vod. Vsem nagrajencem čestitamo!
Sicer pa nam je Ivan Drev povedal, da je nagradna igra v njihovih trgovinah potekala od 15. junija do 15. oktobra, kupci pa so izpolnili največ kuponov doslej, kar 2.430. »Naši zvesti kupci v nagradni igri radi sodelujejo, mi pa jih z nagradami za njihovo zvestobo in zaupanje radi pocrkljamo. Zelo veseli pa smo bili tudi njihovih odgovorov
V studiu Radia Velenje sta srečo delila naša moderatorka Vesna Glinšek in Ivan Drev.
na anketnih lističih. Kar 86 odstotkov jih je namreč menilo, da so s ponudbo v naših trgovinah zelo zadovoljni, preostalih 14 odstotkov pa je zadovoljnih. Nikogar ni bilo, ki bi bil nezadovoljen.«
Zadruga z nagradnimi igrami razvaja potrošnike dva- do trikrat na leto, prav tolikokrat imena srečnih nagrajencev sporočajo po valovih Radia Velenje. Skupaj
delimo srečo že štiri leta. Drev je zagotovil, da jo bomo tako delili tudi v prihodnje, saj je akcija odmevna, od nje pa imamo kaj vsi vpleteni. V naši medijski hiši upamo, da bodo Kmetijski zadrugi Šaleška dolina sledili tudi mnogi drugi in se z nagradnim žrebanjem po svoje zahvalili tistim, ki jim zaupajo.
• Tp
PESEM TEDNA na Radiu Velenje
Izbor poteka vsako soboto ob 9.35. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30.
1.	ČUKI & KVATROPIRCI - Če se od spominov da živet
2.	CHALLE SALLE - Legenda
3.	URBAN VIDMAR - 16 let
Še pred jubilejnim koncertom z naslovom Čuki legende v Cankarjevem domu, s katerim bodo zaznamovali 30-le-tnico glasbenega delovanja, so Čuki postregli z novo skladbo. Pesem Če se od spominov da živet' je napisal avtor številnih uspešnic Jože Potrebuješ, ki je dal tudi pobudo za prav poseben duet. Čuki so namreč novo skladbo zapeli skupaj s Kvatropirci. Glavni vlogi v video-spotu, ki ga je sicer režiral Jani Pavec, sta odigrala Jernej Tozon in bivša miss Slovenije Tina Petelin.
GLASBENE novice	I
LESTVICA domače glasbe
V Stožice prihaja Mark Knopfler
Mark Knopfler, ustanovni član legendarnih Dire Straits, ki že več kot dve desetletji deluje samostojno, prihodnje leto začenja svetovno turnejo Down The Road Wherever, v okviru katere se bo 29. junija ustavil tudi v ljubljanskih Stožicah. Na turneji bo predstavljal nov album, začel pa jo bo aprila 2019 s koncertom v Barceloni. Na turneji bo poleg izbora novih skladb odigral tudi
znane uspešnice iz obdobja delovanja Dire Straits, kot so Money For Nothing, Brothers in Arms, Sultans Of Swing, Romeo & Juliet, Walk Of Life in druge. Ploščo Down the Road Anywhere je Knopfler posnel v svojem studiu British Grove v zahodnem Londonu, na njej pa bo 14 njegovih novih pesmi. Britanski glasbenik bo svoj deveti samostojni studijski album izdal 16. novembra.
15 let skupine Rock Partyzani
Ob 15-letnici delovanja skupina Rock Partyzani pripravlja številna presenečenja. Novembra bo izšel album z njihovimi starimi in novimi uspešnicami, s katerega vam skupina z energično in seksi pevko Karmen Klinc predstavlja novi singel z naslovom Ti si moj lover. Za singel so Rock Partyzani že posneli videospot. Snemali so na različnih lokacijah po Sloveniji -od Bleda do Portoroža. Snemanje je bilo zabavno in dinamično, saj
sta se Karmen in njen »lover« odpravila na vožnjo z ladjico po Blejskem jezeru in na letališče Lesce, drugi dan je bil rezerviran za doživetja na slovenski Obali in potepanje po ljubljanskih ulicah, tretji dan pa za adrenalinsko vožnjo z gokardi, kino in bowling. Rock Partyzani se že pripravljajo na veliko praznovanje, ki ga bodo konec novembra začinili s koncertnim dogodkom, številnimi gosti in novim albumom.
Dan D so si umili roke
S skladbo 'Boli me k' skupina Dan D napoveduje precej nenavadno izdajo nove glasbe. Nastajala je v živo, pred publiko, ki je obiskovala njihove koncerte v placu v Novem mestu. Po osmih mesecih špilov in več kot 1000 obiskovalcih, ki so v Novo mesto prihajali iz Mojstrane, Portoroža, Črne na Koroškem in Murske Sobote, so si Dan D vzeli še nekaj mesecev za studijsko obdelavo glasbe s tremi producenti - Žaretom Pakom, Jernejem Kržičem in Robijem Bulešičem. Rezultat je končno na dlani. Prva diskografsko-koz-metična izdaja, s katero si lahko umijete roke. In to dobesedno, saj
gre za kos mila, ki v svojem osrčju skriva USB ključ, na katerem je poleg glasbe še polno dodatnih dobrot. Milo za drago je prva glasbena izdaja po albumu DNA D, za katerega so Dan D dobili nagrado Zlata piščal za najboljši album leta 2015.
Inmate predstavljajo nov singel in napovedujejo izid nove plošče
Velenjski metalci Inmate predstavljajo svoj tretji singel z naslovom Impossible is nothing s tretjega, še neizdanega albuma Anarthas, na katerem bo deset skladb in ki bo luč sveta ugledal na uradni predstavitvi 15. decembra v velenjskem eMCe placu. Na predstavitvi in izdaji plošče bodo kot gostje nastopili hrvaška zasedba Pale Origins, Ljubljančani Sober Assault ter Giani Poposki in Igor Nardin (oba Noctiferia). Skupina je za novo skladbo že posnela videospot. Videospote pri Inmate tradicionalno snema in montira pevec zasedbe Marko Duplišak in tudi tokrat ni bilo nič drugače. Kadri so bili posneti v
Studiu 303 v Ljubljani ter v vadbenih prostorih kluba borilnih veščin MMA Velenje. Poleg same zasedbe v videospotu nastopata borca MMA Alen Gega in Dušan Radosavljevic. Kitarski solo vložek je delo Igorja Nardina, kitarista zesedbe Noctiferia.
Sinead O'Connor se je spreobrnila v islam
Irska pevka Sinead O'Connor je prek Twitterja sporočila, da se je spreobrnila v islam in se preimenovala v Shuhado. Pevka, ki je najbolj znana po glasbeni uspešnici Nothing Compares 2 U iz leta 1990, je še zapisala, da je bila njena odločitev naravna posledica intelektualnega teološkega popotovanja. Objavila je tudi video sebe, kako prepeva adhan,
islamski poziv k molitvi. Tokrat ni prvič, da je O'Connorjeva, ki se je lani uradno preimenovala v Magdo Davitt, javno spregovorila o veri. Že leta 1992 je sprožila burne debate, ko je na ameriški televiziji v živo raztrgala fotografijo papeža. Sedem let kasneje jo je odpadniška cerkev v Lurdu posvetila za duhovnico. Katoliška cerkev, ki ženskam ne dovoljuje, da bi postale duhovnice, tega ni priznala.
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas
1.	Vražji muzikanti - Žalostna je moja noč
2.	Ansambel Banovšek - Rženova Tinka
3.	Ansambel Roka Žlindre - Ko se ženi Ribnčan
4.	Ansambel Kvinta - Nisem taka kot druge
5.	Ansambel Upanje & Razplet - Kdo je boljši
6.	Ansambel Viharnik - Naša juhanca
7.	Monika Avsenik - Nesi me, nesi
8.	Prleški kvintet - Mladi že 15 let
9.	Trio Pogladič - Abraham
10.	Veseli Savinjčani - Naj ne gre v pozabo
www.radiovelenje.com
rmlio		
vi:u:x.ii;	88,9	Mhz
www.radiovelenje.com	107,8	Mhz
zelo NA KRATKO
JERNEJ ZORAN
Novomeški kitarist in avtor Jernej Zoran predstavlja pesem in videospot za skladbo Igra, ki jo je posnel s pevko Nino Radkovič. Pesem napoveduje njegov peti samostojni album, ki ga pripravlja za prihodnjo pomlad.
GAJA PRESTOR
Gaja Prestor predstavlja novo pesem Ona, ki za preprostim naslovom nosi močno zgodbo in sporočilo. Je glas ljudi s težavami. Pesem je poziv k razumevanju človeške stiske brez obsojanja, Gaja pa je z njo želela prikazati drugačen svet - svet skozi oči odvisnika.
RAIVEN
Raiven ima novo skladbo Nisem kriva. Posnela jo je v ritmu reggaetona, v videospotu pa se ekstravagantna pevka, sicer tudi velika ljubiteljica kač, pojavlja s kraljevim pitonom okrog vratu. Skladba je nastala v Londonu v sodelovanju z glasbenico,
producentko in avtorico glasbe July Jones. Tam nastaja še nekaj skladb, ki jih bo Raiven uvrstila na EP izdajo, ki jo načrtuje prihodnje leto.
ROK LUNAČEK
Kantavtor Rok Lunaček predstavlja novo skladbo Ljubezen iz navade. Subtilno, nežno, žalostno pesem je posnel skupaj s Karmen Kaan, pevko dua Mon'Ami. Rok, ki je sicer gonilna sila skupine Flirrt, veliko piše tudi za druge izvajalce, pripravlja pa tudi samostojni album Pogled čez ograjo življenja, ki bo izšel prihodnje leto.
PARNI VALJAK
Kljub zdravstvenim težavam pevca Akija Rahimovskega, ki je pred časom doživel rahlo možgansko kap, se Parni valjak ne dajo. Pred kratkim so predstavili novo skladbo Otkud ti pravo, s katero napovedujejo nov studijski album. Vrnili so se tudi na koncertne odre.
Naš čas, S. 11. 201 S, barve: CM K, stran 14

k k Na lepo ok-rr tobrsko soboto so marsikje poskrbeli za kostanjeve piknike. Tradicionalno tudi stanovalci stanovanjskega bloka Kersnikove 1 v mestni četrti Desni breg v Velenju. »Bi lahko bili tudi mi ali pa vsaj naš glavni enkrat v Čveku?« Zakaj pa ne? Glavni je Štefan Hostnik. Ta kostanj ne samo, da ga sam nabere, sam ga tudi speče in za jedce velikokrat tudi sam pospravi.
ZANIMIVOSTI
Starka iz Francije kradla, ker ji je bilo dolgčas
V Franciji so pred kratkim aretirali 72-letnico, ki jo sumijo 700 tatvin, in sicer predvsem v trgovinah z igračami. Poleg tega, da je ženska tatvine priznala, so v njenem stanovanju našli preko tisoč izdelkov, ki jih je gospa pro-
Potem ko so četrto lučkarsko prireditev pod okriljem Zavoda za kulturo Šoštanj ob Družmir-skem jezeru prestavili zaradi vremena kar dvakrat (ali pač Tresimir še ni pripešačil iz Zakarpatja), je v tretje lepo uspela. Navdušen nad spektaklom, ki ga je tehnično, organizacijsko ter dokumentarno (to dokazuje tudi slika) vodil sam direktor zavoda Kajetan Čop, se je Tre-simir, navdušen nadspon-tanostjo in čustvenostjo ob spominjanju na potopljeno vas Družmirje, potolažen poslovil za leto dni.
Miran Goričnik in Alojz Šmigovec (prvi z desne) nista le gasilca Prostovoljnega gasilskega društva Šmartno ob Paki, ampak tudi redarja, kadar je to potrebno. Na eni od pri- reditev sta pogled usmerila
tja, kamor so gledi ostalih razmišljala: svoji postav-nimiv in če mo zato, da
bili usmerjeni tudi po-prisotnih, in pri tem Tako je to, če kljub nosti in nalogi nisiza-te določijo za nekaj sa-si tam.«

Združenih arabskih emiratov. Imenuje se Azzam, v Trstu pa na njej opravljajo vzdrževalna dela. Z dolžino 180 metrov jahta za 17 metrov prekaša jahto Eclipse ruskega mogotca Romana Abra-moviča. Azzam je široka dobrih 20 metrov, ima pa le 4,3 metra ugreza. Izdelali so jo z željo po odličnih zmogljivostih pri hitri plovbi, sposobnostjo plutja tudi v plitke vode, velik poudarek
preplavati pot okoli celotne Velike Britanije. 33-letnik je za 2900 kilometrov dolgo pot potreboval več kot pet mesecev, v tem času pa ni stopil na kopno. Iz pristanišča na jugovzhodu Otoka je tako odplaval 1. junija v smeri urinega kazalca ter se v 157 dneh na morju boril z meduzami, se izogibal tovornim ladjam ter se upiral razbesnelim valovom. Vsak dan je plaval 12 ur, spal pa je na čolnu,
se zapeljejo po mestu. Zmagovalci so seveda vsi, saj upravljanje velocipeda ni tako preprosto kot upravljanje sodobnega kolesa. Dogodek vsako leto pritegne tudi veliko število obiskovalcev, ki z zanimanjem spremljajo, kako so kolesa vozili nekoč.
»T
dajala prek spleta, ter okoli 40 tisoč evrov gotovine. Parižanko so aretirali na osnovi prijave, ki jo je vložil lastnik ene od trgovin z igračami v francoski prestolnici. Ta je na spletu našel 18 izdelkov, ukradenih iz njegove trgovine, in se tako odločil ukrepati. Preiskovalci so ugotovili, da je tatica od junija na spletu objavila kar 957 oglasov, v katerih je prodajala predvsem igrače, ki jih je opisovala kot nove in originalno zapakirane. Sama je povedala, da je kradla, ker ni imela česa početi.
V	Trstu največja zasebna jahta na svetu
V	začetku tega tedna je v Trst priplula največja zasebna jahta na svetu, ki pripada predsedniku
pa so graditelji pričakovano namenili predvsem udobju njenih potnikov. Gradnja ladje je stala okrog 605 milijonov ameriških dolarjev. Največji salon na jahti je brez vmesnih nosilnih stebrov dolg kar 29 metrov in širok 18 metrov. Na krovu jahte je ves čas podmornica, na voljo je tudi lastni obrambni sistem. S pomočjo dveh plinskih turbin in dveh dizelskih motorjev lahko ta jahta kljub taki opremljenosti pluje s hitrostjo 32 vozlov oziroma 56 kilometrov na uro.
Preplaval pot okoli celotne Velike Britanije
Od prejšnjega tedna dalje se lahko Britanec Ross Edgley pohvali, da je kot prvi na svetu uspel
ki ga je spremljal. Njegov prvotni načrt je sicer predvideval, da bi podvig opravil v stotih dneh, a je zaradi morskih tokov, hladnega morja in visokih valov potreboval nekaj več časa. Ko je stopil na obalo, je zbrane pozdravil z besedami: »Žal mi je, zamujam«.
Čehi obvladajo vožnjo s starodobnimi kolesi
V češki prestolnici vsako leto organizirajo srečanje starodobnih kolesarjev, ki se ob dogodku oblečejo v starinska oblačila, sedejo na velocipede (kolesa z velikim sprednjim in majhnim zadnjim kolesom ter pedali, nameščenimi neposredno na sprednje kolo) in
Triglav Disneyju služil kot navdih za goro zla
Ob nedavni noči čarovnic je v javnost prišla informacija, da so dobili v studiih Walta Disneyja navdih za goro zla Bald Moun-
tain, na kateri kraljuje Čmoglav, pri najvišjem slovenskem vrhu Triglavu. Kot je pojasnjeno na strani Disney Wiki, se je gora na filmu prvič pojavila v Disne-yjevem animiranem celovečercu Fantazija iz leta 1940. »Navdih za Bald Mountain (Golo goro) je bil Triglav, kar pomeni tri glave. Triglav je najvišja gora Slovenije in hkrati najvišja gora Julijskih Alp,« piše na strani. Avtorji zapisa dodajajo, da se nastanek fantazijske gore po interpretaciji Disneyja ne nanaša na samo obliko gore Triglav, ki zajema tri vrhove, temveč na verovanja starih ljudstev iz regije, da masivna skalnata gmota predstavlja povezavo med tremi elementi - nebom, zemljo in podzemljem. Na gori živi Chernabog, zahodnoslovansko božanstvo zla in teme, ki ga v slovenščini imenujemo Črnobog ali Črnoglav. V Disneyjevi risanki je Črnoglav krilati demon, stražar kristalne krogle, ki vsebuje grozno prekletstvo.
8. novembra 2018
frkanje
» Levo & desno «
Luknje za os
Na severnem delu naše načrtovane hitre ceste na trasi že vrtajo luknje. Da bodo vanje lahko vstavili os. Tretjo razvojno os.
Varčevanje
Tudi ob letošnjem dnevu varčevanja so nekateri dejali, da še vedno drži, da smo Slovenci zelo varčen narod. Večina ne zaradi »navade«, ampak zaradi potrebe. Mnogi se bojijo, da bo tudi aktualna vlada poskrbela, da bo tako.
Krompir
Ne le šolarji, letos so tudi zaposleni imeli krompir. V čas krompirjevih počitnic sta padla dva dela prosta * dneva. Če bi krompirjeve počitnice res »padle« v čas spravljanja krompirja, bi to bile za mnoge delovne počitnice.
Veliko in
malo
Za letošnje volitve je za župane in svetnike res veliko kandidatov. Upajmo, da jih ne bo več, kot bo tistih, ki bodo šli na
volitve!
Sveče
Spet je na pokopališčih zgorelo veliko sveč. Nekateri so prepričani, da umrlim prinašajo več pokoja. Živim ne.
Migranti
Še vedno radi ob čem ali kom rečemo, da so (je) zaščiteni kot medvedi. Čeprav pri nas to povsem ne drži. Naše »zaščitene« medvede in nekatere druge divje živali namreč pošiljamo po vsej Evropi. Res pa je, da domačini povsod naših zveri niso veseli. Kot tudi pri nas ne.
Nova doba
Pravijo, da se nam bliža nova doba. Konec bo namreč razcveta sedanje, plastične dobe. Nadomestile naj bi jo nove, okolju bolj prijazne snovi. Le katere bodo to? In koliko časa bodo ljudem in okolju prijazne.
Repetenti
Zaključuje se sedanji mandat županom in občinskim svetnikom. Nekateri bodo ponavljali. Vsi ne zaradi kazni.
Sejanje
Za mnoge seje na raznih ravneh še vedno velja Prešernov verz: Al' bo kal pognalo seme, kdor ga seje, sam ne ve! No, pogosto požene plevel.
Hudo je
Ja, res je hudo, ko so že mnogi vlomilci v težavah in razočarani, ker nimajo kaj odnesti!
Naš čas, 8. 11. 2018, barve: CM K, stran 15
8. novembra 2018	««^AS	REPORTAŽA	15
Spomin na mrtve tudi priložnost za pogovor o umiranju
Misel na smrt je za ljudi večinoma strašna, a vendar se moramo z njo slej ko prej soočiti - Lani je v naših občinah skupaj umrlo 373 ljudi - Med boleznimi je najbolj smrtonosen rak - V Društvu Hospic pomagajo tako umirajočim kot svojcem in širši skupnosti
Bolečina, umiranje, smrt. Ne, to nikoli niso lahke teme. Bolijo, saj nas opominjajo na našo šibkost in minljivost. A vendar so tu, so del našega sveta in slej ko prej tudi del našega življenja. Ko pride trenutek, da se moramo z njimi soočiti (in pride gotovo), je dobro biti pripravljen. Povsem najbrž to ni mogoče, a z vključevanjem zavedanja o lastni minljivosti v naš vsakdan lahko storimo veliko. Obdobje ob dnevu spomina na mrtve je lepa priložnost za začetek pogovorov tudi o težkih temah.
V povprečju moški umirajo prej, v naših občinah jih je lani umrlo tudi več kot žensk
V Sloveniji je leta 2017 umrlo 20.509 prebivalcev ali 4,2 % več kot leto prej. Pravzaprav je več prebivalcev kot v lanskem letu v Sloveniji po 2. svetovni vojni umrlo le leta 1983.
Tako kot običajno se je tudi lani največ ljudi poslovilo v zimskih mesecih, povprečna starost umrlih pa je bila lani pri moških 74 let, pri ženskah pa dobrih 81 let. V mestni občini Velenje je lani umrlo 254 ljudi (121 žensk in 133 moških), v občini Šoštanj 101 človek (47 žensk in 54 moških) in v občini Šmartno ob Paki 18 ljudi (8 žensk in 10 moških).
Nacionalni podatki kažejo, da je med najbolj smrtonosnimi boleznimi rak. V Sloveniji vsako leto za rakom v povprečju zboli 14 tisoč ljudi, dobrih pet tisoč jih letno zaradi te bolezni tudi umre. Število bolnikov z rakom se pri nas povečuje, vendar je to mogoče pripisati tako staranju prebivalstva kot boljši diagnostiki.
Smrti nas je strah, če jo sprejmemo, pa na življenje gledamo drugače
Kot tiste, ki se znajo soočati s temo umiranja in smrti, prepo-
znavamo Slovensko društvo ho-spic. Tudi v Velenju deluje območni odbor, ki trenutno šteje šest prostovoljcev. Njihova vodja je Sandra Višnjič, ki svojim mladim letom navkljub o najtežjih težah življenja razmišlja zelo zrelo. »Smrt je univerzalni strah, ki se ga radi izogibamo - dokler se nam ne zgodi. Še takrat nekateri gledajo stran in tlačijo svoja čustva, kar seveda ni dobro. Pomembno je, da si dovolimo žalovati in da se zavedamo, da v resnici ni nobenega recepta, kako pravilno žalovati. Čeprav obstajajo vzorci, ki opredeljujejo predvideno trajanje posameznih faz žalovanja, je to odvisno od vsakega posameznika, zato lahko
rečem, da tudi časovnih omejitev za žalovanje ni,« je povedala Višnjičeva. Kot je dodala, soočanje z umiranjem in smrtjo vpliva tudi na druga področja življenja. »Človek, ki se sooča s strahovi, se okrepi in spozna, kaj je v življenju resnično pomembno. Kar naenkrat se, npr., ne boste več jezili, če boste z družino obstali v prometnem zamašku na avtocesti. Veseli boste, da ste z družino, ker boste vedeli, da je jutri lahko ni več,« je bila slikovita vodja prostovoljcev območnega odbora Slovenskega društva hospic. Dodala je še, da se
moramo zavedati, da naša današnja družba poudarja ideale. »Če gledamo socialna omrežja, so fotografije vedno popolne. A to je nerealno. Življenje ni samo sreča, je tudi žalost,« je dejala Sandra Višnjič.
Odzovejo se na vsak klic, a ta je včasih (pre)pozen
Ko v območnem odboru ho-spica prejmejo klic, se nanj vedno odzovejo. V sodelovanju s strokovnjaki so prostovoljci tisti, ki nudijo predvsem bližino in pogovor. »Bolnik, ki umira, potrebuje pogovor z osebo zunaj svoje družine. Ne zato, ker družini ne bi zaupal, temveč zato, ker je običajno ne želi obre-
menjevati,« je povedala ena od prostovoljk velenjskega hospica Admira Robin. Povedala je, da jih na pomoč večinoma pokličejo svojci, ki so utrujeni, nimajo več časa zase, ne vedo, kako naj pristopijo k bolniku, ki umira, ali kako naj, npr., povedo otroku, da umira eden od staršev. »Ugotavljamo pa, da nas večinoma pokličejo prepozno. Več bi lahko pomagali, če bi se ljudje v program vključili takoj, ko izvedo, da imajo doma neozdravljivega bolnika,« je povedala Robinova.
Vse, kar delajo v Slovenskem društvu hospic, je za uporabni-
ke brezplačno. »Nikogar v nič ne silimo. Nekateri nas pokličejo, ker želijo le spremljanje za umirajočega, spet drugi želijo tudi oporo pri žalovanju,« je povedala Sandra Višnjič. Dodala je, da so imeli prostovoljci večinoma tudi sami izkušnje soočanja z izgubo, zato o tem znajo govoriti in poslušati. »Ko ljudje to prepoznajo, se nam hitro odprejo,« je dejala Višnjičeva in priznala, da jo pogosto kdo vpraša, kako se lahko v prostem času ukvar-
ja s tako težkimi temami. »Nič, kar sem doslej delala v življenju, mi ni dalo toliko, kot mi daje ho-spic. Čeprav gre za težke teme, so trenutki, ko se ljudje odprejo, neverjetno bogati,« je še povedala vodja velenjskih hospic prostovoljcev.
Z delom v bolnišnicah sicer nimajo izkušenj, največkrat pomagajo na domu ali v domu za starejše.
V DEOS Centru Zimzelen Topolšica omogočajo
dostojno slovo s paliativnim pristopom
Različne bolnišnice in domovi za starostnike imajo običajno tudi svoj sistem podpore v najtežjih trenutkih. Tako v Domu za varstvo odraslih Velenje kot v DEOS Centru Zimzelen Topol-šica zaradi izboljšanja kvalitete življenja veliko pozornost namenjajo tudi dnevom, ko se življe-
nje izteka. »Da smo kos tem izzivom, smo pridobili potrebno znanje in veščine s teh področij in oblikovali paliativni tim, ki usmerja delo vseh zaposlenih v odnosu do stanovalcev in njihovih svojcev,« je povedala tamkajšnja vodja zdravstvene nege in oskrbe Martina Klobčar.
Paliativna oskrba je aktivna celostna obravnava bolnikov z neozdravljivo boleznijo in podpora njihovim bližnjim, v DEOS Centru Zimzelen Topolšica pa
so člani paliativnega tima zdravnica, diplomirana medicinska sestra, socialna delavka in po potrebi še ostali strokovni delavci. Ekipa se redno sestaja s stanovalci in svojci na družinskih sestankih in tako stanovalcem omogoča, da izrazijo poslednjo željo, kako želijo biti obravnavati v trenutkih, ko se bo njihovo življenje pričelo iztekati. »Poleg teh sestankov imajo ves čas možnost, da pridobijo informacije ali se s svojimi dilemami, vprašanji ipd. obrnejo na koordinato-rico paliativne oskrbe, ki jih po potrebi tudi usmeri k rešitvi težav,« je še dejala Klobčarjeva in poudarila, da s paliativnim pristopom omogočajo stanovalcem tako dostojno slovo od njihovih najbližjih, kot bi to lahko doživeli v domačem okolju.
V Domu za varstvo odraslih Velenje ob poslabšanju zdravstvenega stanja pri njih bivajo-
čega sorodnike najprej napotijo na pogovor k zdravniku. »Zdravnik je tisti, ki se nato pogovori s sorodniki tudi o paliativni oskrbi,« je povedala Cvetka Hribar in dodala, da občasno za sorodnike pripravljajo tudi predavanja. Tesno sodelujejo z oddelkom za paliativno oskrbo v Bolnišnici Slovenj Gradec in Bolnišnici Topolšica, sorodnike pa v času spremljanja neozdravljivo bolnih in v času žalovanja usmerijo tudi na društvo Hospic.
Veseli bi bili novih prostovoljcev
Nekaj torej je tistih, ki se redno srečujejo z umiranjem in smrtjo. A pri območnem hospicu pravijo, da bi bilo dobro, če bi storili še korak naprej. »V društvu bi potrebovali več podpore na vseh področjih našega delovanja. Potrebujemo tako prostovoljce za spremljanje, žalovanje kot za delo na detabuizaciji smrti. Ni torej nujno, da je prostovoljec v neposrednem stiku z najtežjimi situacijami, lahko samo pomaga širši javnosti sprejeti smrt kot del življenja,« je povedala Sandra Višnjič.
Robinova, ki sicer skrbi tudi za organizacijo hospic cafe srečanj in delavnic, je ob tem povabila na novembrsko druženje (13. novembra, ob 19.19 v Mestni knjižnici Velenje) ob temi žalovanja otrok ter napovedala, da bodo decembra srečanje posvetili nerojenim otrokom. »Eden naših ciljev je tudi, da v Velenju postavimo spomenik nerojenim otrokom,« je dodala Višnjičeva.
Obe prostovoljki sta še povedali, da bo februarja v Velenju potekalo izobraževanje za nove prostovoljce. Če vas zanima ali pa potrebujete njihovo pomoč, ste - kot sta dejali - dobrodošli v njihovih novih prostorih v stavbi nekdanjega Standarda.
a Mojca Štruc
Admira Robin (levo) in Sandra Višnjič (desno) sta prostovoljki območnega odbora Slovenskega društva hospic.
Poškodovanega blizu 20 tisoč kubičnih metrov lesa
Solčava, 5. novembra - Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Aleksandra Pivec se v ponedeljek mudila na Koroškem, v sklopu obiska se je ustavila tudi v Zgornji Savinjski dolini. Tako kot na Koroškem si je tudi tu ogledala posledice nedavnega vetroloma. Ta naravna nesreča je povzročila ogromno škode decembra lani, prejšnji teden pa so jo najbolj skupili gozdovi na Solčavskem.
Po besedah Tonija Breznika, vodje Območne enote Zavoda za gozdove Slovenije Nazarje, je vetrolom po nepopolnih ocenah poškodoval blizu 20 tisoč kubičnih metrov lesa, od tega od 10 do 15 tisoč kubičnih metrov na Solčavskem, predvsem na območju Panoramske ceste. »Ukrepali bomo tako kot ob lanskem decembrskem vetrolomu.
Bo pa težav najbrž več in tudi odpravljanje posledic bo počasnejše in dolgotrajnejše ne samo zaradi zime, ampak tudi zaradi tega, ker je veter podiral posamezna drevesa in manj skupine dreves.« Breznik je še dejal, da si bodo prizadevali, skupaj z lastni-
ki gozdov, posledice vetroloma odpraviti do pomladi, najkasneje do aprila. Če se to ne bo zgodilo, bodo posledice predstavljale veliko nevarnost za razvoj pod-lubnikov.
■ tp
Starejšim in gibalno oviranim za prevoze na voljo Kamerat
Velenje - V torek dopoldne je župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič na novinarski konferenci v mestni hiši predstavil projekt Kamerat, ki bo od ponedeljka, 12. novembra, naprej omogočal brezplačne prevoze za starejše od 65 let in gibalno ovirane Velenjčane, ki nimajo druge možnosti za prevoz. Mestna občina Velenje je kupila električni avtomobil, za katerega je namenila 29.500 evrov (vključeno je zavarovanje in registracija). Z njim bo upravljal Mladinski center Velenje, vozili pa ga bodo prostovoljci Udarnika Mladinski center Velenje. Občani Mestne občine Velenje, starejši od 65 let, ali gibalno ovirani, ki potrebujejo prevoz na relaciji Šaleške doline (zdravstveni dom, pokopališče, lekarna, trgovina, banka, Bolnišnica Topolšica ...),
lahko storitve naročijo že danes na brezplačni telefonski številki: 080 15 70.
Za lažjo organizacijo prevozov je obvezno, da se potrebe po prevozih najavijo vsaj 3 dni, preden
je prevoz potreben. Klice sprejemamo od ponedeljka do četrtka od 8. do 15. ure in ob petkih od 8. do 13. ure. Prevozi se izvajajo ob delavnikih med 7.30 in 15.30.
■
Naš čas, 8. 11. 2018, barve: CM K, stran 16
16	VOLITVE	««^AS	8. novembra 2018
Kandidati za lokalne volitve 2018 v Mestni občini Velenje
Občinska volilna komisija Mestne občine Velenje na podlagi 74. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 45/08, 83/12 in 68/17) v povezavi z določbo 61.
člena Zakona o volitvah v državni zbor (Uradni list RS, št. 109/06 - uradno prečiščeno besedilo, 54/07 - odl. US, 35/14 - odl. US in 23/17)
objavlja
SEZNAM
KANDIDATOV ZA VOLITVE ŽUPANA MESTNE OBČINE VELENJE,
KI BODO 18. NOVEMBRA 2018
1. Bojan KONTIČ
roj. 23. 7. 1961, Velenje, Koroška cesta 33 a, diplomirani upravni organizator, župan Mestne občine Velenje
Predlagatelja: SOCIALNI DEMOKRATI - SD, OBČINSKA ORGANIZACIJA VELENJE - KONVENCIJA in ALEKSANDRA ŽUBER IN SKUPINA VOLIVCEV
2. Matej JENKO
roj. 13. 9. 1967, Velenje, Šaleška cesta 20 a, univ. dipl. org. inf., direktor, J-Lab d.o.o
Predlagatelj:
ZBOR ČLANOV MO DOBRA DRŽAVA VELENJE
3. Mihael LETONJE
roj. 20. 2. 1964, Velenje, Efenkova cesta 36, strojni tehnik, administrator
Predlagatelj: IO MO SLS VELENJE
4. Breda KOLAR
roj. 26. 5. 1961, Velenje, Splitska ulica 30, diplomirani ekonomist, podžupanja
Predlagatelj:
STRANKA MODERNEGA CENTRA - SMC, LOKALNI ODBOR ŠALEŠKE DOLINE
5. Jože HRIBAR
roj. 2. 4. 1970, Velenje, Cankarjeva cesta 2 a, lesar, direktor
Predlagatelj: SVET IN ZBOR ČLANOV STRANKE NAŠE VELENJE
6. Suzana KAVAŠ
roj. 22. 10. 1974, Velenje, Špeglova ulica 2, uni. dipl. gospodarski ing. gradbeništva, nepremičninski posrednik
Predlagatelj:
SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA - SDS, KONFERENCA MESTNEGA/OBČINSKEGA ODBORA VELENJE
SEZNAM LIST KANDIDATOV ZA VOLITVE ČLANOV SVETA MESTNE OBČINE VELENJE
Območje Mestne občine Velenje je 1 (ena) volilna enota.
ŠTEVILKA LISTE: 1
rl IME LISTE: ■ NAŠE VELENJË1
1.	Jože HRIBAR
roj. 2. 4. 1970, Velenje, Cankarjeva cesta 2 a, lesar, direktor
2.	Maja HRIBAR
roj. 6. 5. 1974, Velenje, Cankarjeva cesta 2 a, ing. tekstilno-konfekcijske tehnologije, vodja tehnolog
3.	Haris ZULIČ
roj. 10. 7. 1971, Velenje, Cesta talcev 18 a, elektronik za računalniško tehniko in avtomatiko, varovanje
4.	Teja STRGAR
roj. 19. 2. 1987, Velenje, Ljubljanska cesta 22, ekonomski tehnik, vodja osebja
5.	Milan POKLEKA
roj. 21. 1. 1960, Velenje, Koželjskega ulica 2, elektrotehnik, vodja varovanja
6.	Suzana MARKOVIČ
roj. 30. 10. 1968, Velenje, Cesta Borisa Kraigherja 6 c, šivilja
7.	Zvonko HRANJEC
roj. 22. 7. 1964, Velenje, Goriška cesta 28, rudarski tehnik, avtor, glasbenik
8.	Alojzija RAVLJEN
roj. 9. 5. 1957, Velenje, Koželjskega ulica 3, administrator, upokojenka
9.	Goran LOZANIČ
roj. 12. 4. 1973, Velenje, Koželjskega ulica 2, elektro monter, reševalec
10.	Vlasta URLEB
roj. 5. 8. 1958, Velenje, Cesta Borisa Kraigherja 8 b, administrator, upokojenka
11.	Natalija KOKOLJ
roj. 8. 8. 1981, Velenje, Šalek 97, ekonomski tehnik, gostinstvo
1.	Darinka MRAVLJAK
roj. 15. 5. 1954, Velenje, Cesta II 1, dipl. upr. org., upokojenka
2.	Franc KOS,
roj. 11. 1. 1944, Velenje, Kosovelova ulica 2 d, rudarski tehnik, upokojenec
3.	Majda GABERŠEK
roj. 13. 11. 1935, Velenje, Cesta I 28, vzgojiteljica, upokojenka
4.	Frančišek TAMŠE
roj. 4. 12. 1935, Velenje, Šercerjeva cesta 20, strojni tehnik, upokojenec
5.	Barbara Valerija TORI
roj. 7. 10. 1946, Velenje, Kardeljev trg 9, viš. upr. del., upokojenka
6.	Ludvik HRIBAR
roj. 24. 8. 1936, Velenje, Uriskova ulica 25, elektro tehnik, upokojenec
7.	Vladimira TISNIKAR
roj. 14. 2. 1954, Velenje, Stantetova ulica 1, ekonomski tehnik, upokojenka
8.	Feliks Srečko FORŠTNER
roj. 15. 2. 1941, Velenje, Žarova cesta 15, tapetnik, upokojenec
9.	Marija Antonija KOVAČIČ
roj. 11. 3. 1946, Velenje, Kardeljev trg 1, defektolog, upokojenka
10.	Igor MEH
roj. 24. 9. 1961, Velenje, Cesta na griču 6, univ. dipl. oec., direktor PE banke
11.	Marija Ana KUHAR
roj. 4. 7. 1935, Velenje, Ložnica 19 a, strojnica, upokojenka
12.	Srečko KOROŠEC
roj. 5. 5. 1947, Velenje, Šlandrova cesta 10 a, rudarski tehnik, upokojenec
13.	Dragica TIČ
roj. 1. 5. 1948, Velenje, Goriška cesta 44, administratorka, upokojenka
14.	Alex RADOVANOVIC
roj. 23. 3. 1991, Velenje, Škalska cesta 37, rudarski tehnik, absolvent NTF
15.	Ema MEH
roj. 6. 4. 1942, Velenje, Podkraj pri Velenju 8, ekonomski tehnik, upokojenka
16.	Franc KRIŠTOF
roj. 24. 3. 1934, Velenje, Partizanska cesta 40, rudarski nadzornik, upokojenec
17.	Alojzija MIJOČ
roj. 4. 6. 1943, Velenje, Šaleška cesta 2 d, dipl. soc. del., upokojenka
18.	Franc PEČEČNIK
roj. 5. 10. 1953, Velenje, Ljubljanska cesta 29 a, ing. stroj., upokojenec
19.	Danica LEDINEK
roj. 6. 3. 1950, Velenje, Šercerjeva cesta 8, frizerka, upokojenka
20.	Stanislav AHAC
roj. 18. 9. 1940, Velenje, Šalek 88, stroj. ključavn., upokojenec
21.	Petra ČEH
roj. 26. 7. 1979, Velenje, Stantetova ulica 6, frizerka
22.	Marjan ŠTUMPFEL
roj. 6. 4. 1955, Velenje, Plešivec 62, rudarski tehnik, upokojenec
23.	Terezija KOLAR
roj. 15. 10. 1943, Velenje, Efenkova cesta 2, prodajalka, upokojenka
24.	Nedeljko PRIJEVIC
roj. 16. 9. 1951, Velenje, Stantetova ulica 14, rudar, upokojenec
25.	Terezija HAJSINGER
roj. 17. 8. 1940, Velenje, Cesta Františka Foita 4, administratorka, upokojenka
26.	Alojz LESKOVŠEK
roj. 4. 5. 1948, Velenje, Arnače 8 b, voznik, upokojenec
27.	Marija MEŠTER
roj. 17. 12. 1949, Velenje, Cesta talcev 14, dipl. upr. org., upokojenka
28.	Drago KREMŽAR
roj. 24. 5. 1948, Velenje, Lipa 43, električar, upokojenec
29.	Jasna LENART
roj. 22. 4. 1969, Velenje, Lipje 5 b, tekstilni tehnik, tekst. teh. II
30.	Maks SINIGAJDA
roj. 2. 5. 1950, Velenje, Jenkova cesta 17, rudar, upokojenec
31.	Terezija STROPNIK
roj. 17. 12. 1952, Velenje, Koželjskega ulica 7, labor. tehnik, upokojenka
32.	Valentin PODPEČAN
roj. 23. 12. 1951, Velenje, Šalek 20, kamnosek, upokojenec
33.	Lidija JERAN
roj. 11. 6. 1951, Velenje, Kersnikova cesta 11, frizerka, upokojenka
ŠTEVILKA LISTE: 3 IME LISTE: NOVA SLOVENIJA KRŠČANSKI DEMOKRATI
N.Si
1.	Veronika JUVAN
roj. 28. 6. 1978, Velenje, Konovska cesta 46, tehnik mehatronike, kontrola kakovosti
2.	Matej PEČNIK
roj. 18. 9. 1976, Velenje, Arnače 34 b, dipl. ing. strojništva, vodilni inženir
3.	Zvonimira ŠPEH
roj. 26. 5. 1949, Velenje, Škalska cesta 14, ekonomski tehnik, upokojenka
4.	Rok STRAHOVNIK
roj. 9. 2. 1985, Velenje, Goriška cesta 44, ing. elektrotehnik elektronik, elektro intervent
5.	Emilija Marija (Milica) KOVAČ
roj. 13. 12. 1936, Velenje, Lipa 28, ekonomistka, upokojenka
6.	Gvido ŠPEH
roj. 14. 5. 1950, Velenje, Škalska cesta 14, električar, upokojenec
7.	Silva KUZMAN
roj. 24. 9. 1947, Velenje, Kavče 62, prof. angleščine in francoščine, upokojenka
8.	Srečko ODER
roj. 4. 2. 1958, Velenje, Šalek 17, ing. strojništva, upokojenec
9.	Marija JELEN
roj. 1. 6. 1946, Velenje, Šalek 91, ing. agronomije, upokojenka
10.	Janez VANOVŠEK
roj. 8. 5. 1959, Velenje, Prelska 25, ing. elektronike, strateška nabava
11.	Irena FRIŠKOVEC
roj. 26. 4. 1966, Velenje, Bevče 35, uni. dipl. ing. agronomije, specialistka za hmeljarstvo
12.	Zvonko HRASTNIK
roj. 27. 11. 1966, Velenje, Šlandrova cesta 14, strojni tehnik, varnostnik
13.	Anda ŠEKERIJA
roj. 26. 9. 1956, Velenje, Goriška cesta 38, delo v proizvodnji
14.	Valentin DOLINŠEK
roj. 30. 12. 1950, Velenje, Laze 16 i, avtomehanik, upokojenec
15.	Marija PASARIČ
roj. 21. 7. 1949, Velenje, Jenkova cesta 17, upokojenka
16.	Jože BOROVNIK
roj. 24. 2. 1967, Velenje, Šenbriška cesta 27, mag. strojništva, predstavnik vodstva za sisteme vodenja
17.	Ida PETROVIČ
roj. 29. 8. 1944, Velenje, Šalek 68 a, upokojenka
18.	Srečko DOLINŠEK
roj. 27. 5. 1955, Velenje, Stantetova ulica 4, strugar,upokojenec
19.	Sonja LIPOVŠEK
roj. 26. 4. 1949, Velenje, Kardeljev trg 2, šivilja, upokojenka
20.	Ivan VRANJEK
roj. 30. 12. 1941, Velenje, Ložnica 17, šofer, upokojenec
21.	Danica KRIVEC
roj. 4. 8. 1950, Velenje, Škalska cesta 7 a, pomočnica vzgojiteljice, upokojenka
22.	Marjan VELUNŠEK
roj. 22. 6. 1963, Velenje, Kersnikova cesta 21, strojni tehnik, upokojenec
23.	Vida DOLINŠEK
roj. 18. 6. 1955, Velenje, Stantetova ulica 4, komercialni tehnik, upokojenec
24.	Primož FRIŠKOVEC
roj. 11. 6. 1978, Velenje, Cesta X 35, ing. strojništva, razvoj
25.	Magda HRASTNIK
roj. 24. 8. 1966, Velenje, Šlandrova cesta 14, komercialni tehnik, operater
26.	Ante ŠEKERIJA
roj. 15. 11. 1950, Velenje, Goriška cesta 38, gradbeni tehnik, upokojenec
27.	Hilda PERNOVŠEK
roj. 20. 12. 1942, Velenje, Cesta IX 29, ekonomski tehnik, upokojenka
28.	Marta Marija JAN
roj. 27. 7. 1945, Velenje, Cesta IX 6, ekonomski tehnik, upokojenka
29.	Jožef JUVAN
roj. 28. 8. 1937, Velenje, Goriška cesta 26, gradbeni tehnik, upokojenec
30.	Milena KUMER
roj. 20. 2. 1955, Velenje, Gubčeva cesta 4, ekonomski tehnik, upokojenka
31.	Zdenka ČREP
roj. 8. 7. 1968, Velenje, Paški Kozjak 54, šivilja, delo na kmetiji
32.	Angela FRIŠKOVEC
roj. 8. 5. 1934, Velenje, Bevče 35, upokojenka
33.	Miroslav PERNOVŠEK
roj. 24. 12. 1941, Velenje, Cesta IX 29, elektro tehnik, upokojenec
ŠTEVILKA LISTE: 4 IME LISTE: SOCIALNI DEMOKRATI - SD
SD
1.	Bojan KONTIČ
roj. 23. 7. 1961, Velenje, Koroška cesta 33 a, diplomirani upravni organizator, župan Mestne občine Velenje
2.	Irena POLJANŠEK SIVKA
roj. 7. 4. 1961, Velenje, Cesta pod parkom 7, profesorica razrednega pouka in specialna pedagoginja MVO, ravnateljica Osnovne šole Šalek
3.	Peter DERMOL
roj. 26. 1. 1978, Velenje, Šaleška cesta 18 d, univ. dipl. inž. elektrotehnike, podžupan Mestne občine Velenje
4.	Aleksandra VASILJEVIČ
roj. 16. 9. 1985, Velenje, Šalek 91,
diplomirana medicinska sestra s strokovnimi znanji, diplomirana medicinska sestra v ambulanti družinske medicine
5.	dr. Franc ŽERDIN
roj. 29. 5. 1949, Velenje, Kersnikova cesta 37, docent, doktor znanosti, upokojenec, predavatelj na Fakulteti za energetiko, Univerza Maribor in na Visoki šoli za varstvo okolja Velenje, strokovni sodelavec JZ Center za razvoj terciarnega izobraževanja Velenje
6.	mag. Karmen GRABANT
roj. 5. 5. 1969, Velenje, Šaleška cesta 19, mag. znanosti s področja kemijske tehnike, učiteljica kemije na gimnaziji
7.	Mersad DERVŠEVIČ
roj. 18. 9. 1978, Velenje, Kardeljev trg 1, inženir strojništva, mehanik v LEK d.d.
8.	Tjaša ODERLAP
roj. 14. 11. 1991, Velenje, Plešivec 9 a, dipl. gosp. inž. (UN), vodja gradbišča
9.	dr. Adnan GLOTIČ
roj. 25. 11. 1980, Velenje, Kidričeva cesta 3, doktor znanosti s področja elektrotehnike, specialist za optimizacijo proizvodnje
10.	mag. Dragica POVH
roj. 14. 5. 1953, Velenje, Šalek 86, magistrica poslovne politike in organiziranja, državna notranja revizorka, preizkušena notranja revizorka, upokojenka
11.	Bojan ŠKARJA
roj. 19. 6. 1949, Velenje, Sončni grič 23, inž. rudarstva, upokojenec
12.	Janja REDNJAK
roj. 21. 5. 1966, Velenje, Lipje 48 e, organizator socialne mreže, vodenje podpornih skupin za pomoč in krepitev duševnega zdravja ranljivih skupin
13.	Bojan VOH
roj. 7. 9. 1961, Velenje, Šlandrova cesta 1 a, strojni tehnik, na čakanju na upokojitev
14.	Marjana Marija KOREN
roj. 9. 3. 1952, Velenje, Goriška cesta 57, upravni tehnik, upokojenka
15.	Dimitrij AMON
roj. 28. 3. 1980, Velenje, Ulica Pohorskega bataljona 12 , kmetijski tehnik, organizator kulturnega programa
16.	Anita LEMEŽ KLJAJIČ
roj. 15. 7. 1980, Velenje, Šmartinske Cirkovce 8, magistrica inženirka tehniške varnosti, vodja službe varnosti in zdravja pri delu
17.	Klemen ARLIČ
roj. 6. 1. 1992, Velenje, Cesta na griču 7, diplomirani inženir strojništva, konstrukter, industrijski inženiring, BSH Nazarje
18.	Milena MRAZ
roj. 5. 4. 1958, Velenje, Trubarjeva ulica 8, ekonomski tehnik, upokojenka
19.	Jožef OGRAJENŠEK
roj. 27. 3. 1955, Velenje, Prelska 44 a, policist, upokojenec
20.	Ana KOČAR
roj. 20. 12. 1972, Velenje, Šercerjeva cesta 7, magistrica poslovnih ved, prostorsko načrtovanje, priprava občinskih odlokov v zvezi s prostorskim načrtovanjem
21.	Drago KOLAR
roj. 27. 8. 1960, Velenje, Laze 16 h, strojni tehnik, na čakanju na upokojitev
22.	Amadeja MARTINŠEK
roj. 9. 9. 1976, Velenje, Konovska cesta 45, diplomirana ekonomistka, komercialistka
Naš čas, 8. 11. 2018, barve: CM K, stran 17
8. novembra 2018
«»SÜAS
VOLITVE
17
23.	Karl SEME
roj. 24. 3. 1947, Velenje, Gregorčičeva cesta 20, učitelj praktičnega pouka, rudar, upokojenec
24.	Lidija BOŽIČ MRKONJIČ
roj. 25. 2. 1987, Velenje, Koželjskega ulica 7, diplomirana inženirka kemijske tehnologije, višji inženir v laboratoriju za funkcionalne meritve v Razvojno kompetenčnem centru PSA, oddelek pralnih strojev Gorenje d.d.
25.	mag. Iztok MORI
roj. 8. 10. 1975, Velenje, Goriška cesta 46, univerzitetni diplomirani pravnik, magister znanosti, direktor občinske uprave
26.	Alojzija RIHTARŠIČ
roj. 19. 6. 1951, Velenje, Prešernova cesta 14, administrativni tehnik, upokojenka
27.	Bojan PRELOVŠEK
roj. 24. 7. 1966, Velenje, Laze 18 a, komunalni inženir, vodja službe za ožje dele občine, zaščito in reševanje ter premoženje
28.	Saša NEŽMAH
roj. 8. 9. 1983, Velenje, Šaleška cesta 20 b, komercialist, brezposelna
29.	Gašper KOPRIVNIKAR
roj. 17. 6. 1978, Velenje, Škale 94 j, komunalni inženir, namestnik vodje Urada za komunalne dejavnosti
30.	Alenka REDNJAK
roj. 3. 5. 1969, Velenje, Škale 94 i, diplomirana ekonomistka (UN), vodja Urada za razvoj in investicije
31.	Jan ŠKOBERNE
roj. 2. 8. 1987, Velenje, Šalek 66 a, diplomant evropskih študij (UN), državni sekretar
32.	Andreja KATIČ
roj. 22. 12. 1969, Velenje, Šalek 66 h, univerzitetna diplomirana pravnica, ministrica za pravosodje
33.	Anton BRODNIK
roj. 13. 4. 1958, Velenje, Aškerčeva cesta 24, diplomirani inženir zaščite pri delu, magister stroke vodja Urada za komunalne dejavnosti
ŠTEVILKA LISTE: 5
IME LISTE: I DOBRA DRŽAVA

CD
DOBRA DRŽAVA
1.	Matej JENKO
roj. 13. 9. 1967, Velenje, Šaleška cesta 20 a, univ. dipl. org. inf., direktor, J-Lab d.o.o
2.	Klavdija ŠERUGA
roj. 13. 8. 1975, Velenje, Jenkova cesta 9, dipl. posl. inf., rač. podpora (helpdesk), Hakl IT, d.o.o.
3.	Milan VERDEV
roj. 3. 10. 1968, Velenje, Kersnikova cesta 23, univ. dipl. ing. rač., odgovoren za telekomunikacije in informacijsko varnost, Gorenje
4.	Katarina PRAZNIK
roj. 7. 11. 1964, Velenje, Šaleška cesta 20 b, profesor
5.	Benjamin STROZAK
roj. 30. 1. 1963, Velenje, Žarova cesta 16, dipl. ing. teh. pol., direktor, Plastro d.o.o.
6.	Andreja PLEŠIVČNIK
roj. 23. 8. 1973, Velenje, Kardeljev trg 7, mag. managmenta, samostojna svetovalka, JU
7.	Srečko LEDINEK
roj. 26. 4. 1966, Velenje, Plešivec 7, ing. el., izmenski elektro nadzornik, Premogovnik Velenje
8.	Suzana VEBER
roj. 9. 8. 1967, Velenje, Šaleška cesta 20 a, poslovni administrator,nezaposlena
9.	Martin STEINER
roj. 6. 5. 1967, Velenje, Jenkova cesta 3, inž. rudarstva in geotehnologije, učitelj praktičnega pouka, Premogovnik Velenje
SNS
1.	Adolf ŠTORMAN
roj. 12. 8. 1955, Velenje, Škale 59 b, KV rudar, podjetnik
2.	Gordana MRKONJIČ
roj. 28. 10. 1978, Velenje, Kardeljev trg 8, trgovec, delavec v proizvodnji
3.	Joviša KRALJEVIČ
roj. 20. 11. 1976, Velenje, Šalek 89, rudar na zračenju
4.	Vesna KAŠNIK
roj. 25. 8. 1996, Velenje, Šalek 102, okoljevarstveni tehnik, študentka
5.	Momir STOJNIČ
roj. 29. 4. 1951, Velenje, Kardeljev trg 11, rudarski tehnik, upokojenec
ŠTEVILKA LISTE: 7
IME LISTE: GLAS ZA OTROKE IN DRUŽINE
za
otroke
Glas u
OTÜOKE+
DRUŽINE
1.	Senka KARLOVČEC
roj. 29. 6. 1963, Velenje, Jenkova cesta 12, diplomirana učiteljica, nezaposlena z dejavnostjo Senka Karlovčec - samozaložnica
2.	Andrej JEVŠENAK
roj. 24. 4. 1966, Velenje, Kosovelova ulica 18, lesarski tehnik, samostojni obrtnik
ŠTEVILKA LISTE: 8 IME LISTE: SLS
Slovenska ljudska stranka
1.	Mihael LETONJE
roj. 20. 2. 1964, Velenje, Efenkova cesta 36, strojni tehnik, administrator
2.	Brigita TRETJAK
roj. 5. 2. 1981, Velenje, Škale 60, ekonomski tehnik, administrator
3.	Rafael GORŠEK
roj. 17. 9. 1964, Velenje, Šalek 64 b, rudarski tehnik, upokojenec
4.	Vlasta GLOBAČNIK
roj. 29. 10. 1980, Velenje, Podgorje 31 c, dipl. ekonomist, računovodja
5.	Dani GRADIŠNIK
roj. 3. 3. 1979, Velenje, Črnova 27, dipl. ing. agronomije, sadjar, kmetovalec
6.	Petra KLAMŠČEK
roj. 14. 4. 1981, Velenje, Črnova 27, gimnazijski maturant, sadjar, kmetovalec
7.	Iztok OBLAK
roj. 18. 8. 1964, Velenje, Efenkova cesta 56, gostinski poslovodja, trgovec - mesar
8.	Nina OCEPEK
roj. 16. 10. 1984, Velenje, Podgorje 31 b, vzgojiteljica,maserka
9.	Tahi GLOBAČNIK
roj. 8. 7. 1982, Velenje, Podgorje 31 c, diplomirani zdravstvenik, reševalec
10.	Maša ŠARDI
roj. 8. 5. 1988, Velenje, Ulica Janka Ulriha 16, diplomirana medicinska sestra, operacijska medicinska sestra
11.	Jože GRČAR
roj. 4. 3. 1964, Velenje, Škale 84 a, rudar,upokojenec
12.	Mojca GRADIŠNIK HRUSTEL
roj. 10. 4. 1982, Velenje, Črnova 56, uni. dipl. ing. tehn. prom.,samostojni podjetnik - fotograf
13.	Edi VRTAČNIK
roj. 23. 4. 1961, Velenje, Vinska Gora 25, kmetovalec, samostojni podjetnik
14.	Nataša GORŠEK
roj. 29. 12. 1987, Velenje, Šalek 64 b, cvetličar, brezposelna
15.	Jernej GRM
roj. 10. 8. 1986, Velenje, Šenbric 11, mesar, skladiščnik v Pivovarni Laško
16.	Tjaša MOLNAR
roj. 18. 10. 1993, Velenje, Goriška cesta 42, tehnik zdravstvene nege, administrator
17.	Ferdo OCEPEK
roj. 16. 9. 1944, Velenje, Podgorje 31, rudarski nadzornik, upokojenec
18.	Mateja VRTAČNIK ZAJC
roj. 12. 5. 1989, Velenje, Vinska Gora 25, aranžerski tehnik, gospodinja
19.	Sebastjan NIEGELHELL
roj. 22. 1. 1974, Velenje, Stantetova ulica 13, avtoklepar, avtoličar
20.	Damjan OBLAK
roj. 10. 6. 1998, Velenje, Efenkova cesta 56, avtomehanik, vulkanizer
21.	Marija GORŠEK
roj. 4. 12. 1966, Velenje, Šalek 64 b, delavka, posluževalec
22.	Alojz BANOVŠEK
roj. 21. 5. 1958, Velenje, Vinska Gora 27, rudar, upokojenec
23.	Danilo KORADEJ
roj. 19. 1. 1961, Velenje, Podgorje 30 a, elektro tehnik, elektro vzdrževalec
24.	Marija VRTAČNIK
roj. 11. 12. 1963, Velenje, Vinska Gora 25, administrativni tehnik, gospodinja
25.	Sašo SEŠEL
roj. 29. 5. 1966, Velenje, Lipje 44, ključavničar, peskanje, brušenje, žaganje
26.	Matic VREČAR
roj. 28. 2. 1989, Velenje, Cesta Borisa Kraigherja 6 b, elektrikar, kontrolor
27.	Lidija NIEGELHELL
roj. 20. 3. 1979, Velenje, Stantetova ulica 13, gospodinjski tehnik, trgovka
28.	Janez ZAJC
roj. 19. 4. 1980, Velenje, Vinska Gora
25,	strojnik TGM, strojnik
29.	Slavka OCEPEK
roj. 8. 4. 1956, Velenje, Podgorje 31, nosilka turistične kmetije, upokojenka
30.	Janez ZIDAR
roj. 19. 4. 1960, Velenje, Vinska Gora
26,	vodovodni inštalater, vzdrževalec
31.	Klara LETONJE
roj. 01.11.1988, Velenje, Partizanska cesta 60, univ. dipl. polonist in slovakist, vodja kadrovske službe
32.	Miran PAPEŽ
roj. 28. 7. 1969, Velenje, Goriška cesta 42,dipl. geog., soc. kult., učitelj in koordinator mednarodnih projektov
33.	Gregor MOHORKO
roj. 12. 12. 1961, Velenje, Goriška cesta 8, ekon. tur. tehnik, vodja tur. agencije PE Kompas Velenje
JTEVILKA LISTE: 9
IME LISTE: I ZELENI SLOVENIJE
f Zeleni ISlovenije
1. Tanja BOROVNIK
roj. 8. 10. 1994, Velenje, Ulica Pohorskega bataljona 20, gastronom hotelir
2.	Rok ŠKOFLEK
roj. 11. 3. 1986, Velenje, Uriskova ulica 14, kuhar
3.	Lidija STROPNIK
roj. 13. 11. 1962, Velenje, Šalek 63 a, diplomirani upravni organizator, višja svetovalka
4.	Mladen LAZIČ
roj. 17. 3. 1992, Velenje, Kersnikova cesta 13, elektro tehnik, električar
5.	Ajda FLORJAN
roj. 15. 2. 1995, Velenje, Šaleška cesta 2 c, gimnazijski maturant,študentka
6.	Zdenko ZAJC
roj. 1. 4. 1955, Velenje, Čopova cesta 8, upokojenec
7.	Katarina ŽIŽEK
roj. 13. 11. 1942, Velenje, Prešernova cesta 2, upokojenka
8.	Rukib SULEJMANOVIČ
roj. 24. 4. 1958, Velenje, Jenkova cesta 9, rudar, upokojenec
9.	Vanda ZAJC
roj. 13. 7. 1952, Velenje, Paški Kozjak 58 d, upokojenka
10.	Jože ŠVENT
roj. 24. 11. 1951, Velenje, Šalek 91, električar, upokojenec
11.	Olga NEŽMAH
roj. 26. 4. 1955, Velenje, Šaleška cesta 20 b, upokojenka
12.	Nihad SULEJMANOVIČ
roj. 14. 1. 1981, Velenje, Goriška cesta 47, rudar
13.	Jožica TAJNŠEK
roj. 2. 11. 1951, Velenje, Splitska ulica 24, srednja trgovska, upokojenka
14.	Nevzeta SULEJMANOVIČ
roj. 23. 1. 1959, Velenje, Jenkova cesta 9, upokojenka
SMC
stranka
modernega
centra
1.	Breda KOLAR
roj. 26. 5. 1961, Velenje, Splitska ulica 30, diplomirani ekonomist, podžupanja
2.	Zlatko BARTOLAC
roj. 3. 9. 1960, Velenje, Šenbric 37, inženir elektrotehnike, višji inženir
3.	Marija PLAZAR
roj. 2. 5. 1958, Velenje, Bevče 9 e, univerzitetni diplomirani organizator, poslovno svetovanje
4.	Andrej KOZLEVČAR
roj. 19. 10. 1957, Velenje, Ljubljanska cesta 14 a,orodjar, upokojenec
5.	Nina KOZLEVČAR
roj. 29. 6. 1984, Velenje, Ljubljanska cesta 14 a, univ. dipl. prevajalka, strokovni sodelavec na oddelku deklaracij
6.	Mario BARTOLAC
roj. 9. 1. 1989, Velenje, Šenbric 37, doktor medicine, specializant
7.	Danica ŠUMLJAK
roj. 31. 7. 1956, Velenje, Škale 82 a, ekonomski tehnik, upokojenka
8.	Boštjan PELKO
roj. 6. 12. 1963, Velenje, Ulica Dušana Kvedra 12 a, diplomirani inženir elektrotehnike, direktor
9.	Stoja BENIČ
roj. 31. 5. 1960, Velenje, Paka pri Velenju 35 o, gradbeni tehnik, upokojenka
10.	Miha ŠKOFLEK
roj. 11. 5. 1985, Velenje, Kardeljev trg 3, strojni tehnik, montaža medicinskih naprav
11.	Vesna BREZNIK
roj. 26. 3. 1984, Velenje, Goriška cesta 46 a, ekonomski tehnik, telefonist
12.	Franci LENART
roj. 15. 12. 1962, Velenje, Ulica Janka
Ulriha 24, univerzitetni diplomirani inženir rudarstva, direktor
13.	Sedina HASIČ
roj. 24. 10. 1973, Velenje, Goriška cesta 52 b, diplomirani ekonomist, računovodja
14.	mag. Uroš IVANČIČ
roj. 19. 4. 1976, Velenje, Ulica Dušana Kvedra 5 a, magister državnih in evropskih študij, direktor
15.	Zlatka VRABIČ
roj. 14. 8. 1963, Velenje, Stanetova ulica 29, ekonomski tehnik, priprava dokumentov v tiskarni
16.	Tomaž KOLAR
roj. 24. 5. 1962, Velenje, Splitska ulica 30, diplomirani ekonomist, ZRSZZ
17.	Esta PELKO
roj. 11. 12. 1966, Velenje, Ulica Dušana Kvedra 12 a, diplomirani inženir kemijske tehnologije, tehnolog razvojnik
18.	Saša KOPRIVEC
roj. 16. 1. 1982, Velenje, Kardeljev trg 2, diplomirana ekonomistka, strateška nabava
19.	Nika NAPOTNIK
roj. 14. 12. 1997, Velenje, Arnače 23 b, trgovec - prodajalec, prodajalka
ŠTEVILKA LISTE: 11 IME LISTE: LEVICA
-k'
LEVICA
1.	Matjaž PEČOVNIK
roj. 18. 7. 1967, Velenje, Konovska cesta 21, zdravstveni tehnik, voznik v urgennem vozilu
2.	Ida PODPEČAN
oj. 22. 6. 1956, Velenje, Stantetova ulica 8, ekonomski tehnik, upokojenka
3.	Srečko ERJAVEC
roj. 8. 11. 1953, Velenje, Koroška cesta 31 b, strojni tehnik, upokojenec
SDS
1.	Suzana KAVAŠ
roj. 22. 10. 1974, Velenje, Špeglova ulica 2, uni. dipl. gospodarski ing. gradbeništva, nepremičninski posrednik
2.	Andrej VRBEC
roj. 17. 3. 1982, Velenje, Šercerjeva cesta 5, rudar, brez zaposlitve
3.	Darinka SKAZA
roj. 25. 6. 1956, Velenje, Bračičeva cesta 1, višja upravna delavka, upokojenka
4.	Sebastjan APAT
roj. 26. 9. 1974, Velenje, Kosovelova ulica 2 d, univ. dipl. pravnik, podsekretar
5.	Iva LILIJA
roj. 8. 6. 1995, Velenje, Goriška cesta
51,	gimnazijski maturant, delavka v proizvodnji
6.	Andrej KMETIČ
roj. 4. 4. 1977, Velenje, Goriška cesta
52,	strojnik
7.	Maja NARAGLAV
roj. 13. 5. 1992, Velenje, Šaleška cesta 19, ekonomski tehnik, delavka v proizvodnji
8.	Branko PRESEČNIK
roj. 22. 7. 1959, Velenje, Kajuhova cesta 4, strojni ključavničar, upokojenec
9.	Ana MARINIČ
roj. 17. 12. 1951, Velenje, Konovska cesta 12, upokojenka
10.	Andrej TOMOVSKI
roj. 18. 11. 1984, Velenje, Šaleška cesta 2 c, gradbeni tehnik, rudar
11.	Cvetka VOŠNJAK
roj. 11. 2. 1964, Velenje, Šenbriška cesta 3, trgovka, administrator
12.	Janko FINK
roj. 26. 7. 1956, Velenje, Čufarjeva cesta 2, ekonomski tehnik, upokojenec
13.	Jožica REDNAK
roj. 28. 12. 1980, Velenje, Šalek 89, natakarica, gostinec
14.	Rok GRIL
roj. 4. 8. 1987, Velenje, Jurčičeva cesta 6, dipl. inž. rud. in geotehnologije, zunanji jamomerec
15.	Melanija TOMOVSKI
roj. 28. 2. 1990, Velenje, Šaleška cesta 2 c, ekonomski tehnik, delavec v proizvodnji
16.	Žan TAJNIK
roj. 1. 2. 1989, Velenje, Šercerjeva cesta 1, elektrotehnik računalništva, strojnik v proizvodnji
17.	Marjana DOBLŠEK
roj. 15. 8. 1957, Velenje, Kidričeva cesta 57 a, gimnazijski maturant, upokojenka
18.	Dejan ŠTANGLER
roj. 23. 7. 1977, Velenje, Stari trg 26, elektrotehnik - elektronik, konstrukter
19.	Ana KMETIČ
roj. 21. 6. 1955, Velenje, Koroška cesta 8 a, upokojenka
20.	Peter BREZNIK
roj. 31. 5. 1959, Velenje, Špeglova ulica 2, gradbeni tehnik, vodja gradbišča
21.	Renata HERTARIČ
roj. 9. 5. 1965, Velenje, Stari trg 30, šivilja, delavka v proizvodnji
22.	Branko BALIČ
roj. 26.06.1949, Velenje, Ulica Janka Ulriha 11, gradbeni tehnik, upokojenec
23.	Danilo (Dani) ZAPUŠEK
roj. 28. 8. 1970, Velenje, Vodovodna ulica 13, delavec v proizvodnji
24.	Nataša PINTER
roj. 6. 5. 1974, Velenje, Cesta talcev 18 a, negovalka, družinski pomočnik
25.	Benjamin CEROVEČKI
roj. 24. 12. 1991, Velenje, Goriška cesta 30, elektro tehnik, pomočnik v proizvodnji
26.	Marjanca STARC
roj. 26. 9. 1990, Velenje, Črnova 52, zdravstveni tehnik, medicinska sestra
27.	Dejan VOH
roj. 5. 9. 1975, Velenje, Vojkova cesta 12 a, strojnik, viličarist
28.	Jernej REP
roj. 2. 3. 1988, Velenje, Stantetova ulica 15, elektro tehnik, električar
29.	Lidija ŠERBEC
roj. 6. 12. 1985, Velenje, Vojkova cesta 12 a, pomočnica gospodinje, gospodinja
30.	Sašo LEKŠ
roj. 21. 5. 1978, Stari trg 26, rudar, montažer
31.	Andrej PLEVNIK
roj. 14. 7. 1983, Velenje, Selo 3, ključavničar
32.	Tadej ŠMIT
roj. 26. 7. 1988, Velenje, Stantetova ulica 30, trgovec
33.	Blaž LILIJA
roj. 5. 2. 1959, Velenje, Goriška cesta 51, pravnik, brez zaposlitve
Voli se 33 članov občinskega sveta. Glasuje se samo za 1 (eno) listo kandidatov. Volivec lahko da en preferenčni glas kandidatu, ki mu daje pri izvolitvi prednost pred ostalimi kandidati na listi, za katero bo glasoval.
Volitve bodo v nedeljo, 18. novembra 2018. Številka: 006-07-0001/2017 Datum: 26. oktober 2018
Predsednica Občinske volilne komisije Mestne občine Velenje Milena BUKVIČ DEŽMAN, univ.
dipl. prav., l.r.
Naš čas, S. 11. 201 S, barve: CM K, stran 18
18
VOLITVE
»»^AS
S. novembra 2018
Kandidati za lokalne volitve v Občini Šmartno ob Paki
Na podlagi 74. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS št. 94/2007-UPB3, 45/2008, 83/2012 in 68/17) v povezavi z določbo 61. člena Zakona o volitvah v državni zbor (Uradni list RS št. 109/06 - UPB1,54/2007-odl. US in 23/17), Občinska volilna komisija Občine Šmartno ob Paki, objavlja naslednja seznama
SEZNAM
KANDIDATOV ZA VOLITVE ŽUPANA OBČINE ŠMARTNO OB PAKI, KI BODO V NEDELJO, 18. NOVEMBRA 2018
1.	Mateja AŽMAN
roj. 29. 1. 1981, Šmartno ob Paki, Šmartno ob Paki 123 a, gimnazijska maturantka, strokovna delavka v turizmu Predlagatelja:
IO OO SLS ŠMARTNO OB PAKI
2.	Janko KOPUŠAR
roj. 20. 3. 1965, Šmartno ob Paki, Slatina 6 a, univerzitetni diplomirani ekonomist, župan
Predlagatelj:
NATALIJA ZABUKOVNIK IN SKUPINA VOLIVCEV
SEZNAM LIST KANDIDATOV ZA VOLITVE ČLANOV SVETA OBČINE ŠMARTNO OB PAKI
Območje Občine Šmartno ob Paki je 1 (ena) volilna enota.
ŠTEVILKA LISTE: 1 IME LISTE: STRANKA MODERNEGA I CENTRA
SMC
stranka
modernega
centra
Josip LUKENDA
roj. 4. 4. 1986, Šmartno ob Paki, Rečica ob Paki 49g, univerzitetni diplomirani varstvoslovec, namestnik poslovodje
Karmen PETEK
roj. 31. 10. 1976, Šmartno ob Paki, Paška vas 33 b, magistrica zdravstvene vede, zdravstveno varstvo otrok in mladostnikov
Anže VOLK
roj. 14. 8. 1997, Šmartno ob Paki, Skorno 7a, strojni tehnik, študent
diplomirana ekonomistka, upokojenka
Mitja GORNJAK
roj. 21. 12. 1978, Šmartno ob Paki, Šmartno ob Paki 138, gradbinec, monter
Martina HRASTNIK
roj. 10. 11. 1954, Šmartno ob Paki, Slatina 32, tekstilni tehnik, upokojenka
Anton PETROVČIČ
roj. 6. 1. 1945, Šmartno ob Paki, Gorenje 2a, tkalec, upokojenec
Tadeja ZACIRKOVNIK
roj. 6. 4. 1986, Šmartno ob Paki, Gavce 7, diplomirana fizioterapevtka, diplomirana fizioterapevtka
Borut ŠKRBOT
roj. 6. 12. 1977, Šmartno ob Paki, Slatina 18a, energetik, varnostnik
Cvetka AŽMAN
roj. 22. 6. 1957, Šmartno ob Paki, Gorenje 14 a, univerzitetna
deSUS
Rudolf MEH
roj. 12. 3. 1945, Šmartno ob Paki, Skorno 5 a, upravni delavec, upokojenec
Hilda TROP
roj. 31. 12. 1942 , Šmartno ob Paki, Šmartno ob Paki 84, trgovka, upokojenka
Ivan OCEPEK
roj. 31. 5. 1943, Šmartno ob Paki, Rečica ob Paki 61 b, mizar, upokojenec
Jožefa BRUNŠEK
roj. 18. 3. 1943, Šmartno ob Paki, Rečica ob Paki 43, delavka, upokojenka
Prihodnji teden
predčasno
glasovanje
Kdaj in kam v občinah Šaleške doline?
Velenje, Šoštanj, Šmartno ob Paki - V
nedeljo, 18. novembra, bodo v Sloveniji potekale redne lokalne volitve, na katerih bodo volivke in volivci v 212 slovenskih občinah izvolili člane občinskih svetov, župane in člane svetov ožjih delov občin. Predčasno glasovanje bo potekalo 13., 14. in (ali) 15. novembra.
V	mestni občini Velenje bo predčasno glasovanje potekalo vse tri dni, torej v torek, 13., sredo, 14., in četrtek, 15. novembra, od 7. do 19. ure v sejni dvorani Mestne občine Velenje.
V	občini Šoštanj bo predčasno glasovaje potekalo v torek, 13. novembra, od 9. do 17. ure, v sredo, 14. novembra, od 9. do 19. ure in v četrtek, 15. novembra, od 9. do 15. ure, v avli Občine Šoštanj.
V	občini Šmartno ob Paki bo predčasno glasovanje potekalo dva dni, in sicer v sredo, 14. novembra, in četrtek, 15. novembra, od 7. do 19. ure v prostorih kulturnega doma Šmartno ob Paki.
■ mkp
Lokalne volitve 2018 bodo potekale v nedeljo, 18. novembra 2018. Prvi podatki o volilni udeležbi bodo znani po 12. uri, glede na stanje na voliščih ob 11. uri.
Drugi podatki o volilni udeležbi bodo znani po 17. uri, glede na stanje na voliščih ob 16. uri.
Prvi delni izidi glasovanja bodo znani po 19.30.
V	regiji Saša se za deset županskih mest poteguje 30 kandidatov
V	Velenju se bo za županski stol pomerilo 6 kandidatov. Poleg sedanjega župana Bojana Kontiča, tudi Matej Jenko, Mihael Letonje, Breda Kolar, Jože Hribar in Suzana Kavaš.
V	Šoštanju se bodo za Županski stol pomerili 3 kandidati. Poleg sedanjega župana Darka Meniha še Matic Mežnar in Bojana Žnider.
V	Šmartnem ob Paki pa bosta voljo volivcev preizkusila sedanji župan Janko Kopušar in Mateja Ažman.
Za 7 županskih mest kandidira 19 kandidatov. Po eno kandidaturo so prejeli le v občinah Nazarje, kjer kandidira aktualni župan Matej Pečovnik ter v občini Ljubno, kjer je prav tako kandidat sedanji župan Franjo Naraločnik. Po 4 kandidature za župana imajo v občinah Mozirje, Rečica ob Savinji, v občini Luče 3, 2 kandidaturi pa sta v občini Solčava ■.
dr. Konrad STEBLOVNIK
roj. 22. 12. 1951, Šmartno ob Paki, Rečica ob Paki 37, doktor računalništva in informatike, upokojenec
ŠTEVILKA LISTE: 4 IME LISTE: Lista za napredek občine
LISTA ZA NAPREDEK
1.	Zdravko RAMŠAK
roj. 26. 12. 1954, Šmartno ob Paki, Slatina 43, elektrotehnik, upokojenec
2.	Marjanca ROGEL PERŠIČ
roj. 19. 6. 1972, Šmartno ob Paki, Rečica ob Paki 69, univerzitetna diplomirana sociologinja, organizator izobraževanja
3.	Bojan RAKUN
roj. 23. 2. 1973, Šmartno ob Paki, Rečica ob Paki 15, ključavničar, nadzornik kanalizacijskega omrežja
4.	Bernarda RADOSLOVNIK
roj. 28. 2. 1971, Šmartno ob Paki, Skorno 29, tekstilno konfekcijski tehnik, normirka
5.	Leopold REZAR
roj. 2. 10. 1956, Šmartno ob Paki, Šmartno ob Paki 146 b, dr. medicine, specialist interne medicine in pnevmologije, višji zdravnik specialist
6.	Vesna KOLŠEK
roj. 24. 2. 1964, Šmartno ob Paki, Mali Vrh 1, ekonomski tehnik, knjigovodja
7.	Žiga OMLADIČ
roj. 25. 2. 1991 , Šmartno ob Paki, Šmartno ob Paki 41, diplomirani pravnik (UN), davčni svetovalec
8.	Ana PIREČNIK
roj. 18. 5. 1947, Šmartno ob Paki, Skorno 43 a, pravnica, upokojenka
9.	Roman ŠABEC
roj. 16. 5. 1966, Šmartno ob Paki, Šmartno ob Paki 118, diplomirani inženir strojništva, konstruktor
10.	Roman HRIBERŠEK
roj. 5. 11. 1970, Šmartno ob Paki, Gavce 12, elektrotehnik, referent prodaje
11.	Romana MANDELC
roj. 4. 11. 1957, Šmartno ob Paki, Rečica ob Paki 8 a, prodajalka, upokojenka
12.	Nik ŠABEC
roj. 27. 3. 1998, Šmartno ob Paki, Šmartno ob Paki 118, gastronomsko turistični tehnik, študent prava

ŠTEVILKA LISTE: 5
IME LISTE: Slovenska ljudska stranka
Slovenska ljudska stranka
Damijan LOČIČNIK
roj. 6. 5. 1961, Šmartno ob Paki, Podgora 12 b, zdravstveni tehnik, vodja reševalne postaje Velenje
Mateja AŽMAN
roj. 29. 1. 1981, Šmartno ob Paki, Šmartno ob Paki 123 a, gimnazijska maturantka, strokovna delavka v turizmu
Dejan VODOVNIK
roj. 3. 10. 1978, Šmartno ob Paki, Šmartno ob Paki 120, lesarski tehnik, lastnik in direktor družbe
4.	Mojca KUMAR
roj. 19. 2. 1988, Šmartno ob Paki, Paška vas 25, turistični tehnik, operater v proizvodnji
5.	Tomaž SREBOTNIK
roj. 3. 1. 1989, Šmartno ob Paki, Veliki Vrh 43, rudarski tehnik, vodja priprave
6.	Vesna PUSOVNIK
roj. 14. 12. 1981, Šmartno ob Paki, Rečica ob Paki 13, gimnazijski maturant, telemarketing manager
7.	Nejc VAČUN
roj. 12. 12. 1993, Šmartno ob Paki, Rečica ob Paki 8, tehnik računalništva, strojnik
8.	Blažka ŽIBRET
roj. 13. 12. 1991, Šmartno ob Paki, Mali Vrh 92, magistrica profesorica razrednega pouka, učiteljica OPB
9.	Mitja LOČIČNIK
roj. 23. 1. 1987, Šmartno ob Paki, Podgora 12c, mag. managementa, pomočnik direktorja ZD Nazarje
10.	Roman KOLAR
roj. 29. 11. 1969, Šmartno ob Paki, Veliki Vrh 20, kmetovalec, kmetovalec
11.	Marija ŽERJAV
roj. 25. 10. 1949, Šmartno ob Paki, Šmartno ob Paki 130, ekonomski tehnik, upokojenka
Frančišek FUŽIR
roj. 18. 9. 1955, Šmartno ob Paki, Paška vas 20, inženir strojništva, vodja projektov
12

ŠTEVILKA LISTE: 6
IME LISTE: SD Socialni demokrati
SD
11.	Anže PODGORŠEK
roj. 11. 7. 1986, Šmartno ob Paki, Rečica ob Paki 28, mag. inž. logistike, logistik
12.	Avgust REBERŠAK
roj. 01.09.1944, Šmartno ob Paki, Slatina 30a, strojni tehnik, upokojenec
1.	Janko AVBERŠEK
roj. 2. 12. 1960, Šmartno ob Paki, Gavce 49 b, strojni tehnik, upokojenec
2.	Alenka KUKOVEC
roj. 26. 4. 1973 , Šmartno ob Paki, Mali Vrh 5 c, komercialistka, vodja poslovalnice
3.	Rajko PIRNAT
roj. 23. 7. 1959, Šmartno ob Paki, Rečica ob Paki 60 b, univ.dipl.ing. strojništva, samostojni strokovni sodelavec
4.	Marija BORUTA
roj. 15. 7. 1947, Šmartno ob Paki, Gorenje 19, višja knjižničarka, upokojenka
5.	Aljaž ZAGAJŠEK
roj. 2. 9. 1987, Šmartno ob Paki, Šmartno ob Paki 24, univ. dipl.ing. metalurgije, metalurg
6.	Slavica LUKAČ
roj. 27. 5. 1950, Šmartno ob Paki, Mali Vrh 99, komercialistka, upokojenka
7.	Robert CRNJAC
roj. 17. 8. 1968, Šmartno ob Paki, Podgora 49, prometno transportni tehnik, prometnik
8.	Barbara MUMELJ
roj. 1. 9. 1989 , Šmartno ob Paki, Slatina 4, dipl. medicinska sestra, medicinska sestra
9.	Žiga GORJUP
roj. 8. 5. 1983 , Šmartno ob Paki, Skorno 25, inženir strojništva, vodja nabave
10.	Valerija JESENIČNIK
roj. 20. 11. 1968, Šmartno ob Paki, Šmartno ob Paki 102, ekonomski tehnik, finančna referentka
SDS
1.	Darko POKLEKA
roj. 19. 7. 1951, Šmartno ob Paki, Slatina 16 b, elektrikar, upokojenec
2.	Jožefa SLEMENŠEK
roj. 12. 2. 1957, Šmartno ob Paki, Paška vas 20b, medicinska sestra, upokojenka
3.	Peter ROSENSTEIN
roj. 2. 9. 1977, Šmartno ob Paki, Slatina 15a, diplomirani inženir gradbeništva, vodenje in nadzor projektov
4.	Brigita PETEK
roj. 29. 8. 1970, Šmartno ob Paki, Šmartno ob Paki 103, strojni tehnik, planer proizvodnje
5.	Viktor PARFANT
roj. 17. 2. 1958 , Šmartno ob Paki, Šmartno ob Paki 80, orodjar, upokojenec
6.	Barbara ŠMERC -VERZELAK
roj. 3. 1. 1979 , Šmartno ob Paki, Podgora 40, konfekcijski modelar, delavka v proizvodnji
7.	Jožef STAKNE
roj. 18. 3. 1960, Šmartno ob Paki, Slatina 30 c, strojni tehnik, samostojni podjetnik
8.	Polona MIKLAVŽINA
roj. 14. 1. 1966, Šmartno ob Paki, Rečica ob Paki 40 b, ekonomist, nezaposlena
9.	Matjaž DVORNIK
roj. 20. 9. 1955, Šmartno ob Paki, Paška vas 30, elektrotehnik, upokojenec
10.	Tonika STAKNE
roj. 24. 6. 1956, Šmartno ob Paki, Slatina 30 c, administrativni tehnik, upokojenka
11.	Klemen PARFANT
roj. 19. 8. 1983, Šmartno ob Paki, Šmartno ob Paki 80, strojni tehnik, skladiščnik
12.	Miran DOBRAVC
roj. 31. 1. 1963, Šmartno ob Paki, Gorenje 20 a, elektrikar, upokojenec
Voli se 12 kandidatov. Glasuje se samo za 1 (eno) listo kandidatov. Volivec lahko da en preferenčni glas kandidatu, ki mu daje pri izvolitvi prednost pred ostalimi kandidati na listi, za katero bo glasoval.
Volitve bodo v nedeljo, 18. novembra 2018. Številka: 041-0004/2018-7-2 Datum: 26.10.2018
Občinska volilna komisija Občine Šmartno ob Paki Predsednica: Andreja Mešter, univ. dipl. prav.,l.r.
Naš čas, 15. 11. 2018, barve: CM K, stran 13
15. novembra 2018
""^Jis
NAŠI KRAJI IN LJUDJE
19
Srečanje harmonikarjev na Konovem
Na Konovem se je v soboto odvijalo že 12. srečanje harmonikar-skih skupin. Gre za tradicionalno srečanje skupin, ki gojijo v svoji zvrsti glasbe tudi instrument fraj-tonarico, ki v zadnjih letih tudi med mladimi doživlja veliko zani-
manje. Tokratnega srečanja so se poleg gostiteljev Konovskih harmonikarjev udeležili še Harmonikarski orkester Barbara Premogovnika Velenje, Robert Goter, skupina Vingosi, Ljudski godci iz Andraža, Marjan s prijatelji in Godci
s Paškega Kozjaka. Občinstvo je nastopajoče nagradilo z velikim aplavzom, prireditev pa sta simpatično povezovala oče in sin Zvone in Gašper Lah. Smeha je bilo tudi tokrat na pretek.
Jesenovanje v Završah
V petek, 26. 10., in soboto, 27. 10. 2018, so se medvedki in čebelice ter vodniki rodu Lilijski grič Pesje zabavali na jesenovanju v Završah. Družbo so jim delali fantastični junaki iz risanke »Ze-lenjavčki«. Vremenska napoved je kazala na to, da jim vreme ne bo naklonjeno, zato so program priredili tako, da so v petek izvedli vse aktivnosti na prostem, deževno soboto pa so preživeli v notranjih prostorih na ustvarjalnih delavnicah. Jesenovanje so začeli pred POŠ Pesje, od koder so se z avtobusom odpeljali do POŠ Za-vrše. Tu so najprej naredili zbor in odpeli himno, nato pa se namestili po sobah in kmalu začeli uresničevati zastavljen program. Najprej je vsak vod odšel v gozd in nabral naravne materiale, iz katerih so izdelali čisto unikatne upodobitve
jeseni. Nato je sledil lov na zaklad, pri čemer je moral vsak vod najti svojo karto za nočni orientiring. Po večerji so se odpravili na nočni orientiring, na katerem so se vsi odlično odrezali. Pred spanjem so si ogledali še risanko »Zelenjavč-ki«. Naslednji dan so se taborniki prebudili v hladno in deževno sobotno jutro, ki so ga začeli z jutranjo telovadbo v telovadnici, ki ji
je sledil zajtrk pa pakiranje, nato pa so imeli še štiri tematske delavnice, na katerih si je vsak izdelal svoje zelenjavčke. Po kosilu so na zaključnem zboru odpeli himno in vsakemu udeležencu podelili kljukico v spomin na letošnje je-senovanje.
■ Taja Polak, Hana Jelen Paloš Foto: Rok Srša
Sladke čarovnice
Marsikje po Šaleški dolini, so zadnje novembrske dni potekale različne čarovniške delavnice, na katerih so otroci vseh starosti ustvarjali čarovniške maske in zvarke. Dan čarovnic vse bolj postaja tudi naša šega. Tako je bilo živahno tudi v petek, 26. oktobra, v prostorih nekdanje šole v Belih Vodah. Trinajst majhnih in večjih nadobudnežev ter animatorki Maša in Alenka so ustvarjali zanimive in šaljive izdelke. Pajki, izdelani iz papirja in mehkih kosmatih kroglic, so strašili duhove, narejene iz plastičnih krožnikov in krep papirja. Naredili so tudi svečnik v podobi strašila in si s strašljivimi
podobami pobarvali obraz in roke. Obiskali sta jih tudi čarovnici in jim povedali zgodbo o svojem razgibanem življenju. Na odru so se zbrali okoli čarovniškega kotla, v katerem so bile začarane sladke
dobrote, čarovnici pa sta s svojimi metlami odhiteli na shod čarovnic. Po končani zabavi so otroci polni idej in čarovniško razpoloženi odhiteli domov.
Mnenja in odmevi
Za otroke neprimerno!
Ne vem, ali ste pravi naslov, ampak ne vem, na koga naj se obrnem. V ponedeljek sem si ogledala pretresljiv film Posledice (čestitke celotni filmski ekipi).
V dvorani so sedeli tudi otroci, stari od 10 do 12 let brez spremstva staršev. O takšnih starših ne bi zgubljala besed, a tu nastopimo mi kot družba. Ves čas mi po gla-
vi rojijo misli »Kaj lahko sama danes naredim za boljši jutri?« Zato vam pišem.
Dalje razmišljam. Tudi na televiziji, kadar je na programu film, ki ni primeren za mlajše otroke, ima na začetku opozorilen zvočni »signal«, prav tako ima oznako, da ni primeren za otroke pod določeno starostjo. Prav tako otroci ne smejo kupovati ne cigaret ne alkohola. Film, zanje z neprimerno vsebino, si pa lahko ogledajo. Kaj še nihče
ni pomislil, kakšne posledice bo to pustilo v glavah teh otrok. Kako ti otroci dojemajo vsebino, kaj ob tem razmišljajo, kaj si predstavljajo ...
Mogoče je čas, da se najde nekdo in »izda navodilo«, da tudi otroci ne smejo v kino in si ogledati prav vsakega filma, ki je na programu, seveda če so brez spremstva staršev, saj to ni v njihovo dobro in ne v dobro naše družbe.
a Katja Pristušek
Zahvala za prehojeno pot
Šmartno ob Paki, 27. oktobra -
Že tradicionalno Krajevni organizaciji RK Šmartno ob Paki in Gorenje, šmarško društvo upokojencev in tamkajšnja občina pripravijo v počastitev praznika lokalne skupnosti srečanje starejših občanov, starih več kot 70 let. Takih je v ob-
naprej, še naprej dobro skrbeti za generacijo, ki si zasluži, da uživa v sadovih svojega dela, ter si prizadevali za dobro počutje vseh na območju pod Goro Oljko.« Ker je starejših v občini Šmartno ob Paki vsako leto več, bodo najbrž že prihodnje leto srečanje organizirali
in Šmartno ob Paki, organizirajo srečanja, negibljive pa njihovi prostovoljci obiščejo na domu. Poleg zahvale prostovoljcem je Kožar pohvalil še sodelovanje z občinskimi upravami v Šaleški dolini, ki moralno in finančno podpirajo aktivnosti v blaginjo občanov. »Upam,
čini blizu 400, srečanja v dvorani šmarškega kulturnega doma pa se jih je udeležilo slabih 100.
Šmarški župan Janko Kopušar se je ob tej priložnosti zahvalil za njihovo minulo delo in izrazil upanje, da uspešno nadaljujejo to, kar so počeli oni. »Verjamem, da bomo znali breme razvoja prenesti
prej in pod šotorom, za katerega je občina pridobila glavnino denarja iz razpisa LAS-a.
Jože Kožar, predsednik Območnega odbora RK Velenje, je med drugim dejal, da je ena od nalog RK tudi skrb za starejše. Več kot 30 let krajevne organizacije RK, odbori v občinah Velenje, Šoštanj
da se bo ta tradicija nadaljevala,« je še dejal Jože Kožar.
Organizatorji so pozornost s skromnim darilom namenili najstarejšim udeležencem srečanja. Pri moških je bil to 90-letni Ivan Gabršek, pri ženskah pa Gustika Lukač, ki je letos dopolnila 93 let.
■ tp
Mladi Šmarčani na kupu
Šmartno ob Paki, 26. oktobra -
Minuli petek smo v Mladinskem centru Šmartno ob Paki v sodelovanju z Občino Šmartno ob Pa-ki organizirali prvo in, upamo, v prihodnosti tradicionalno druženje mladih naše občine. Njegovo izvedbo smo načrtovali že sredi junija, vendar smo ga zaradi premajhnega števila prijav preložili.
Glavni namen dogodka je bil
se je vrnil na invalidskem vozičku, je Žiga pomembno potrkal na vest mladih in jih poučil o vzrokih za prometne nesreče in njihovih hudih posledicah. Udeleženci so se lahko na lastne oči prepričali, kako alkohol in druge psihoaktivne snovi vplivajo na našo zmogljivost in vedenje pri vožnji, in sicer s posebnimi očali, ki simulirajo različne stopnje vsebnosti alkohola v kr-
šljeno in z zanimanjem postavljali vprašanja in podali kar nekaj pobud in predlogov, da bi se življenje v občini zavrtelo tudi v njihovo smer. Izkazali so izrazito zanimanje za razvoj dodatnih športnih panog, več medgeneracijske-ga sodelovanja in skrb za duševno zdravje. Sledilo je presenečenje večera: med vsemi prisotnimi smo izžrebali srečneža, ki mu je župan
zbrati mlade med 15. in 29. letom starosti, ki so aktivni člani različnih društev, klubov oziroma skupnosti v občini, še posebej pa neorganizirano mladino. Tokratni skupni imenovalec zbranih je bila namreč »mladost«.
Uvod v dogodek je bilo poučno interaktivno predavanje, delavnica »Še vedno vozim - vendar ne hodim«, ki sta jo izvedla predavatelj Žiga in spremljevalka Tjaša iz Zavoda VOZIM. S pripovedovanjem svoje osebne zgodbe, ko je nekega večera odšel na zabavo, domov pa
vi. S pomočjo posebnih tehtnic pa so lahko ugotavljali, kolikšno težo ima njihovo telo ob trku pri različnih hitrostih. Poseben »pok«, kot temu pravi sam, je doživel tudi naslednji gost, ki je na dogodku poskrbel za aktivnost smejalnih mišic - Sebastjan Spital, začetnik v stand up komediji.
Eden od namenov druženja je bilo tudi soočenje mladih z odloče-valci - razprava o življenju mladih v občini, v kateri je sodeloval tudi župan Občine Šmartno ob Paki Janko Kopušar. Mladi so premi-
poklonil bon za usposabljanje v Centru varne vožnje Vransko.
Druženje smo nadaljevali v družabnem prostoru Hiše mladih. Ob zvokih rock skupine Up N' downs iz Mozirja, ki so tik pred izidom svojega drugega albuma z naslovom Vse, kar sem pozabil II, se je petek prevesil v soboto. Hvala vsem, ki ste se odzvali vabilu, da smo skupaj ustvarili prijetno, zanimivo, predvsem pa mladostno obarvano drugo polovico minulega petka.
■ Amadeja Koren
Dom na Gori Oljki
občankam in občanom čestitamo za praznik občine Šmartno ob Paki.
Jedi na žlico, sladice, vikend in poslovna kosila, okus morja ... Sprejemamo rezervacije za zaključke.
Info: 041 379 045
Aleš Urlep s.p., Mali vrh 5a, Šmartno ob Paki
■
■
Naš čas, S. 11. 201 S, barve: CM K, stran 20
20
ŠPORT
"^AS
8. novembra 2018
Brez težav do pete zmage
Rokometaši Gorenja so se utrdili na tretjem mestu - V Škofje Loki vodili od prve do zadnje minute - Ribnica še vedno brez poraza
Garanje v obrambi in premišljena igra v napadu je bil recept, ki je rokometašem Gorenja v Škofji Loki prinesel prepričljivo zmago s sedmimi goli razlike v nedeljski zadnji tekmi 8. prvenstvenega kroga v ligi NLB. Na tekmi, v kateri rezultat ni bil niti enkrat izenačen, so slavili s 30 : 27. Razliko sedmih zadetkov so imeli že po prvem polčasu (19 : 12), pred njegovim koncem pa dvakrat tudi osmih (18 : 10, 19 : 11).
Po tej visoki prednosti so v drugem delu to razliko samo ohranjali, zato so jim bili Škofje-
ločani bolj ali manj enakovreden nasprotnik (11 : 11). Velenjčani so ta del začeli nekoliko preveč sproščeno in igralci Loke so se jim nekajkrat približali na 'samo' štiri gole zaostanka. Nazadnje v 49. minuti (21 : 25). Nato so igralci Gorenja spet zaigrali tako podjetno kot v prvem delu in razblinili vse upe nasprotnika na morebitno senzacijo.
Trener Zoran Jovičic je med drugim po tekmi povedal: »Dobro smo se pripravili nanje, kar je bilo moč videti tudi na parketu. V drugem delu smo sicer
TAKO so igrali
Prva liga TS, 14. krog
Rudar Velenje - Aluminij 3:2 (1:1)
Strelci: 0:1 Tahiraj (14.), 1:1 Radie (41.), 2:1 Bolha (47.), 3:1 Škoflek (55.), 3:2 Trdina (90.).
Rudar: Pridigar, Pušaver, Tomaševic, Vasili-jevic, Hrubik, Trifkovic, Radic (od 90. Šantek), Arap, Bolha, Škoflek (od 64. Črnčič), Tučic (od 74. Vodeb).
Drugi rezultati: Triglav - Celje 1:2 (0:2), Maribor - Olimpija 1:2 (1:0), Krško - Mura 2:0 (0:0), Domžale - Gorica (tekmo so zaradi dežja prestavili).
15.	krog
Gorica - Rudar Velenje 2:2 (1:1)
Strelci: 0:1 Tučic (22.), 1:1 Smajlagic (27.), 1:2 Tučic (64.), 2:2 Osuji (78., 11-m). Rudar Velenje: Pridigar, Dedic, Tomaševic, Kašnik, Hrubik, Bolha, Trifkovic, Arap, Tučic (od 85. Kamara), Pušnik (od 60. Škoflek), Radic (od 73. Črnčič). Trener: Marijan Pušnik. Drugi rezultati: Triglav - Krško 4:3 (2:2), Celje - Maribor 0:5 (0:3), Olimpija - Domžale 4:4 (2:3), Aluminij - Mura 0:2 (0:1). Vrstni red: 1. Maribor 33, 2. Olimpija 29, 3. Gorica (tekma manj) 22, 4. Mura 19, 5. Celje 19, 6. Aluminij 18, 7, Domžale (tekma manj) 17, 8. Triglav 15, 9. Rudar 15, 10. Krško 12.
16.	krog (11. 11., 16.00): Rudar - Olimpija
3. SNL sever, 11. krog
Videm - Šmartno 5:0 (3:0), M. Claudius - Bistrica 1:3 (1:1), Pohorje - Zreče 0:1 (0:1), Dravi-nja - Pesnica 3:0 (3:0), Dravograd - Šampion 2:0 (1:0),
12.	krog
Šmartno 1928 - Mons Claudius 4:0 (2:0)
Strelci: Anes Cinac (10.), Fatalin Vezaj (33., 64., 73.).
Drugi rezultati: Šampion - Videm pri Ptuju 2:1 (1:0), Kety emmi Bistrica - Dravinja 2:3 (1:2), Zreče - Avto Grubelnik Dravograd 3:1 (0:1), Tehnotim Pesnica - Pohorje 3:1 (2:0), Vrstni red: 1. Videm 25, 2. Šmartno 25, 3. Bistrica 25, 4. Šampion 19, 5. Dravinja 17, 6. Zreče 16, 7. Dravograd 15, 8. Pesnica 15, 9. M. Claudius 9, 10. Pohorje 2.
13.	krog (11. 11., 14.00): Šmartno 1928 -Bistrica
Prva NLB LIGA, 8. krog
Urbanscape Loka - Gorenje Velenje 23:30 (12:19)
Gorenje Velenje: Taletovic 12 obramb, Vujo-vic, Logar 2 obrambi, Mazej 2, Haseljic, Tajnik 1, Špelic 6, Matanovic 3, Stojnic, Miklavčič 2, Banfro, Verdinek 5, Šiško, M. Kavčič 3, A. Kavčič 7, Kete 1.
Drugi rezultati: Sviš Ivančna Gorica - Celje Piv. Laško 25:30 (12:15), Trimo Trebnje - Riko Ribnica 17:29 (10:12), Krka - Dobova 35:28
(15:14), Jeruzalem Ormož - Koper 2013, 26:27 (11:12), Dol Tki Hrastnik - Maribor Branik 25:25 (12:9), Sviš Ivančna Gorica - Celje Pivovarna Laško 25:30 (12:15)
Vrstni red: 1. Celje 14, 2. Ribnica 14, 3. Gorenje 11, 4. Maribor 9, 5. Krka 9, 6. Loka 8, 7. Koper 7, 8. Trimo 7, 9. Jeruzalem-Ormož 6, 10. Dobova 6, 11. Dol 3, 12. Sviš 2.
10. krog Medobčinska članska liga Golgeter
Rezultati: Žalec - NK Šoštanj 3:1 (1:0), Mozirje - Odred Kozje 0:1 (0:0), Fosilum Šentjur -Ljubno ob Savinji 5:1 (3:0), Vojnik - AS System Šmarje pri Jelšah 0:6 (0:3). Vrstni red: 1. Žalec 22, 2. Kozje 22, 3. Mozirje 21, 4. Šmarje 19, 5. Šentjur 13, 6. Šoštanj 7, 7. Ljubno 6, 8. Vojnik 1.
1. A slovenska rokometna liga - ženske, 6. krog
Ptuj - Velenje 33:26 (17:16)
Drugi rezultati: Krim Mercator - Ž.U.R.D. Koper 39:20 (21:9), Ljubljana - Mlinotest 24:24 (12:14), Zelene doline Žalec - Krka 23:19 (11:9), Zagorje - Z' dežele 26:24 (9:9),
7. krog
Velenje - Krim Mercator 15:42 (7:23).
Velenje: Meža, Smonkar 5, Tomič, Atelšek, Jelšnik 2, Ferenc 1 Žekič, Kaltak 3, Bele, Simič, Boškič, Hadžič, Oder, Pikl 4. Trenerka: Sne-žana Rodic.
Sedemmetrovke: Velenje 5 (1), Krim 5 (4); izključitve: Velenje 4 minute, Krim 6. Drugi rezultati: Krka - Ljubljana 30:25 (16:12), Ž.U.R.D. Koper - Zagorje 26:23 (13:13), Z' dežele - Žalec 28:31 (16:16), Mlinotest -Ptuj 28:15 (10:6).
Vrstni red: 1. Krim Mercator 6 tekem - 12 točk, 2. Zelene doline Žalec 7 - 12, 3. Krka 7 -9, 4. Mlinotest 7 - 7, 5. Zagorje 7 - 6, 6. Ž.U.R.D. Koper 7 - 6, 7. Z'dežele 6 - 5, 8. Ptuj 6 - 4, 9. Ljubljana 6 - 3, 10. Velenje 7 - 2.
Prva DOL za moške - 4. krog
Črnuče - Šoštanj Topolšica 1:3 (-16, -17, 24, -19)
Drugi rezultati: Triglav - Krka 3:1, Calcit -Hoče3:1, Maribor - Ach Volley 1:3, Panvita Pomgrad - Salonit 2:3.
Vrtsni red: 1. ACH V. 12, Maribor 9, 3. Calcit 9, 4. Salonit 7, 5. Šoštanj T. 7,.....
Kegljanje, 2. liga, vzhod -6. krog
Litija 2001 - Šoštanj 6 : 2 (3201 : 3170)
Šošta nj: Sečki - 497 (0), Fidej - 511 (0), Šehič - 555 (1), Pintarič - 539 (0), Petrovič - 519 (0), Hasičič - 549 (1).
malce popustili, a smo bili zadnjih 20 minut spet tisti, ki smo nadzorovali tekmo in na koncu zasluženo zmagali.«
Pričakovano so točki osvojili njihovi neposredni tekmeci za vrh lestvice, Ribničani in Celjani. Ribničani so gostovali v Trebnjem in si zmago zagotovili predvsem po odlični igri v drugem polčasu, po prvem je njihova prednost znašala le dva gola. Po odmoru pa so z igro upravičili (za zdaj) prvo mesto na lestvici. V obrambi so igrali odlično, kar potrjuje le sedem prejetih golov, v drugem delu pa vztrajno povečevali prednost do končnih +12 in so še vedno edini brez poraza. Imajo štirinajst točk. Doslej so šestkrat zmagali in dvakrat igralki neodločeno. Toliko točk imajo tudi aktualni prvaki, ki so se v Ivančni Gorici zadovoljili z zmago s petimi goli razlike (30 : 25). Velenjčani na tretjem mestu s petimi zmagami, neodločenim rezultatom in dvema porazoma za obojimi zaostajajo za tri točke.
V sobotnem 9. krogu (ob 17.00) bo v Velenju gostoval Trimo.
V nedeljo prihaja Olimpija
Nogometaši Rudarja v zadnjih dveh krogih 'izkopali' kar štiri točke - Bodo v nedeljo nadaljevali niz brez poraza?
V predprejšnjem krogu so na svojem igrišču s 3 : 2 premagali Aluminij in se povzpeli na pred-predzadnje, osmo mesto. Nepo-raženi so ostali tudi v petnajste-rem na gostovanju Novi Gorici (2 : 2).
Kazalo je, da si bodo Velenjča-ni na Primorskem priigrali drugo zmago zaporedoma. Dvakrat so vodili, vendar za zmago to ni bilo dovolj. Gorica se je obakrat pobrala. S točko je bil domači trener Miran Srebrnič bolj zadovoljen kot gostujoči Marijan Pušnik. »Glede na to, da smo dvakrat zaostajali, je točka v redu. Ohranili smo tudi razliko pred Rudarjem.
Oba zadetka je dosegel Milan Tučic in se je po tem krogu s petimi utrdil na lestvici najboljših Rudarjevih strelcev. Moštvo je popeljal v vodstvo v 22. minuti. Damijan Trifkovic je na desni stani izmenjal žogo z Dominikom Radicem ter jo poslal v kazenski prostor proti Nejcu Pušniku. Ob njem je bil domači branilec Uroš Celcer, ki je z glavo odbil žogo pred šestnajstmetrski prostor. S strani je pritekel Tučič in z mojstrskim udarcem točno z roba kazenskega prostora mati-ral vratarja Grega Sorčana. Že pet minut pozneje so domači po hitrem nasprotnem napadu z golom Samirja Smajlagica, ki je bil hitrejši od vračajočih se gostujočih branilcev, izenačili. To je bil tudi rezultat prvega polčasa. V 59. minuti je Dominiku Ra-dicu povišanje rezultata preprečil okvir vrat, v katerega je po odličnem preigravanju s približno petnajstih metrov poslal žogo. V 63. minuti pa je sledilo njegovo drugo veselje na tem zanimivem dvoboju. Po Trifkovice-vem strelu s kota je bil spet na-
tančen, tokrat z glavo. Domači pa so izenačili iz sumljive enajstmetrovke, ki jo je 'zakrivil' David Kašnik.
Trener gostov je po tekmi menil, »da bil lahko iztržili več. Dobro smo igrali, ustvarili veliko priložnosti, imeli so jih tudi domači in dvakrat vodili. Toda zaradi dveh drobnih napak
toliko golov. Toda to je pač nogomet. Včasih ni golov, drugič veliko, celo osem, kot v tem krogu. Zaradi tega je nogomet zanimiv. Na vsak način je za gledalce bolje, če vidijo toliko golov, mi trenerji pa si seveda želimo, da bi naše obrambe igrale boj trdo, čvrsto, da ne bi prejemali toliko zadetkov.«
smo ostali brez vseh treh točk. Žal mi je, da nismo dosegli še kakšnega gola. Dobivamo preveč lahkih zadetkov. V zadnjem mesecu se je precej spremenilo na bolje. Razveseljivo je, da se forma dviguje, ustvarjamo si priložnosti, seveda pa bomo morali začeti osvajati točke z zmagami. Potreben bo tudi kanček športne sreče.«
Zanimivo je bilo njegovo razmišljanje o aktualnem krogu, v katerem so ljubitelji nogometa na vseh petih dvobojih videli skupaj kar 26 zadetkov - skratka, dobrih pet na tekmo. »Res je bil to nenavaden krog. Toliko golov!? Na eni strani je to dobro za gledalce, na drugi pa tudi nočna mora za trenerje, če prejmeš
V nedeljo (ob 16.00) bodo gostili Olimpijo. »Je v dobri formi. Nov trener, novi igralci, nova energija. Ne predajamo se. Upamo, da bo velika podpora na tribuni, da bodo fantje odigrali samozavestno. Športno je, da upam na tri točke.«
a Stane Vovk
a vos
Naš čas, 8. 11. 2018, barve: CM K, stran 21
8. novembra 2018
"»^CAS
ŠPORT
21
Krimovke pričakovano visoko slavile Brez truda ni nagrade
Mlade velenjske rokometaši-ce tudi po 7. krogu ostajajo na zadnjem mestu s samo dvema točkama. V ponedeljek so gostile igralke Krima in pričakovano doživele visok poraz. 23-kratne državne prvakinje so bile najmanj za dva razreda boljše od povratnic v družbo najboljših. Zanje je bil v ponedeljek v Reči dvorani lažji trening, za domača dekleta pa predvsem nabiranje izkušenj. S tekmo manj so igralke Krim Mercatorja na vrhu razpredelnice z enakim številom točk (12), kot jih imajo Žalčan-ke, ki so v sosedskem dvoboju z 31 : 28 kot gostje ugnale Celjan-ke. Z dvoštevilčno razliko (15 : 28) so v Ajdovščini izgubile tudi Ptujčanke, ki so v predprejšnjem krogu gostile Velenjčanke in nekoliko nepričakovano na derbiju
ekip z dna lestvice razmeroma visoko slavile s 33 : 26. Po prvem polčasu so jim gostje dokaj uspešno kljubovale in po njem zaostajale le za zadetek (16 : 17). V nadaljevanju pa so jim očitno pošle moči. S to drugo zmago
Kegljanje
Bodo Šoštanjčani le končali niz porazov?
Serija šoštanjskih porazov se je nadaljevala tudi v 6. krogu. Na gostovanju pri neugodni Litiji 2001 so izgubili z rezultatom 6 : 2 z minimalno razliko 31 kegljev. Šoštanjčani so v Litijo odpotovali odločeni, da premagajo svoje nasprotnike. Tako kot v predhodnih krogih so jih pokopali lučaji v prazno. Ko je v igri prvega para že kazalo na delitev točk, sta domača tekmovalca z nekoliko sreče le prišla do obeh točk in domačo ekipo povedla v vodstvo s 77 keglji razlike. Veliko bolje je Šoštanjčanom kazalo v igri
so Ptujčanke Velenjčankam ušle za dve točki. S štirimi so trenutno osme. S tremi so predzadnje Ljubljančanke, toda Ptujčanke in Ljubljančanke imajo tekmo več od velenjskih deklet.
drugega para, toda na koncu sta zaradi trenutkov nezbranosti uspela doseči le delitev točk. Pred igro zadnjega para so domačini imeli prednost 3 : 1, razlika v kegljih pa je znašala le še 28 kegljev. Gostujoči strateg je v igro poslal trenutno najmočnejši par, ki pa rezultata ni mogel več spremeniti. Razdelitev točk je bila premalo za gostujočo ekipo. Šoštanjčane v nadaljevanju prvenstva čaka težko delo v boju za obstanek. Tudi tokrat so imeli srečo, da tudi ekipe, ki so na lestvici pred njimi, izgubljajo svoja srečanja, tako da točkovna razlika ostaja enaka. Nove točke lahko vknjižijo že v soboto, ko se bodo ob 14. uri na domačih stezah pomerili z ekipo Fužinarja. ■
Odprte le še nižje ležeče planinske koče
Letošnja poletna planinska sezona je bila malce boljša od uspešnega povprečja zadnjih let. Najbolje so obratovale visokogorske planinske koče, posledično pa so bile ponekod manj obiskane koče v sredogorju in nižje. Oktobra so planinske koče v visokogorju zaprle svoja vrata, nižje ležeče pa prešle na jesensko-zimski delovni čas, čemur je treba prilagoditi tudi jesenski obisk gora in večjo pozornost nameniti načrtovanju ture. Aktualni podatki o odprtosti planinskih koč so ažurno objavljeni na spletnem mestu PZS koce.pzs.si. ■
Dejan Vukančič iz Velenja najboljši mladinec na svetu v kickboksu
- Vse je treba urediti v glavi
Tatjana Podgoršek
Na kadetskem in mladinskem svetovnem prvenstvu v kickboksu v Jesolu v Italiji je pred dobrim mesecem dni nastopilo kar 2319 tekmovalcev iz 65 držav. Slovenske barve je med drugim zastopal Dean Vukančič, član Taekwon-do in kickboks kluba Skala Velenje ter dijak 4. letnika Elektro in računalniške šole Šolskega centra Veleje. Prvenstvo si bo zagotovo zelo dobro zapomnil, saj je med mladinci osvojil naslov najboljšega na svetu. Premagal je nasprotnike iz Avstralije, Hrvaške, Turčije, Poljske in bil v finalu kategorije do 79 kilogramov v light-contactu s soglasno sodniško odločitvijo 3 : 0 boljši od Rusa Govoruki-na. Poleg omenjene lovorike se ponaša tudi z i
naslovom evropskega prvaka med člani v te-kvondoju.
»Težko je opisati občutek, ko stopiš na najvišjo stopničko. Je poseben. Tisti trenutek si seveda zelo vesel, kasneje pa se zaveš, da je bilo za uspeh potrebnega toliko in toliko odrekanja, trdega dela vrsto let. Brez truda nagrade ne moreš pričakovati. Cele poletne počitnice sem garal na treningih praktično vsak dan. Niso bili dovolj le ti, potrebne so bile tudi psihične priprave.« Kot je pojasnil, v tem borilnem športu ni pomembna samo moč, ampak še marsikaj drugega: hitrost, občutek za pravočasni odziv na namere nasprotnika, tudi kondicija. »Vse to se mora po-klopiti v glavi.« Vesel je, ker mu ves čas stojita ob
strani starša in ga spodbujata. Prav tako njegovi sošolci. Posebno zahvala pa si zasluži trener Peter Landeker. Že 10 let ga spremlja in sooblikuje njegovo športno pot.
Zakaj se je odločil za kickboks in ne morda za kakšno drugo športno zvrst? Pravega razloga, pravi, ne pozna. Pri osmih oziroma devetih letih je preverjal, kaj mu najbolj leži. Prijatelji so ga zvabili v velenjski tekvondo klub Skala, bilo mu je všeč in je pri tem ostal. Tekvondo je treniral najprej, ko so v klubu začeli še s kickboksom, se je odločil zanj. Ima svojega vzornika? Ne, odgovarja, ampak stopa po svoji poti.
Kot ugotavlja, je kar naporno usklajevati šport in učenje. Slednjega postavlja na prvo mesto. »Imata pa nekaj skupnega: samodisciplino, vztrajnost, red,« je razmišljal in dodal, da gre za vrline, ki mu bodo gotovo prišle prav tudi v nadaljevanju izobraževanja. Po maturi, ki ga čaka v tem šolskem
Dean Vukančič se zavzeto pripravlja na evropsko letu razmišlja o vpisu člansko prvenstvo v kickboksu.na fakulteto za šport. Si-
cer pa se v tem trenutku še ne obremenjuje toliko z vprašanjem, kam ga bo vodila nadaljnja življenjska pot. Pred njim je namreč nova preizkušnja v kickboksu - evropsko člansko prvenstvo. Nanj se pripravlja s člani slovenske reprezentance in upa, da se bo uvrstil v finale v svoji kategoriji in da mu bo toplo pri srcu tudi pri stopanju na najvišjo stopničko ter ob poslušanju slovenske himne.
BOJANA, SKLADISCNICA
„Z ZAPOSLITVIJO V LIDLU SEM PRIDOBILA NOVE IZKUŠNJE IN KRASNO EKIPO SODELAVCEV."
DOBRA PLACA, TOP EKIPA!
Pridruži se ekipi skladiščnikov in skladiščnic ter postani del TOP ekipe.
Kako bo izgledal tvoj delovni dan?
Urnik se pripravlja za 14 dni vnaprej. Dela se 6 ali 7 ur na dan, dopoldne in popoldne -če je povečan obseg dela, se delavnik podaljša še za eno uro. Morebitne nadure se koristijo ali izplačajo konec poslovnega leta.
Ali moraš kot skladiščnik/-ica delati tudi ponoči?
Trenutno se dela ponoči samo en dan na teden -iz nedelje na ponedeljek. Tako, da manjša skupina sodelavcev občasno dela tudi ponoči.
Kaj če nimaš izpita za uporabo viličarja?
Izpit za uporabo viličarja vsak/-a sodelavec/-ka opravi pri nas po podpisu pogodbe na prvi delovni dan.
Preveri odlično plačilo na
Lidl Slovenija d.o.o. k.d.
■ vos
■
Naš čas, 25. 10. 2018, barve: CM K, stran 22
22	MODROBSLA KRONIKA	«»«AS	8. novembra 2018
Menjava pnevmatik in priprave na zimske razmere
Danes v MIC-u v organizaciji SPV v cestnem prometu Mestne občine Velenje brezplačni kontrolni pregledi vozil
Milena Krstič - Planine
Velenje - Bliža se 15. november, dan, od katerega morajo biti na avtomobilih, kot veleva zakon - če se pojavijo zimske razmere pa že prej -, nameščene zimske pnevmatike, v avtu pa je treba imeti ustrezno opremo, da bo vožnja v zimskih razmerah varna.
Za ustrezno zimsko opremo se šteje (do 15. marca), če je vozilo opremljeno s štirimi zimskimi pnevmatikami, lahko so tudi letne ob predpostavki, da so v prtljažniku snežne verige. Zelo pomembna določba zakona
o pravilih v cestnem prometu veleva še, da morajo biti vozila očiščena. Na njih ne sme biti snega ali ledu, ki bi se lahko razsipal oziroma padal z vozila, prav tako pa morajo biti očiščena stekla in vzvratna ogledala, zato v vozilu ne smeta manjkati metlica za čiščenje snega in strgalo za led, pravi Uroš Remenih iz Šolskega centra Velenje. V delavnicah Medpodjetniškega izobraževalnega centra (Koroška cesta 62) bodo danes, v četrtek, 8. novembra, od 11. do 13. ure pod okriljem Sveta za preventivo in in vzgojo v cestnem prome-
>
Brezplačni preventivni pregledi vozil bodo na MIC-u danes (v četrtek, 8. novembra) med 11. in 13. uro.
tu Mestne občine Velenje izvajali brezplačne zimske preglede osebnih vozil. Pregledali bodo 12 kontrolnih točk - poleg pnevmatik tudi luči, smerne in opozorilne utripalke, izpušni sistem, nivo motornega olja ... Če imate možnost, če ste v dvomih, ali je
vaš avto ustrezno pripravljen, ali pa bi želeli samo potrditev, ga le pripeljite.
Strokovnjaki in Policija voznikom priporočajo tudi, da za vožnjo v zimskih razmerah poleg obvezne opreme poskrbijo za neobvezno, ki lahko pride zelo prav: v avtu naj bodo lopata in manjša vreča peska, dodaten liter tekočine za čiščenje vetro-branskega stekla ter sprej za od-mrzovanje ključavnice. Slednjega ne imejte v avtu, ampak pri sebi, saj vam v vozilu ne bo v pomoč. Dobrodošla je tudi baterijska svetilka in odeja.	■
Obravnavali »Direktorske goljufije«
Celje, 23. oktobra - Kriminalisti Policijske uprave Celje so v preteklih dneh obravnavali primer tako imenovane direktorske goljufije, s katero je bilo podjetju povzročene za več kot 50.000 evrov materialne škode.
Tatovi so iznajdljivi
Zaposlena v gospodarski družbi, s sedežem na širšem celjskem območju, je prejela elektronsko pošto, ki naj bi jo poslal njen direktor in jo v sporočilu povprašal, če razpolagajo z zadostnimi sredstvi na bančnem računu. Po potrditvi ji je neznanec v imenu njenega direktorja posredoval še natančne podatke tuje banke in znesek, ki naj ga nakaže.
Zaposlena je v dobri veri, da je naročilo prejela od direktorja, na račun tuje banke nakazala dobrih 50.000 evrov.
Po uspešno izvedeni goljufiji, natančneje nakazilu, je za zdaj še neznani pošiljatelj naslednji dan zaposleni poslal novo naročilo, pri čemer pa je zaposlena opazila, da je na-
slov elektronske pošte drugačen, kot ga uporablja direktor, in ugotovila, da je šlo tudi v prejšnjem primeru za goljufijo in povzročitev velike premoženjske škode družbi.
Ker se število tovrstnih prevar povečuje, opozarjamo osebe, pooblaščene za poslovanje z bančnimi računi družb oziroma pravnih oseb, da so pri nakazilih v tujino ter tudi v Slovenijo še posebej pazljivi.
Preverjajte resničnost navedb
Ob prejetju elektronskih sporočil s pozivi po nakazilu, ki naj bi ga posredovale poslovodne osebe družbe, naj pred nakazilom denarnih sredstev dobro preverijo elektronski naslov pošiljatelja, ki je na prvi pogled zelo podoben naslovom, ki jih v družbi uporabljajo, ter ob morebitnem dvomu pri odgovornih osebah ponovno preverijo resničnost vsebine elektronske pošte in obstoj osnove za nakazilo.
Storilci omenjenih goljufij so zelo iznajdlji-
vi. V večini primerov pošto pošljejo v imenu direktorjev oziroma poslovodnih oseb družbe, obravnavali pa smo tudi že primere, ko so pošto poslali v imenu poslovnih partnerjev, s katerimi podjetja redno in dobro sodelujejo. Tudi v teh primerih so uporabljali zelo podobne elektronske naslove, kot jih slednji dejansko uporabljajo. Največkrat je šlo le za razliko v eni sami črki elektronskega naslova.
Obvestite policijo
V primeru zaznanih poskusov goljufij ali goljufij in posledično oškodovanj, naj oškodovanci takoj obvestijo poslovno banko, s katero poslujejo, in zadevo takoj prijavijo najbližji policijski enoti. Nujnost takojšnje prijave je namreč ključna za izvedbo uspešnih ukrepov policije in drugih pristojnih organov v smislu uspešnosti izvedbe zavarovanja oziroma blokiranja nakazanih sredstev na tran-sakcijskem računu prejemnikov.
MODROBELA kronika
Brez vozniškega, brez vozila
Velenje, Žalec, 24. oktobra - V
tednu pred prazniki sta dva voznika ostala brez vozil. Obema so jih policisti zasegli, ker sta vozila brez vozniškega dovoljenja. V sredo 66-letnemu vozniku osebni avto v Velenju, v petek, 26. oktobra, pa 49-letnemu vozniku v Žalcu kombinirano vozilo.
Vlom v avtomat
Mozirje, 26. oktobra - V petek je bilo na bencinskem servisu na območju Mozirja vlomljeno v avtomat s prigrizki in pijačo. Storilec je odnesel večje količine obojega, škodo pa je povzročil tudi s poškodbo avtomata.
Tatvina goriva
Ločica ob Savinji, 2. novembra -
Na parkirišču podjetja v Ločici ob Savinji na območju Policijske postaje Žalec je neznani storilec v petek vlomil v rezervoarje treh kombiniranih in enega osebnega vozila in ukradel okoli 170 litrov goriva.
Zagorelo v kuhinji
Šoštanj, 2. novembra - V petek je zagorelo v kuhinji stano-
vanjske hiše v Lokovici. Do požara je prišlo na štedilniku za trdo gorivo. V požaru ni bil nihče poškodovan, nastala je manjša gmotna škoda.
Rop v lekarni
Žalec, 2. novembra - V petek, nekaj pred 20. uro, je prišel v lekarno v Žalcu moški in od zaposlene zahteval določena zdravila. Ker mu jih ta ni hotela dati, je na silo odprl predal z zdravili, jih nekaj škatlic ukradel in odšel s kraja.
Policisti so mu kmalu po dejanju odvzeli prostost. Gre za 35-letnega moškega, odvisnika od prepovedanih drog.
Dvema vlomilcema ni uspelo, enemu je
Mozirje, 3. novembra - V Novih Lokah na območju Policijske postaje Mozirje so policisti v soboto obravnavali poskus vloma v stanovanjsko hišo. Storilca sta bila dva. Najprej sta poskušala vlomiti skozi balkonska vrata, kar jima ni uspelo, nato sta v hišo poskusila vlomiti skozi vhodna vrata, kar jima prav tako ni uspelo. Pri poskusu vloma skozi vrata prizidka pa so ju zalotili
sosedje, ki so slišali hrup. Storilca sta s kraja pobegnila. Lastniku sta povzročila škodo z razbitjem stekla na balkonskih vratih ter poškodovanjem dvojnih vhodnih vrat.
Na Rečici ob Savinji, tudi na območju Policijske postaje Mozirje, pa je bilo vlomljeno v stanovanjsko hišo v času, ko so bili lastniki odstotni. Vlomilec je ukradel več kosov zlatnine, ročno uro in gotovino.
Sezona kraj koles še ni končana
Nazarje, 4. novembra - V nedeljo je bilo iz kolesarnice stanovanjskega bloka na Zadrečki ulici v Nazarjah ukradeno žensko kolo.
V prometni nesreči umrl 28-letni voznik
Mozirje, 4. novembra - V nedeljo, nekaj minut čez polnoč, se je na regionalni cesti zunaj naselja Okonina na območju Policijske postaje Mozirje zgodila prometna nesreča, v kateri je umrl 28-letni voznik osebnega avtomobila doma z območja
upravne enote Mozirje.
28-letni voznik je vozil iz smeri Radmirja proti Okonini. Ker hitrosti in načina vožnje ni prilagodil svojim vozniškim sposobnostim in lastnostim ceste, je njegovo vozilo zunaj levega preglednega ovinka bočno zdrselo po vozišču in trčilo na travnato površino, pri čemer je vozilo dvignilo v zrak, ga obrnilo na streho in nato večkrat prevrnilo.
28-letni voznik se je v nesreči tako hudo poškodoval, da je na kraju nesreče umrl. To je dvanajsta žrtev prometnih nesreč na območju Policijske uprave Celje. Lani je v prometnih nesrečah na tem območju umrlo šestnajst ljudi.
Poteka akcija Slovenija piha 0,0
Ljubljana, Velenje, 6. novembra
- V torek se je začela akcija Slovenija piha 0,0, v kateri lahko vozniki na posebnih 0,0 kontrolah po Sloveniji preverijo stopnjo alkohola v krvi. Vzorni 0,0 šoferji bodo prejeli brezplačno vstopnico za koncert Policijskega orkestra z Vladom Kreslinom.
Akcija bo potekala do petka, 9. novembra.
Adil Huselja
varnostno ogledalo
Prava odločitev in prava izbira
Za ta čas, nadpovprečno visoke temperature se ne skladajo z opozorili policistov, da se približuje čas, ko bo treba poskrbeti za menjavo pnevmatik na motornih vozilih. V medijih je vse več tudi oglasov av-tomehaničnih in vulkanizerskih delavnic, ki vabijo stranke na pravočasno zamenjavo pred gnečo, ki se pojavi okoli 15. novembra ali ob izrazitejšem poslabšanju vremenskih razmer. Zato naj moje pisanje izzveni z naslovom kolumne, da sprejmete pravilno odločitev o pravočasni zamenjavi pnevmatik, in če boste kupovali nove, da izberete prave oziroma ustrezne vašemu vozilu. Od tega je namreč odvisno, kako varno se boste vozili v zimskem času ter slabših vremenskih in voznih razmerah. Vsesplošni tehnološki razvoj je zelo vplival na razvoj avtomobilske industrije, s tem pa tudi večjo mobilnost ljudi in blaga, gospodarski razvoj in podobo sveta. Današnji avtomobili so neprimerno boljši kot pred dobrimi stotimi leti, ko so ob konjskih vpregah in kolesih bili redkost. Tehnološki napredek je bistveno izboljšal kakovost motornih vozil, s tem pa tudi posameznih komponent, ki zagotavljajo učinkovito delovanje motorja in ostalih glavnih mehanskih sklopov, ki jih vse bolj podpirajo računalniško-elektronski sistemi. To velja tudi za pnevmatike, saj proizvajalci nenehno iščejo izboljšave, ki se kažejo z boljšimi lastnostmi. Marsikdo si sploh ne predstavlja, kako kompleksen izdelek je pnevmatika in kako posamezne komponente vplivajo na njeno glavno funkcijo - dober oprijem. Za izdelavo kakovostne pnevmatike proizvajalci uporabijo več kot 200 različnih materialov, od katerih je večina v tekalni površini. Od razmerja materialov, konstrukcije plasti in sestave pnevmatike so odvisne karakteristike, ki jih proizvajalci testirajo v različnih vremenskih razmerah in voznih podlagah. Najboljši proizvajalci ne skrivajo dejstva, da za razvoj pnevmatike porabijo dve do tri leta in ne nazadnje - to se ne odraža le na ceni pnevmatike, ampak tudi na kvaliteti in njeni zmogljivosti. Vsaka pnevmatika mora prenesti velike obremenitve, od 80-kratnika svoje mase zaradi hitrosti vožnje in vrtenja, temperaturnih razlik od -50pa vsaj do 80 °C, do izpostavljenosti in udarcem v robove, vzdolžne in prečne obremenitve zaradi vožnje in konfiguracije vozišča.
Če se ne znajdemo v poplavi oglasov in ne moremo z gotovostjo zatrditi, ali se bomo pravilno odločili in ali bomo pravilno izbrali, je najbolje in najceneje vprašati za mnenje strokovnjaka. Ne glede, ali je to avtomehanik, vulkanizer ali prodajalec vozila, prav vsak nam bo znal svetovati. Rezultati primerjalnih testov so eden od zanesljivih virov, kjer lahko preverimo lastnosti pnevmatik v 15 kategorijah in hkrati primerjamo ceno. Pri tem pa je treba upoštevati, da rezultati testa veljajo le za tiste modele in dimenzije, saj najmanjša sprememba dimenzije lahko povsem spremeni rezultate oziroma karakteristike pnevmatike.
Zelo pogosta je tudi dilema, kupiti nove ali rabljene pnevmatike? Strokovnjaki odsvetujejo nakup rabljenih, ker pri tem nimamo zagotovila o zgodovini uporabe in hrambe, prav tako pa ne moremo videti mikro (očesu nevidnih) poškodb, ki so lahko prisotne. Ponudba na trgu omogoča nakup celoletne pnevmatike z oznako M+S, kar je sicer nekoliko cenejša varianta, kar pa ne pomeni, da bomo dejansko prihranili. Takšne pnevmatike strokovnjaki priporočajo le tistim, ki se manj vozijo in ki lahko v zahtevnejših vremenskih razmerah avto pustijo doma in počakajo na boljše vremenske in vozne razmere.
Zato je najboljša odločitev, da v zimskem času imamo na vozilu nameščene zimske pnevmatike z ustreznim profilom, kajti od njega je odvisna stabilnost vozila in zavorna pot. Ob hitrosti vožnje 100 km/h je zavorna pot z 8 mm globokim profilom 52 metrov, s 3 mm profilom 85 metrov, z 1,6 mm profilom pa kar 102 metra. Razlika je več kot očitna, zato naj bo tudi vaša odločitev pravilna. Izberite dobre pnevmatike z dobrim profilom.
Namesto policijskega poročila nasvet
Velenje, 6. novembra - Policisti od 1. oktobra stavkajo. V tem času velenjski policisti javnosti ne seznanjajo z dogajanjem, ampak svetujejo.
Tokrat so pripravili nasvet s področja varnost pred vlomi.
Pred nami so zimski dnevi, ko je kmalu popoldan že temno in zato potrebno upoštevati nekaj preventivnih ukrepov, s katerimi lahko zavarujemo svoje premoženje in s tem svoje domove pred tatovi, vlomilci in drugimi nepridipravi, ki prežijo na vaše dragocenosti in premoženje. Ko odhajate z doma, poskrbite, da bo vaš dom videti, kot da je nekdo doma. Preden odidete od doma, tega ne razglašajte po socialnih omrežjih, svoje fotografije pa objavite šele potem, ko se boste vrnili.
■
■
■
Naš čas, 8. 11. 2018, barve: CM K, stran 13
8. novembra 2018
»»SCAS
UTRIP
23
Jan Luknar, policist leta 2017
Šmartno ob Paki, 29. oktobra - Tik pred minulimi prazniki je župan Občine Šmartno ob Paki Janko Kopušar sprejel Jana Luknarja iz Rečice ob Paki, ki je oktobra prejel naziv naj policist leta 2017. To nagrado si je prislužil s požrtvovalnim dejanjem, ko je v svojem prostem času rešil življenje sokra-jana, ki je poskušal narediti samomor. Za to dejanje je Jana policija že nagradila z medaljo za požrtvovalnost.
Na sprejemu je Kopušar policistu leta iskreno čestital za priznanje, pogum in predanost delu, ki ga izkazuje in ki ni ostalo prezrto. Izpostavil je, da je lepo videti, da tamkajšnji občani s svojimi dejanji izstopijo iz povprečja in naredijo nekaj več. S tem na najlepši način širijo tudi dober glas o domači občini. Izrazil je še zadovoljstvo, ker se mladi odločajo za to, da ostanejo v domačem okolju.
Jana Luknarja bo na sprejemu pri županu spominjala knjiga Sto Zaleščanskih portretov, v kateri so zbrani in predstavljeni pomembni posamezniki tukajšnjega območja. Po Kopušar-jevem mnenju bi bilo pri morebitnem ponatisu knjige lahko ob bok njim zapisano tudi njegovo ime.
■ tp
Bo Občina Šoštanj podprla Prve posredovalce?
Tudi predzadnjo sejo tega mandata sklenili s pobudami in vprašanji
Šoštanj, 24. oktobra - Tako kot na vseh dosedanjih sejah sveta Občine Šoštanj se je tudi predzadnja tega mandata v Šoštanju zaključila s točko pobude in vprašanja. Imela sta jih svetnika Liste Borisa Goličnika.
Boris Lambizer je podal pobudo za ureditev pešpoti med zgodnjo in spodnjo Lokovico, ki je ni, ni pa tudi pločnika, ki bi pešcem omogočal varno hojo ob precej prometni cesti.
Borisa Goličnika pa je zanimalo, ali bo Občina Šoštanj podprla projekt Prvi posredovalci. V Velenju so sistem vzpostavili z namenom reševanja življenj v primeru, ko je oboleli precej oddaljen od ekipe nujne medicinske pomoči oziroma je ekipa že na terenu, prvi posredovalci pa so bližje. Za ta namen so usposobili gasilce, ki pristopijo na pomoč, in jih za te namene tudi dodatno opremili. Podal pa je tudi pobudo v zvezi z uradnimi urami Upravne enote Velenje v Šoštanju. Te so enkrat tedensko ob četrtkih od 8. do 15. ure, svetniku pa bi se zdelo bolj smiselno in za občane bolj priročno, če bi bile organizirane od 10. do 17. ure.
a mkp
HOROSKOP
godilo se je
od 9. 11. do 15. 11.
-	9. novembra 1978 je velenjska Rdeča dvorana od celjskega Izletnika začasno prevzela v upravljanje Rekreacijsko turistični center Golte nad Mozirjem;
-	9. novembra 1993 so na Velenjskem gradu delavci Premogovnika Velenje in Muzeja Velenje zaključili čiščenje zunanjega grajskega vodnjaka, globokega 49,5 metrov;
-	10. novembra 1995, ko so v Zdravstvenem domu Velenje svečano proslavili 50-letnico reševalne službe, so v Šoštanju, v prisotnosti takratnega ministra za gospodarske dejavnosti Maksa Tajnikarja, uradno predali namenu razž-veplalno napravo 4. bloka šo-
štanjske termoelektrarne, na razširjeni seji odbora Rdečega križa Velenje pa so istega dne lady Miloški Nott iz Velike Britanije podelili zlati znak Rdečega križa Sloveniji, za njen prispevek pri zbiranju humanitarne pomoči za begunce iz Bosne in Hercegovine, ki so prebivali v takratni občini Velenje;
■ 11. listopada je god sv. Martina; martinovo je star jesenski praznik z obloženo mizo, pitano gosjo in mladim vinom, ki dozori ravno na god sv. Martina; pri nas so zato v vinorodnih krajih s pokušino novega vina združene tudi pojedine in različne stare navade; vse šege in navade, ki so se ohranile okoli martinovega, se pač ujemajo z ljudskim rekom, da je martinovo "jesenski pust"; pri nas je sv. Martinu posvečeno veliko farnih in podružničnih cerkva, saj gre zagotovo za enega najbolj priljubljenih in pogostih slovenskih svetnikov; v naši neposredni bližini sta
Marjan Marinšek (Foto Arhiv Muzeja Velenje)
cerkvi, posvečeni sv. Martinu, v Velenju in Šmartnem ob Paki, kjer 11. novembra praznujejo tudi svoj občinski praznik, zato velja vsem občanom občine Šmartno ob Paki iskrena čestitka;
■	11. novembra 1914 se je v Šoštanju rodil Ivan Blaž Rock Biba, ki so ga Nemci 6. marca leta 1942 ustrelili v Mariboru kot talca;
■	11. novembra 1927 se je v Slivnici pri Mariboru rodil ravna-
telj in pedagog na šoštanjski osnovni šoli Karel Kordeš, ki je umrl v Velenju 12. avgusta 1991;
-	na slavnostni seji občinskega sveta Šmartnega ob Paki so ob občinskem prazniku 11. novembra leta 1998 Ivanu Ate-lšku podelili najvišje občinsko priznanje, naziv častni občan Občine Šmartno ob Paki;
-	12. novembra 1954 se je rodil velenjski podjetnik, menedžer in glasbenik Rajko Djordjevič;
-	12. novembra 1964 je bila v Velenju ustanovljena Gimnazija Velenje v izgradnji, prvi ravnatelj je postal Bojan Glavač;
-	12. novembra 1999 je na svetovnem balinarskem prvenstvu za mladince in mlajše člane v Lyonu v Franciji pri članih do 23 let Velenjčan Zoran Rednak v disciplini hitrostno zbijanje osvojil zlato medaljo;
-	15. novembra 2011 je umrl velenjski kulturnik, zbiratelj, pravnik, citrar in pisatelj Marjan Marinšek.
a Damijan Kljajič
mm k
prevoz oseb
Vladimir Dobnik s.p.
Veliki vrh 44, Šmartno ob Paki
GSM: 041/ 645 330
Občankam in občanom iskreno čestitamo za praznik občine Šmartno ob Paki!
>—	lr
A JU7C Janez Janže s.p.
/II \ M M LETUŠ 81 I ŠMARTNO OB PAKI
AVTO SERVIS
T: 03 891 50 61 | G: 041 707 287 | janez.janze@siol.net
VZDRŽEVANJE IN POPRAVILO MOTORNIH VOZIL, KLEPARSTVO, LICARSTVO, REZERVNI DELI, VULKANIZERSTVO, AVTOPRALNICA IN AVTOKOZMETIKA, POSREDOVANJE ZAVAROVALNICE ADRIATIC SLOVENICA ...
Čestitamo za praznik občine!
yv
fi OOdJyEAR VtEDESIEIN
Oven od 21. 3. do 21. 4.
Začela se bo jesenska norišnica, ki sodi v čas pred vedno bolj napornim decembrom. Napornim zato, ker se ga letos sploh ne veselite. Tudi zato, ker je zunaj še pretoplo, da bi že dobili občutek, da se leto hitro poslavlja. Načrte pa vseeno naredite, da vam ne bo čas ušel skozi prste. Sploh, kervas novembra čaka veliko dela, tudi takega, ki ste ga prelagali iz tedna v teden. Ne tarnajte nad utrujenostjo, raje več naredite zato, da boste redno obnavljali svoje zaloge energije. Pazite, da vas ne bo čustvena stiska pognala v noro, brezglavo nakupovanje. Trenutno vam finance tega ne dopuščajo.
Bik od 22.4. do 20.5.
Bo kar držalo, da so se stvari zavrtele v smer, ki vam ni všeč. In to ne čisto po vaši krivdi. Vsaj v primeru, s katerim se boste ukvarjali v naslednjih dneh, ne. Tokrat res ne boste čisto nič krivi za nastalo situacijo, ki vas bo spravljala še bolj ob živce. Po svoje pa bo to, kar se sedaj dogaja v službi, razlog več, da se potrudite in si najdete novo. Predolgo ste namreč že nezadovoljni, kar vpliva tudi na vaše zdravje. Z njim v naslednjih dneh ne boste imeli težav, z denarjem pa. Nepričakovan izdatek bo popolnoma izčrpal vaš bančni račun.
Dvojčka od 21.5. do 21.6.
Postaja vam vseeno. Trdo kožo dobivate tudi zaradi ljudi, ki vam bodo v naslednjih dneh kradli mir in spanec. Mir boste piskali tam, kjer ste ga vedno našli. Doma. S partnerjem se bosta pogovarjala kot kadarkoli. Večkrat bosta piskala skupne točke in vse počela z roko v roki. To bo v vajino zvezo prineslo novo pomlad. Zaupanje bo vrnjeno, počutje bo že konec tega tedna odlično. Sploh, ker se bo izkazalo, da ste naredili prav, ker ste se umaknili od službenih zdrah. Rešile se bodo, ne da bi se komu zamerili. In to v vašo korist. Prijateljevemu vabilu tokrat ne smete reči ne. Zamera bi bila velika.
Rak od 22.6. do 22.7.
Čas je, da se spustite na realna tla, saj ste si krepko zatiskali oči pred resnico in problemi, ki se že nekaj časa le kopičijo. Samozanikanje vas tokrat ne bo več rešilo. Morali se boste soočiti z njimi. Pojdite po vrsti. Najprej se lotite tistih, ki niso pretežki. Ko boste opravili z njimi in s temdobili samozavest, ne odlašajte s težjimi. Šlo vam bo dobro, le pri reševanju družinskih zadev, ki bodo tokrat povezane s širšo družino, boste naleteli na neverjeten zid. Da, pri denarju se konča tudi krvna vez. Če tega doslej še niste občutili na svoji koži, sedaj zagotovo boste. Nagnjeni boste k prehladom.
Lev od 23.7. do 23.8.
Vsak dan bolj boste prepričani, da partnerju ne morete več ustreči. Enostavno bo vse, kar bo želel od vas, zvenelo kot slaba šala. Marsikaj bo namreč proti vašim etičnim in moralnim načelom, zato se mu boste tokrat uprli. Nikar pa pri tem ne pojdite čez rob, saj se vam lahko zgodi, da boste povzročili pravo družinsko vojno. Prijatelji bodo opazili vašo krizo in počutje. Vsaj poskušali vas bodo spodbujati pri tem, da tokrat ne popustite. To, kar vi vidite šele sedaj, so oni videli že zdavnaj pred vami. Spoznanja bodo boleča, a poguma vam ne bodo vzela. Tokrat se boste borili zase!
Devica od 24.8. do 23.9.
Končno si boste lahko oddahnili, saj boste opravili z večino dela, ki vam že nekaj tednov ne pusti dihati. Zato je bil zadnje čase tudi vaš spanec slab, vaše počutje pa prav tako. Ne bo pa zaostalo delo največji problem. Večjega bodo predstavljale vaše finance, saj jih ne znate spraviti v red. Krivi ste čisto sami. Čeprav niste zapravljali za vaše potrebe, ste bili vi tisti, ki ste pristali na to, da ste šli preko vseh svojih zmožnosti. Nekaj starih dolgov poravnajte čim prej, saj vam trenutno finančno stanje to omogoča. Potem pa naredite krepko kalkulacijo in se odločite, čemu se še lahko odrečete. Brez krepkega zategovanja pasu tokrat ne bo šlo.
Tehtnica od 24.9. do 23.10.
Počutili se boste precej utrujeno in brezvoljno. Vzrok bo znan le vam, tokrat pa res ne bo povezan z vašim delom. Tega boste opravljali zagnano in pridno, ko boste prišli domov, pa boste kot izžeta cunja. Še najhuje bo, ker se boste zbali otresti težkih misli. Ukrepajte, preden se boste še bolj pogreznili v obup, saj zna biti to pozno jeseni nevarno. Čeprav se še nikoli niste soočili s pravo jesensko depresijo, se letos žal boste. Tudi, če se vam ne da, hodite več med ljudi. Izbirajte dogodke, ki vas bodo spravili v dobro voljo. In ljudi, ki jim zaupate!
Škorpijon od 24.10. do 22.11.
V življenju se ne morete družiti le s tistimi, ki so vam simpatični. Zato se je dobro navaditi, da gre kdaj kaj čez eno uho noter in čez drugo ven. Vi se tega šele učite, predvsem pa si še vedno vse, kar vam kdo reče, ženete preveč k srcu. Nehajte iskati podtone v vsem, karvam bodo v naslednjih dneh povedali nadrejeni. Tokrat jih ne bo, povedali vam bodo golo resnico. Ta za vas sploh ne bo slaba, strah pa vas vseeno ne bo zapustil vse do torka, ko boste srečno ugotavljali, da ste uspeli vsem dokazati, da še vedno zmorete. Tako to, kar pričakujejo od vas drugi, kot tisto, kar pričakujete sami.
Strelec od 23.11. do 21.12.
Ob koncu tedna boste s pomočjo pomembnih dogovorov dokončali neko delo. Z njim ne boste najbolj zadovoljni, bodo pa zato naročniki. Zato boste na projekt hitro pozabili in se lotili novega, v katerem boste bistveno bolj uživali. Ko bo kazalo, da vam grespet vse kot po maslu, bo počilo na čustvenem področju. Partnerju je dovolj tega, da ga zanemarjate, zraven pa mu ves čas dajete občutek, da je on tisti, ki si ne vzame časa za vas. Potreben bo še en zelo oseben pogovor, sicer bosta spet začela živeti drug mimo drugega. Z zdravjem ste imeli dolgo mir, sedaj se bodo spet začele oglašati bolečine, ki jih že predobro poznate.
Kozorog od 22.12. do 20.1.
Ob zadnjem uspehu se vam bo zdelo, da je meja vašemu napredovanju v službi lahko le še nebo. Žal se boste ušteli. Načrte vam bodo prekrižali ljudje, na katere sploh niste računali. Delno boste sicer lahko neuspeh pripisali nesrečnemu spletu dogodkov, veliko pa boste krivi sami. To si boste tokrat zelo težko priznali, saj vas vsak neuspeh zelo prizemlji. Sploh, ker dobro veste, da vam tega, kar ste želeli narediti, ne bi bilo treba. Tokrat ni šlo za vas, ampak za druge. Razmišljali boste o umiku. A se zanj v naslednjih dneh še ne boste odločili. Zdravje? Težave s sklepi še ne bodo minile, saj ste prenapeti.
Vodnar od 21.1. do 19.2.
Ta konec tedna bo minil mirno kot že dolgo ne. Uživali boste v njem, saj veste, da gre za zatišje pred viharjem. Naslednji teden ga boste že čutili, saj dela ne boste več mogli opraviti sproti. Delali boste več, kar vas ne bo motilo, bolj težko pa boste prenašali napetosti, kijih bodo ustvarjali vaši nadrejeni. Če boste le tiho, ne bo nič bolje. Preden argumentirate svoje poglede na to, kar se bo dogajalo, se umirite in premislite. Sicer boste povedali preveč. Kar se financ tiče, boste stanje uredili že do konca tega tedna. Niti pomislili ne boste, da bi še kdaj šli v tvegana finančna vlaganja. Zadnja izkušnja je bila preveč boleča za vas in vaš bančni račun.
Ribi od 20.2. do 20.3.
Po napornem začetku tedna se boste danes začeli umirjati. Končno bo vse steklo tako, kot ste si želeli. Seveda ste se morali krepko potruditi, da je tako. A bo nagrada tako slastna, da vam nič ne bo težko. Ljudi, ki vam mečejo polena pod noge, boste uspeli umiriti s pohvalami. Tejih bodo čisto razorožile. Če boste upoštevali še navodila partnerja, si vam ne bodo upali več nasprotovati, saj se bodo začeli zavedati, da se jih ne bojite. Srečni boste, ker ne boste imeli ne velikih potreb in ne velikih želja. Vse majhne pa se vam bodo uresničile do sredine novembra, ko boste končno lažje zadihali.
Četrtek, 8. novembra
Naš čas, S. 11. 201 S, barve: CM K, stran 24
TV SPORED
»»WAS
S. novembra 2018
Petek, 9. novembra
Sobota, 10. novembra
Nedelja, 11. novembra
Ponedeljek, 12. novembra
Torek, 13. novembra
Sreda, 14. novembra
tvslot tvslot tvslot tvslot tvslot tvslot tvslot
06.00 Kultura
06.10 Odmevi
07.00 Dobrojutro
11.15 Vem!, kviz
11.45 Turbulenca, Panika
12.30 Zlata dekleta (VII.), Sen zimske
noči, 1. del, 7. sezona 13.00 Prvi dnevnik 13.20 Šport 13.30 Vreme 13.35 Akcent, 5G 14.40 Slovenski utrinki 15.05 Pod drobnogledom - Nagyito alatt
15.55 Prava ideja, Gašper Čarman,
spletna trgovina eVino 16.30 Džamila in Aladin, Pobegli slavec 16.40 Džamila in Aladin, Odplaknjeni
planet 17.00 Poročila ob petih 17.15 Šport 17.20 Vreme
17.25 Ugriznimo znanost, Netopirji -
superzvezde znanosti 17.55 Novice
18.00 Makroregije - Podonavska Suša -
od korenin do satelitov 18.05 Balončkovo, Skrivnost, ris. 18.15 Mišo in Robi, Jesenski plodovi,
risanka, 1. sezona 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik 19.25 Slovenska kronika 19.45 Šport 19.55 Vreme
20.05 Lokalne volitve 2018 - Maribor 21.55 Vreme
22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme 22.50 Osmi dan
23.25 Votla krona (II.): Vojna dveh rož 00.25 Ugriznimo znanost, Netopirji -
superzvezde znanosti 00.50 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.20 Dnevnik, Slov. kronika, Šport,
vreme 02.10 Info-kanal
tv slo t
06.30 Otroški kanal
07.00 Primer za prijatelje, Prepir
07.05 Vrtni palček Primož, Nevihta
07.15 Gozdna druščina, Nova šola
07.30 Vse o Rozi, Safari
07.40 Lili in Čarni zaliv, Morska pita
07.45 Simfonorije, Tekma
07.50 Zgodbe iz školjke, Vesela hišica: O
nesrečnem strašilu Barbuhu 08.10 Lučka - Pitypang 08.40 10 domačih 09.25 Umor, je napisala (VIII.), Odbor 10.30 Umor, je napisala (VIII.), Seznam
Jurija Lermentova 11.20 Halo TV 11.55 Dobro jutro 13.05 Vikend paket 14.30 Ambienti
15.05 Nogomet - državno prvenstvo,
Domžale : Gorica, 14. kolo 17.15 Lokalne volitve 2018 - Ptuj 18.30 Umor, je napisala (VIII.), Satanski ples
19.30 Skrivnostni Kjoto, japonska serija 19.50 Žrebanje Lota 20.05 Gidon Kremer iskanje svojega glasu, nemški portretni film 21.10 Od blizu, pogovorna oddaja z
Vesno Milek, Dr. Matjaž Lunaček 22.00 Bleščica, oddaja o modi 22.35 Srednješolci, srbski film 0.15 Umor, je napisala (VIII.),
Prekletstvo čarovnice 1.20 Videotrak
2.25 Nogomet - državno prvenstvo,
Domžale : Gorica, 14. kolo 4.10 Zabavni kanal
06.00 Kultura 06.10 Odmevi 07.00 Dobrojutro 10.05 Doberdan 11.15 Vem!, kviz
11.55 Ugriznimo znanost, Netopirji -
superzvezde znanosti 12.30 Zlata dekleta (VII.), Sen zimske
noči, 2. del, 7. sezona 13.00 Prvi dnevnik 13.20 Sport 13.30 Vreme 13.35 Profil, Yulin Liu 14.15 Mednarodna obzorja, Hrvaška,
razdvojena dežela 15.20 Mostovi - Hidak 16.10 Duhovni utrip, Dar srca 16.30 Džamila in Aladin, Duhova žoga,
angleška otroška nanizanka 16.40 Džamila in Aladin, Izgubljena svetilka, angleška otroška nan. 17.00 Poročila ob petih 17.15 Sport 17.20 Vreme 17.25 Alpe-Donava-Jadran 17.55 Novice
18.00 Infodrom, tednik za otroke in mlade
18.15 Rija in Krokodil, Sneg, risanka
18.20 Vem!, kviz
18.55 Vreme
19.00 Dnevnik
19.25 Slovenska kronika
19.45 Sport
19.55 Vreme
20.00 Slovenski pozdrav,
narodnozabavna oddaja 21.25 Na lepše 21.55 Vreme
22.00 Odmevi, Kultura, Sport, vreme 23.10 Nevarna razmerja, ameriški film 01.15 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.40 Dnevnik, Slov. kronika, Sport,
Vreme 02.30 Info-kanal
tv slo t
05.20 Videotrak 06.30 Otroški kanal 07.00 Primer za prijatelje, Zamenjani otroci
07.05 Vrtni palček Primož, V divjino 07.15 Gozdna druščina, Umetnik Aki 07.30 Vse o Rozi, Visoka zgodba 07.40 Lili in Čarni zaliv, Rakec samotar 07.45 Simfonorije, Jabolčna parada 07.50 Zgodbe iz školjke, Iz popotne
torbe: Glasbene uganke 08.10 Slovenske ljudske pesmi, Bernarda Fink, Marcos Fink, Anthony Spiri 08.45 Bleščica, oddaja o modi 09.30 Umor, je napisala (VIII.), Dogodek v studiu 7
10.35 Umor, je napisala (VIII.), Umori v
Monte Carl 11.20 Dobrojutro 14.05 Dober dan 15.05 O živalih in ljudeh 15.50 Na vrtu
16.15 Umor, je napisala (VIII.), Kotlar,
krojač, lažnivec 17.15 Lokalne volitve 2018 - Nova Gorica
18.20 Judo, svetovni pokal 19.10 Male sive celice, OS Gustava Siliha Velenje in OS Frana Albrehta Kamnik
19.50 Opus 1, plesna miniatura 2014, Medeia
20.05 Sivolasi žigolo, ameriški film 21.40 Zvezdana/Kje si bila pred
desetimi leti? 22.25 Umor, je napisala (VIII.), Za vedno 23.20 Tebi v srce, kratki animirani film 23.35 Vikend paket 0.55 Videotrak 2.05 Zabavni kanal
06.00
07.00
07.01 07.20 07.3S 07.40 08.0S 08.1S 08.30 08.4S 09.40 10.10 11.0S 11.20 12.20 12.3S
13.40 14.40 1S.3S 16.30 1653 1753
18.SS 1858 20.00 21.00 22.00 22.3S 23.30 00.2S 01.20 02.10 02.4S
08:2S
08:SS 09:00
10:00 10:0S 11:20
12:20 12:4S
13:1S 1S:30
1S:SS 16:SS
17:2S 17:SS 18:00
18:40 18:4S
18:S0 19:1S 19:SS 20:00 21:1S 21:20 21:S0 22:SS
23:00 23:0S
23:30
zlo ¿dudviii Kanal
pop pop
24URponovitev	... ■ ..._
24UR, ponovitev OTO cira čara Telebajski, ris. Robocar Poli, ris. Nina in prijatelji, ris. Screechers Wild: Divji obrat, ris. Ben 10, ris.
Hotel 13, 2. sez., 36. del TV prodaja
Jaz sem Luna, 3. sez., 38. del TV prodaja Dr. Oz, 5. sez. TV prodaja
Moc in strast, 1. sez., 91. del TV prodaja
Pohlepna gospa Fazilet, 1. sez., 27. del
Usodno vino, 4. sez., 36. del
Jaz sem Luna, 3. sez., 39. del
Dedinja Vendavala, 1. sez., 98. del
24UR popoldne
Moč in strast, 1. sez., 92. del
Pohlepna gospa Fazilet, 1. sez.,
28. del
24UR vreme
24UR
Reka ljubezni, 3. sez., 45. del
Kmetija
24UR zvečer
Chicaška policija, 2. sez., 5. del Črni seznam, 4. sez., 1. del Črni seznam, 4. sez., 2. del Helix (Helix), 2. sez., 3. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči
©
6.00
7.00
7.01 7.20 7.3S 7.40 8.0S 8.1S 8.30 8.4S 9.40 10.10 11.0S 11.20 12.20 12.3S
13.40 14.40 1S.3S 16.30 16.SS 17.SS
18.SS 18.S8 20.00 21.1S 22.10 22.4S 22.S0
0.3S 2.2S 3.00
24UR, ponovitev OTO cira čara Telebajski, ris. Robocar Poli, ris. Nina in prijatelji, ris. Screechers Wild: Divji obrat, ris. Ben 10, ris.
Hotel 13, 2. sez., 37. del TV prodaja
Jaz sem Luna, 3. sez., 39. del TV prodaja Dr. Oz, 5. sez. TV prodaja
Moc in strast, 1. sez., 92. del TV prodaja
Pohlepna gospa Fazilet, 1. sez.,
28.	del
Usodno vino, 4. sez., 37. del Jaz sem Luna, 3. sez., 40. del Dedinja Vendavala, 1. sez., 99. del 24UR popoldne Moč in strast, 1. sez., 93. del Pohlepna gospa Fazilet, 1. sez.,
29.	del 24UR vreme 24UR Kmetija
Smrtonosno orožje, 2. sez., 5. del 24UR zvečer
Eurojackpot Zgodba G film
abby Douglas, ameriški
Svetilničarji, ameriški film 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči
Lestvica zabavnih in
narodnozabavnih
Napovedujemo
DOBRO JUTRO, informativna
oddaja
Vabimo k ogledu Lokalne volitve 2018 POP CORN, Challe Salle, Manca Špik in Dejan Vunjak Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Dobro jutro, ponovitev 2612. VTV magazin, regionalni informativni program Videostrani, obvestila Napovedujemo Mojca in medvedek Jaka, Vremenska napoved jeseni Regionalne novice Spoznajmo jih ... beremo skupaj, Esan Babačič - Umiranje na položnice
Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu NAJ VIZA, Ans. Spev, Ans. Boršt Regionalne novice Kmetijski razgledi
Spoznajmo jih ... beremo skupaj,
Esan Babačič - Umiranje na
položnice
Videospot dneva
Lestvica zabavnih in
narodnozabavnih
Videostrani, obvestila
©
08:25 Lestvica zabavnih in
narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 DOBRO JUTRO, inf. oddaja 10:00 Vabimo k ogledu 10:05 NAJ VIZA, Ans. Spev, Ans. Boršt 11:20 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11:40 Lestvica zabavnih in
narodnozabavnih 12:05 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in
narodnozabavnih 15:55 Dobro jutro, ponovitev 16:55 Energetska samopomoč s Suzano
Landripet 17:15 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Miš maš, Vse o mačkah 18:40 Regionalne novice 18:45 Videospot dneva 18:50 Spoznajmo jih . beremo skupaj,
Tone Škrjanec 18:55 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:20 Videostrani, obvestila 19:55 Vabimo k ogledu 20:00 Lokalne volitve 2018 21:15 Regionalne novice 3 21:20 POP CORN, Challe Salle, Manca
Špik in Dejan Vunjak 22:20 Iz oddaje Dobro jutro 23:20 Spoznajmo jih ... beremo skupaj,
Tone Škrjanec 23:25 Videospot dneva 23:30 Lestvica zabavnih in
narodnozabavnih 00:00 Videostrani, obvestila
06.00 Kultura 06.10 Odmevi
07.00 Zgodbe iz škojke,Juvi, aerobika
za otroke: Mehurčki 07.05 Telebajski, Obiranje jagod,
lutkovna nanizanka 07.30 Kljukec s strehe, Kljukec in Emilije
Kozel kašameša, ris.nanizanka 07.55 Studio kriškraš, Zmaga 08.20 Ribič Pepe, O drugačnosti 08.45 Govoreči Tom in prijatelji, Odločilna partija, risanka 08.55 Firbcologi 09.20 Male sive celice, OŠ Matija Valjavca Preddvor in OŠ Elvire Vatovec Prade 10.00 Infodrom, tednik za otroke in mlade
10.15 Čist zares, Mobilna aplikacija 10.45 Od blizu, pogovorna oddaja z
Vesno Milek, dr. Matjaž Lunaček 11.40 Tednik 13.00 Prvi dnevnik 13.15 Šport 13.20 Vreme 13.25 O živalih in ljudeh 13.50 Na vrtu 14.30 Mame (II.) 15.00 Ambienti 15.35 Profil, dr. Andreja Žele 16.10 Japonska z Joanno Lumley 17.00 Poročila ob petih 17.10 Šport 17.15 Vreme
17.20 Slovenska narečja, Koroška
narečna skupina 17.50 Pogled na ... Pilonov portret
skladatelja Marija Kogoja 18.05 Kulturne miniature, Akropola 18.20 Ozare
18.25 Reaktivčki, Kip svobode, ZDA, risanka
18.35 Mimi in Liza, Teme se nič ne boj, risanka
18.45 Miriam, Skrivalnice, risanka
18.50 Deževko, risanka
18.55 Vreme
19.00 Dnevnik
19.25 Utrip
19.45 Šport
19.55 Vreme
20.00 Kdo bi vedel, zabavni kviz 21.15 Mame (II.) 21.45 Poročila, šport, vreme 22.15 Ubijanje svetega jelena.
koprodukcijski film 00.10 Profil, dr. Andreja Žele 00.45 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.20 Dnevnik, Utrip, Šport, vreme 02.15 Info-kanal
tv slo t
06.30 10 domačih
07.00 Najboljše jutro
09.25 Umor, je napisala (VIII.), Kotlar,
krojač, lažnivec, tat 10.30 Na lepše
11.15 Umor, je napisala (VIII.), Za vedno 12.25 Čarokuhinja pri atu, Avstrija 12.45 10 domačih
13.25 Vse duše mojega telesa, dok.film 14.15 Umor, je napisala (VIII.), Do zadnjega se spopadam s teboj
15.10 Šport in špas 15.50 Judo, svetovni pokal 17.00 Rokomet - liga NLB, Gorenje Velenje : Trimo Trebnje, 9. kolo, prenos iz Velenja 19.15 Infodrom
19.30 Čist zares, Mobilna aplikacija 20.05 Ljubezenski jackpot, ameriški film 21.45 Televizijski klub, Nočne ptice 22.40 Umor, je napisala (VIII.),
Programirana za smrt 23.35 Siddharta - koncert "Infra Ultra live", Siddharta - koncert »Infra Ultra live« 01.05 Videotrak 02.10 Rokomet - liga NLB, Gorenje Velenje : Trimo Trebnje, 9. kolo, posnetek iz Velenja 03.40 Zabavni kanal
pop
6.00	24UR, ponovitev
7.00	OTO čira čara
7.01	Smrkci, ris. 7.25	Super krila, ris. 7.45	Tačke na patrulji, ris. 8.10	Grizzy in glodavčki, ris. 8.15	Mašine strašljivke, ris. 8.20	Tashijeve pustolovščine, ris. 8.35	Peter Pan, ris.
8.55	Divja brata Kratt, ris.
9.20	Miraculous - Čarobni dragulji, ris.
9.40	Miraculous - Čarobni dragulji, ris.
10.00	Zak nevihta, ris.
10.25	Zak nevihta, ris.
10.45	Beyblade: Pot do zmage, ris.
11.10	Ljubke lažnivke, 6. sez., 14. del
12.00	Nekoč in danes, ameriški film
13.55	Ob tebi, angleški film
16.05	Slovenija ima talent
17.55	Preverjeno, ponovitev
18.55	24UR vreme
18.58	24UR
20.00	Dan najlepših sanj
21.35	Nevesta za božič, ameriški film
23.20	Božanske skrivnosti, ameriški film
1.35	Trezna odločitev, ameriški film
3.05	Zvoki noči
©
08:25 Lestvica zabavnih in
narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 Mis maš, Vse o mačkah 09:40 Vabimo k ogledu 09:45 Kmetijski razgledi 10:15 Lokalne volitve 2018 11:30 Lestvica zabavnih in
narodnozabavnih 12:00 Videostrani, obvestila 15:25 Vabimo k ogledu 15:30 Lestvica zabavnih in
narodnozabavnih 15:55 NAJ VIŽA, Ans. Spev, Ans. Boršt 17:10 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Mojca in medvedek Jaka,
Vremenska napoved jeseni 18:40 Videospot dneva 18:45 Spoznajmo jih ... beremo skupaj, Peter Semolič - Elegija v času starega Rima 18:50 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20:00 2613. VTV magazin, regionalni
informativni program 20:30 Jutranji pogovori 22:00 Mednarodni otroški pevski festival Brežice 2018, 1. del 23:30 Spoznajmo jih ... beremo skupaj, Peter Semolič - Elegija v času starega Rima 23:35 Videospot dneva 23:40 Lestvica zabavnih in
narodnozabavnih 00:00 Videostrani, obvestila
07.00 Telebajski, Tempelj 07.25 Kravica Katka, Katka išče barve 07.30 Gozdna druščina, Zmota 07.45 Božičkov vajenček, Božičkova muha
07.55 Božičkov vajenček, Odgovorna oseba
08.10 Manja, Žabec na drevesu 08.15 Oblakov kruhek, Mamina košara 08.25 Mala kraljična, Ima služabnica
prost dan? 08.35 Žvenkci, Babi in Tim 08.50 Trobka in Skok, Varuškine
pustolovščine 08.55 Lili in Čarni zaliv, Reka starega
kapitana 09.05 Kalimero, Kraljica buč 09.15 Mili in Moli, Pogrešana punčka 09.25 Vse o Rozi, Hrastar in strašansko kihanje,
09.40 Marcelino Kruh in vino, Postali so otroci
10.05 Govoreči Tom in prijatelji, Rokafon
10.15 Kozmo, Gostja, belgijska otr. nan.
10.45 Prisluhnimo tišini
11.20 Ozare
12.00 ljudje in zemlja
13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme
13.25 Slovenski pozdrav,
narodnozabavna oddaja 15.10 Jabolčnik z Rosie, angleški film 16.50 Kino Fokus 17.00 Poročila ob petih 17.10 Sport 17.15 Vreme 17.20 Vikend paket 18.40 Bacek Jon, Ovratnica 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik 19.25 Zrcalo tedna 19.45 Sport 19.55 Vreme 20.00 Intervju
20.55 Apokalipsa - neskončna vojna, Maščevanje, francosko-kanadska dokumentarna serija 21.50 Leon Stukelj in njegovo stoletje,
1998, dok. oddaja 22.15 Poročila 22.25 Sport 22.35 Vreme
22.40 Dvoboj stoletja, ameriški film 00.30 Stefan Mauri: Maša za pokojne,
glasbeni film 00.55 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.20 Dnevnik
01.45 Zrcalo tedna, šport, vreme 02.15 Info-kanal
tv slo t
07.00 Duhovni utrip, Dar srca 07.15 38. festival tamburašev in
mandolinistov Slovenije 07.40 Koda
08.15 Slovenska narečja, Koroška
narečna skupina 09.00 Umor, je napisala (VIII.), Do
zadnjega se spopadam s teboj 10.10 Slastna kuhinja, Račje prsi z
marelicami 10.40 Umor, je napisala (VIII.),
Programirana za smrt 11.50 Žogarija
12.40 Svetovni popotnik, Najlepše avstralske pohodne poti, 16. sezona
13.50 Zvezdana, Kje si bila pred
desetimi leti? 14.45 Umor, je napisala (VIII.), Dan mrtvih
15.45 Nogomet - državno prvenstvo, Rudar : Olimpija, 16. kolo, prenos iz Velenja 18.20 Judo, svetovni pokal 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Skrivnosti človeškega telesa,
Preživetjeja 20.55 Nesmrtni, oddaja o športnih velikanih
21.25 Umor, je napisala (VIII.), Angel
smrti 22.20 Ambienti 22.50 Avtomobilnost 23.20 Bleščica, oddaja o modi 23.55 Kdo bi vedel, zabavni kviz 01.20 Videotrak
02.25 Nogomet - državno prvenstvo,
Rudar : Olimpija 04.10 Zabavni kanal
pop
6.00
7.00
7.01 7.2S 7.S0 8.10 8.1S 8.30 8.SS 9.20 9.4S 10.10 11.0S 12.0S 14.20 16.0S 17.40 18.10 18.SS 18.S8 20.00 22.40 23.2S
01.1S 03.00
08:2S
08:30 09:00 09:40 10:0S 10:10 10:3S 10®
11:2S
12:2S 13:10
13:2S
13:40 17:30
17:SS 18:00
18:40
18:4S 19:SS 20:00 21:1S 21:20
22:20 23:S0
23:SS
00:1S
24UR, ponovitev OTO čira čara Smrkci, ris. Super krila, ris. Tačke na patrulji, ris.
Mašine strašljivke, ris.
Tashijeve pustolovščine, ris.
Peter Pan, ris.
Divja brata Kratt, ris.
Zak nevihta, ris.
Beyblade: Pot do zmage, ris.
jubke lažnivke, 6. sez., 15. del
Kuharski mojster, 6. sez.
Božanske skrivnosti, ameriški film
Nevesta za božič, ameriški film
Dan najlepših sanj
Zdravo, Tereza!
Štartaj, Slovenija!
24UR vreme
24UR
Slovenija ima talent Štartaj, Slovenija! Tessin telesni stražar, ameriški film
Po vseh teh letih, kanadski film Zvoki noči
©
Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Napovedujemo Miš maš, Vse o mačkah
2612.	VTV magazin regionalni Vabimo k ogledu
2613.	VTV magazin regionalni Dotiki gora, Lisca
Aktualno: Lokalne volitve 2018,
pogovorv studiu Festiv
06.10	Utrip
06.25	Zrcalo tedna
07.00	Dobro jutro
10.15	Pogled na ... Pilonov portret
skladatelja Marija Kogoja
10.45	10 domačih
11.20	Vem!, kviz
12.05	Kaj govoriš? So vakeres?
12.30	Zlata dekleta (VII.), Rosin portret
13.00	Prvi dnevnik
13.20	Šport
13.30	Vreme
13.35	Sveto in svet, Etika enega Boga
14.30	S-prehodi
15.00	Dober dan, Koroška
15.40	Osmi dan
16.10	Pesmi iz Beneške Slovenije, Nediški puobi in Barski oktet
16.30	Džamila in Aladin, Cvetoči Bagdad
16.40	Džamila in Aladin, Samir in
nebesna svetilka
17.00	Poročila ob petih
17.15	Šport
17.20	Vreme
17.25	Osvežilna fronta, Lažne novice
17.55	Novice
18.00	Makroregije - Podonavska,
Kopački rit
18.05	Lili in Čarni zaliv, Igre na snegu
18.20	Vem!, kviz
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik
19.25	Slovenska kronika
19.45	Šport
19.55	Vreme
20.00	Tednik
21.00	Studio City
21.55	Vreme
22.00	Odmevi, kultura, šport, vreme
22.55	Pisave, Igor Grdina: Ivan Cankar -
portret genija
23.35	Samospevi Alojza Srebotnjaka,
tenorist Jurij Reja
23.50	Simfonični orkester RTVS in En
Shao (A.Lajovic, B. Bartok)
00.45	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.10	Dnevnik
01.40	Slovenska kronika, šport, vreme
02.05	Info-kanal
06.00 Kultura 06.10 Odmevi 07.00 Dobro jutro
10.05 Dober dan, Kuhanje v koprskem
studiu 11.15 Vem!, kviz
11.50 Obzorja duha, Poklicanost mladih 12.30 Zlata dekleta (VII.) Rose je spet
doma, 1. del 13.00 Prvi dnevnik 13.20 Šport 13.30 Vreme 13.35 Studio City 14.25 Kino Fokus 14.35 City folk - Obrazi mest,
Amsterdam 15.20 Kanape - Kanape 15.50 Firbcologi 16.15 Govoreči Tom in prijatelji,
Vzporedno vesolje 16.25 Džamila in Aladin, Žalostni sultan 16.35 Džamila in Aladin, Obtoženi Aladin 17.00 Poročila ob petih 17.20 Šport 17.25 Vreme
17.30 Koda, izobraževalno-svetovalna
oddaja 17.55 Novice
18.10 Žvenkci, Torbica, risanka
18.20 Vem!, kviz
18.55 Vreme
19.00 Dnevnik
19.25 Slovenska kronika
19.45 Šport
19.55 Vreme
20.00 Durrellovi (III.), britanska
nadaljevanka 20.55 Enajstega enajstega ob enajstih: Konec prve svetovne vojne kot lulturni in politični prelom v slovenski zgodovini 21.05 Apokalipsa - neskončna vojna,
Vrnitev v pekel 21.55 Vreme
22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme 23.10 Spomini, Anica Mikuš Kos 01.50 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.15 Dnevnik
02.45 Slovenska kronika, šport, vreme 03.10 Info-kanal
06.00 Kultura 06.10 Odmevi 07.00 Dobro jutro
10.05 Dober dan, Iz mariborskega studia 11.00 Vem!, kviz
11.30 Slastna kuhinja, Tris telečjega karpača
11.50 Pisave, Igor Grdina: Ivan Cankar -
portret genija 12.30 Zlata dekleta (VII.), Rose je spet
doma, 2. del 13.00 Prvi dnevnik 13.20 Šport 13.30 Vreme 13.35 Intervju 14.30 Duhovni utrip, Dar srca 15.00 Mostovi - Hidak _ 15.40 Male sive celice, OŠ Matija Valjavca Preddvor in OŠ Elvire Vatovec Prade 16.25 Džamila in Aladin, Inšpekcija za duhove
16.35 Džamila in Aladin, Aladin reši
svojo kokoš 17.00 Poročila ob petih 17.20 Šport 17.25 Vreme
17.30 Turbulenca, Zasebnost danes 17.55 Novice
18.10 Trobka in Skok, Skokov trobec
18.20 Vem!, kviz
18.55 Vreme
19.00 Dnevnik
19.25 Slovenska kronika
19.45 Šport
19.55 Vreme
20.05 Film tedna: Projekt Florida 21.55 Vreme
22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme 22.55 Panoptikum, dr. Janez Bleiweis in
njegova zapuščina 23.55 Turbulenca, Zasebnost danes 00.45 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.10 Dnevnik 01.35 Slovenska kronika 01.50 Šport 02.00 Vreme 02.05 Info-kanal
tv slo t tv slo t tv slo t
n, ->n n.„xi,:i____i	OA iltrnil/i l/anal	. .. . .....
06.30 Otroški kanal 07.00 Primer za prijatelje, Lažna kraljična
07.05 Vrtni palček Primož, Pomladanska košnja
07.15 Gozdna druščina, Čudežni
zdravilni med 07.30 Vse o Rozi, Presenečenje,
07.40 Lili in Čarni zaliv, Pljuskomet 07.45 Simfonorije, Razbito okno 07.50 Zgodbe iz školjke, Bisergora:
Piščančkov rojstni dan 08.05 Zgodbe iz školjke, Nočko: Palček 08.20 Šport in špas 08.45 Troje svetih, dokumentarni film 09.35 Umor, je napisala (VIII.), Dan mrtvih
10.25 Umor, je napisala (VIII.), Angel
smrti 11.30 Dobrojutro 14.05 Ljudje in zemlja 15.15 Avtomobilnost 16.00 Izzivi obrt in podjetništvo 16.30 Halo TV
17.15 Lokalne volitve 2018 - Kranj 18.20 Lokalne volitve 2018 - Slovenj Gradec
19.00 Umor, je napisala (VIII.), Ponos 20.00 Iz roda v rod duh išče pot -proslava ob 120-letnici rojstva Leona Štuklja 21.15 Morilec zjezera, francoska
nadaljevanka 22.20 Savdov dvor, britanska
dokumentarna serija 23.15 Umor, je napisala (ViII.) 00.10 Umor, je napisala (IX.), Umor v
Milanu 01.05 Videotrak 02.15 Zabavni kanal
pop
24UR, ponovitev OTO čira čara Telebajski, ris. Robocar Poli, ris. Nina in prijatelji, ris. Screechers Wild: Divji obrat, ris. Ben 10, ris.
Hotel 13, 2. sez., 38. del TV prodaja
Jaz sem Luna, 3. sez., 40. del TV prodaja Dr. Oz, 5. sez. TV prodaja
Moč in strast, 1. sez., 93. del TV prodaja
Pohlepna gospa Fazilet, 1. sez.,
29.	del
Usodno vino, 4. sez., 38. del Jaz sem Luna, 3. sei, 41. del Dedinja Vendavala, 1. sez., 100. del
24UR popoldne Moč in strast, 1. sez., 94. del Pohlepna gospa Fazilet, 1. sez.,
30.	del 24UR vreme 24UR
Reka ljubezni, 3. sez., 46. del Kmetija 24UR zvečer Prevara, 1. sez., 11. del Črni seznam, 4. sez., 3. del Črni seznam, 4. sez., 4. del Helix (Helix), 2. sez., 4. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči
06.00
07.00
07.01 07.20 07.3S 07.40 08.0S 08.1S 08.30 08.4S 09.40 10.10 11.0S 11.20 12.20 12.3S
13.40 14.40 1S.3S
16.30 16.SS 17.SS
18.SS 18.S8 20.00 21.00 22.00 22.3S 23.30 00.2S 01.20 02.10 02.4S
©
tival narodnozabavne glasbe Guštanj 2018, 1. del Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Lokalne volitve 2018: Predstavitev DeSUS, Mestni odbor Velenje
Videostrani, obvestila
Lestvica zabavnih in
narodnozabavnih
Napovedujemo
Mojca in medvedek Jaka, Pikin
skok v svet knjig
Spoznajmo jih ... beremo skupaj,
Andrej Medved - ***
Videostrani, obvestila
Vabimo k ogledu
NAJ VIZA, Ans. Spev, Ans. Boršt
Napovedujemo
POP CORN, Challe Salle, Manca
Špik in Dejan Vunjak
Jutranji pogovori
Spoznajmo jih ... beremo skupaj,
Andrej Medved - ***
Lestvica zabavnih in
narodnozabavnih
Videostrani, obvestila
08:2S 08:SS 09:00 10:00 10:0S 10:30 11:20
10:4S 1S:30 1S:SS 16:SS 17:SS 18:00 19:30 19:3S 19:40
19:4S 19:SS 20:00
21:1S 21:20
22:20 22:2S 23:SS
00:00 00:0S 00:30
Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Dobro jutro, inf. oddaja Vabimo k ogledu 2613. VTV magazin Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo
Regionalne novice Videospot dneva
Spoznajmojih ... beremo skupaj, Peter Kolšek- Refošk Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Lokalne volitve 2018: soočenje kandidatov za župana Občine Mislinja
Regionalne novice
Festival narodnozabavne glasbe
Guštanj 2018, 2. del
Napovedujemo
Iz oddaje Dobro jutro
Spoznajmojih ... beremo skupaj,
Peter Kolšek- Refošk
Videospot dneva
Lestvica zabavnih in narodnozab,
Videostrani, obvestila
Otroški kanal
Primer za prijatelje,, Papagaj Vrtni palček Primož, Izgubljeno s pošto
Gozdna druščina, Ostani z nami, Dani
Vse o Rozi, V enem dnevu okoli sveta
Lili in Čarni zaliv, Velika sinja gmota
Simfonorije, Stopljeni sladoledi Zgodbe iz školjke, Bine: Ptice pozimi Žogarija
Alpe-Donava-Jadran Umor, je napisala (VIII.), Ponos Umor, je napisala (VIII.), Umor na aveniji Madison Ha o TV Dobro jutro
Dober dan, Kuhanje v koprskem studiu
Kdo bi vedel, zabavni kviz Čarokuhinja pri atu, Hrvaška Halo TV
Lokalne volitve 2018 - Celje Umor, je napisala (IX.) Adrenalinci, Zorbing Skrivnostni Kjoto Stacey Dooley: Priprave na konec sveta
Prava ideja, Ehrana, spletno naročanje hrane Akcent, Svet hormonov Goljufija (II.)
Umor, je napisala (IX.), Ovaduh Umor, je napisala (IX.), Veter okoli stolpa Videotrak
06.30 07.00 07.0S
07.1S
07.30
07.40
07.4S 07.S0
08.10 08.40 09.0S 10.10
11.00 11.3S 13.30
14.30 16.10 16.30 17.1S 18.1S 19.0S 19.3S 20.00
20.S0
21.30 22.20 23.3S 00.30
01.30
02.40 Zabavni kanal
06.30 Otroški kanal 07.00 Primer za prijatelje, Pobeg 07.05 Vrtni palček Primož, Bratranec Marjan
07.15 Gozdna druščina, Uglajeno
vedenje 07.30 Vse o Rozi, Sveti, sveti! 07.40 Lili in Čarni zaliv, Reševalna akcija 07.45 Simfonorije, Balon 07.50 Vetrnica, Papirnati zmaj 07.55 Zgodbe iz školjke, Vesela hišica: O pustu
08.15 Kanape - Kanape 08.45 10 domačih 09.30 Umor, je napisala (IX.), Umor v Milanu
10.30 Umor, je napisala (IX.), Družinske
skrivnosti 11.35 Halo TV 12.25 Dobro jutro 14.35 Vikend paket 15.55 Ambienti 16.30 Halo TV
17.15 Lokalne volitve 2018 - Koper 18.30 Lokalne volitve 2018 - Murska Sobota
19.00 Umor, je napisala (IX.), Mrtva
datoteka 19.50 Žrebanje Lota 20.05 Pro musica viva, glasbeno
dokumentarna oddaja 21.00 Od blizu, pogovorna oddaja z Vesno Milek, Helena Blagne 22.00 Bleščica, oddaja o modi 22.30 Molk, koprodukcijski film 01.15 Videotrak 02.20 Zabavni kanal
06.00
07.00
07.01 07.20 07.3S 07.40 08.0S 08.1S 08.30 08.4S 09.40 10.10 11.0S 11.20 12.20 12.3S
13.40 14.40 1S.3S 16.30 16.SS 17.SS 18.SS 18.S8 20.00 21.00 22.00 23.00 23.3S 00.30 01.2S 02.20 02.SS
08:2S 08:SS 09:00 10:00 10:0S
11:20 11:40 12:0S 1S:30 1S:SS 16:SS 17:SS 18:00 19:00
19:0S 19:10 19:30 19:SS 20:00 20:2S
20:4S 20:S0
21:20
22:20 23:20
23:2S 23:30 23:S0
pop pop
■	riAnn 1AIIP nmim/itov
24UR, ponovitev OTO čira čara Telebajski, ris. Robocar Poli, ris. Nina in prijatelji, ris. Screechers Wild: Divji obrat, ris. ien 10, ris.
Hotel 13, 2. sez., 39. del V prodaja
avz sem Luna, 3. sez., 41. del
)r. Oz,5.jsez. TV prodaja
Moč in strast, 1. sez., 94. del TV prodaja
Pohlepna gospa Fazilet, 1. sez., 30. del
Usodno vino, 4. sez., 39. del Jaz sem Luna, 3. sez., 42. del Dedinja Vendavala, 1. sez., 101. d. 24UR popoldne Moč in strast, 1. sez., 95. del Poh epna gospa Fazilet, 1. s., 31. d. 24UR vreme 24UR
ieka ljubezni, 3. sez., 47. del
Kmetija
Preverjeno
24UR zvečer
Črni seznam, 4. sez., 5. del Črni seznam, 4. sez., 6. del Helix (Helix), 2. sez., 5. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči
©
06.00
07.00
07.01 07.20 07.3S 07.40 08.0S 08.1S 08.30 08.4S 09.40 10.10 11.0S 11.20 12.20 12.3S
13.40 14.40 1S.3S
16.30 16.SS 17.SS
18.SS 18.S8 20.00 21.00 22.00 22.3S 23.30 00.2S 01.20 02.1S 02.S0
24UR,, ponovitev OTO čira čara Telebajski, ris. Robocar Poli, ris. Nina in prijatelji, ris. Screechers Wild: Divji obrat, ris. Ben 10, ris.
Hotel 13, 2. sez., 40. del TV prodaja
Jaz sem Luna, 3. sez., 42. del TV prodaja Dr. Oz, 5. sez. TV prodaja
Moč in strast, 1. sez., 95. del TV prodaja
Pohlepna gospa Fazilet, 1. sez.,
31.	del
Usodno vino, 4. sez., 40. del Jaz sem Luna, 3. sez., 43. del Dedinja Vendavala, 1. sez., 102. del
24UR popoldne
Moč in strast, 1. sez., 96. del
Pohlepna gospa Fazilet, 1. sez.,
32.	del 24UR vreme 24UR
Reka ljubezni, 3. sez., 48. del
Kmetija
24UR zvečer
Chicaška policija, 2. sez., 6. del Črni seznam, 4. sez., 7. del Črni seznam, 4. sez., 8. del Helix (Helix), 2. sez., 6. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči
Lestvica zabavnih in narodnozab.
Noprojutro,inf. oddaja Vabimo k ogledu Lokalne volitve 2018: soočenje kandidatov za župana Občine Mislinja
Kuhinjica, Izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo
Popotniške razglednice, Vietnam
Spoznajmo jih ... beremo skupaj,
Boris A. Novak- Vrtoglavica
Videospot dneva
Kuhinjica, izobraževalna oddaja
Videostrani, obvestila
Vabimo k ogledu
2614. VTV magazin
Dotiki gora, Ferati na Boč in vrh
Granšišča
Vabimo k ogledu
Lokalne volitev 2018 - Kako bomo volili
Festival narodnozabavne glasbe Guštanj 2018, 2. del, ponovitev Iz oddaje Dobro jutro Spoznajmo jih ... beremo skupaj, Boris A. Novak- Vrtoglavica Videospot dneva Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila
©
08:25 Lestvica zabavnih in narodnozab.
08:55 Napovedujemo
09:00 Dobro jutro, inf. oddaja
10:00 Vabimo k ogledu
10:05 2614. VTV magazin
10:30 Kuhinjica, izobraževalna oddaja
10:55 Lestvica zabavnih in
narodnozabavnih 11:20 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in
narodnozabavnih 15:55 Dobro jutro, ponovitev 16:55 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Zogarija 1 18:30 Regionalne novice 18:35 Spoznajmojih ... beremo skupaj, Julian Kornhauser- Urad za poezijo
18:40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:00 Videostrani, obvestila 19:55 Vabimo k ogledu 20:00 Lokalne volitve 2018 21:15 Regionalne novice 21:30 POP CORN, Nipke, Imset, 7 days in may
22:30 Iz oddaje Dobro jutro 23:30 Spoznajmojih ... beremo skupaj, Julian Kornhauser- Urad za poezijo 23:35 Videospot dneva 23:40 Lestvica zabavnih in
narodnozabavnih 00:00 Videostrani, obvestila
Naš čas, 8. 11. 2018, barve: CM K, stran 13
8. novembra 2018
»»SCAS
PRIREDITVE
25
KNJIŽNI kotiček
YALOM, Irvin D.: Kako sem postal, kar sem: psihiatrovi spomini
od - Odrasli / 159.9 - Psihologija
Unikatna biografija enega najuglednejših psihiatrov zdajšnje dobe in avtorja nekaj odmevnih romanov je pretanjena retrospektiva njegove življenjske poti in poklicne kariere, globoka samoanaliza in osvetlitev njegovih življenjskih in poklicnih izbir. Yalom razkriva tudi najpomembnejše navdihe, ki so začrtali njegovo pot in vplivali
EM POSTAL, KAR SEM
rdečelaso punčko, Nadeždo Moser, najdeno v lemberških gozdovih. Ona odraste v samobitno iskalko svobode v zadušljivem zeitgeistu zapovedanega sprenevedanja in dvojne morale ter se srečuje z znamenitimi zgodovinskimi osebnostmi svojega časa, mdr. hodi na psihoanalizo k Sigmun-du Freudu zaradi afonije - izgube glasu. Skozi psevdoavtobiografijo izmišljene pro-
i v in D. Yalom
na njegov edinstveni terapevtski pristop, ki temelji na brezkompromisni iskrenosti terapevta in klienta ter prepletu psihotera-pevtske prakse s temeljnimi deli eksistencialističnih filozofov in največjih mislecev vseh časov. Yalom, potomec priseljenec ruskih Judov, je odraščal v soseski nižjega razreda v Washingtonu in se že kot ostroumen pobič odločil, da bo preskočil ovire omejujočega okolja. Študiju medicine je sledil bliskovit osebni karierni in osebni vzpon na ugledni Stanfordski medicinski fakulteti, aktivno je sodeloval v kulturnih gibanjih šestdeset let, začetek pisanja leposlovja pa je utemeljil kot svoje nadaljnje raziskovanje človekove duševnosti.
PERAT, Katja: Mazohistka
od - Odrasli / 821-163.6 - Slovenski romani
Romaneskni prvenec Katje Perat, doktorske študentke primerjalne književnosti in kreativnega pisanja na Univerzi Washington v Sv. Louisu, prikazuje dunajski fin de siècle skozi prvoosebno pripoved pogumne protagonistke - fiktivne posvojenke avstrijskega pisatelja, žurnalista in najznamenitejšega mazohista Leopolda von Saher - Masocha. Avtorica za potrebe romana predpostavi, da je on nekega dne kar izginil v neznano in se vrnil z drobno
tagonistke pa Peratova ni dala glasu samo ženskam, ampak je osvetlila tudi usodo drugih nesrečnikov, izrinjenih iz zgodovinske idilične podobe avstro-ogrskega Dunaja. Vsekakor pa ta roman o psihoanalizi in prešuštvu nakazuje, da svobodna ženska potrebuje veliko več kot svoj denar, lastno sobo in kozarec vina - kot je predpostavila Virginia Woolf, kar pronicljivo razkrijejo izzivalni in sočni dialogi.
GR0NDAHL, Jens Christian: Tišina v oktobru
od - Odrasli / 321-311.2 - Družbeni romani
Mojstrovina danskega pisatelja Jensa Christiana Grondahla v izvrstnem prevodu letošnjega Sovretovega nagrajenca Uroša Kalčiča pronicljivo osvetljuje krizo srednjih let prvoosebnega pripovedovalca, uglednega umetnostnega zgodovinarja. Po osemnajstih letih skupnega življenja ga nenaden odhod žene Astrid, filmske mon-tažerke, pahne v mučno tišino in nato zvr-tinči v retrospektivno refleksijo zapletenih ljubezenskih razmerij. Neizprosna samoanaliza razkrije tudi njegov odnos s starši in genezo njegove poklicne strasti do umetnosti, ki vznikne že v otroštvu. Rdeča nit te pretanjene monološke pripovedi je večna dilema: so strastna in ljubezenska srečava-nja igra usode ali nepomembnih naključij? Miriado vprašanj, ki jih avtor postavlja sebi in bralcu, lahko z zasukom tistega znamenitega Freudovega (Kaj hoče ženska?), strnem v eno samo: "Kaj hoče moški"?
■ Andreja Ažber
Zimski odpiralni čas Muzeja Velenje
V novembru so vse enote Muzeja Velenje prešle na zimski odpiralni čas, ki bo v veljavi do 31. marca 2019. Od 5. novembra so Muzej Velenje na Velenjskem gradu, Muzej usnjarstva na Slovenskem v Šoštanju in Hiša mineralov v Starem Velenju odprti vsak dan od torka do nedelje med 10. in 17. uro. Muzejski enoti Kavčnikova in Grilova domačija v obdobju zimskega odpiralnega časa nista na ogled. ■
CITY CENTER Celje
•	Četrtek, 8. 11. Biotržnica
•	Petek, 9. 11. od 14.00 dalje kmečka tržnica
•	Nedelja, 11. 11. od 11.00 do 12.00,
Pravljične urice - Žirafe ne znajo plesati
Black friday - 23. november, nakupovanje s posebnimi popusti Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokličite 425 12 54 ali se oglasite.
Občankam in občanom iskreno čestitamo za praznik občine Šmartno ob Paki!
ROGEL - METAL d.o.o.
Gavce 28 a, Šmartno ob Paki, 041 411 722, 03 896 53 70 https://www.facebook.com/RogelMETAL/
kdaj • kje • kaj
VELENJE
Četrtek, 8. november
10.00 AZ Ljudska univerza Velenje
Urjenje spomina/Računalništvo 11.00 AZ Ljudska univerza Velenje
V Evropi sem doma 11.00 Društvo NOVUS, Center za družine Harmonija
Moramo otrokom postaviti meje?, pogovorna delavnica 13.30 Dom za varstvo odraslih Velenje
Bralne urice 16.00 Večnamenski dom Vinska Gora, spodnja dvorana Osmo mesečno druženje Društva upokojencev Vinska Gora v letu 2018
16.30 AZ Ljudska univerza Velenje Zaposlitveni klub Kolegice, delavnica 17.00 Klub eMCe plac
Soočenje županskih kandidatov 18.00 Spominski center 1991, Kopališka cesta 3
Voden ogled Spominskega centra 18.00 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica
Srečanje članov Gobarskega društva Marauh Velenje 19.19 Knjižnica Velenje, preddverje
Dušan M. Pirc: Besede, predstavitev pesniške zbirke 20.00 Dom kulture Velenje, mala dvorana Rock'n'Roll, stand up Tina Vodopivca
Petek, 9. november
9.30 AZ Ljudska univerza Velenje Delavnica uporabe pametnih telefonov
13.00 Društvo NOVUS, Center za družine Harmonija
Medgeneracijski turnir v biljardu, neformalno druženje 16.00 AZ Ljudska univerza Velenje
Kartanje in igranje šaha 18.00 Velenjski grad
Odprtje razstave »Diplome« Kluba arhitektov SAŠA regije 19.19 Knjižnica Velenje, preddverje Odprtje razstave NOMOREWARS: Razstava ob koncu 1. svetovne vojne
19.30 Glasbena šola FKK Velenje, Orgelska dvorana Mihael Hrustelj, kitara, koncert
Sobota, 10. november
7.00 Ploščad Centra Nova in Cankarjeva ulica
Mestna tržnica Velenje 8.00 Cankarjeva ulica
Bolšji sejem 10.00 Šentilj pri Velenju
21. Martinovo rajžanje od kleti do kleti
10.30 Galerija Velenje
Družinska sobotnica Mali ustvarjalci 10.30 Dom kulture Velenje, velika dvorana
Zvezdica Zaspanka, premiera koprodukcijske plesne predstave Festivala Velenje in IUI Beograd 14.00 Drsališče Velenje
Curling 16.00 Klub eMCe plac
Prid'te gor: DJ telovadnica, breakdance delavnica, grafiti 19.00 Rdeča dvorana
9. krog Lige NLB: Gorenje Velenje : RK Trimo Trebnje 21.00 Klub eMCe plac
Frenkie, Kontra, Indigo, Ivč, Eko; ŠŠKoncert
Nedelja, 11. november
14.00 Drsališče Velenje
Začetek drsalne sezone
Ponedeljek, 12. november
10.00 AZ Ljudska univerza Velenje Domača lekarna za vsak dan, delavnica 17.00 AZ Ljudska univerza Velenje Sedem stebrov zdravljenja, predstavitev knjige Aleksandra Zupančiča
17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba
Ura pravljic v albanskem jeziku 19.19 Knjižnica Velenje, domoznansko razstavišče
Odprtje razstave 40 let Senke Karlovčec 20.00 Kino Velenje, velika dvorana
Filmsko gledališče: Bergman: eno leto, eno življenje, dokumentarni film
Torek, 13. november
10.00 AZ Ljudska univerza Velenje
Ustvarjalne delavnice/Italijanščina ob kavi
10.00 Društvo NOVUS, Center za družine Harmonija
Trening starševstva: Družina in njene vrednote
15.00 AZ Ljudska univerza Velenje
Klekljanje 17.00 Vila Rožle
Torkova peta - ustvarjalnica za otroke in starše: Kostanjeve ustvarjalne vragolije 17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Eins, zwei, drei - po nemško zdaj!, ura pravljic v nemškem jeziku 17.15 AZ Ljudska univerza Velenje Zdrav duh v zdravem telesu 19.19 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica
Žalovanje otrok in mladostnikov ob izgubi, pogovor 19.30 Glasbena šola FKK Velenje, Velika dvorana
Klavirski duo Gorišek - Lazar in Zagrebški kvartet saksofonov
Sreda, 14. november
8.30 Društvo NOVUS, Center za družine Harmonija
Zdrav življenjski slog: Kako uravnovesiti naše hormone?, predavanje 16.00 AZ Ljudska univerza Velenje
Francoščina 17.00 Vila Rožle
Odprtje razstave Muzej Velenje na obisku: Gumbi in gumbarstvo v Šaleški dolini 17.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana
Naj gre vse v n, avtorski gledališki projekt Nika Škrleca 17.00 Vila Bianca
Odprtje likovne razstave Odkrivanje avtorice Petre Toplak 17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba/ preddverje
Pravljična joga/Zeliščarna 19.19 Knjižnica Velenje, preddverje Milojka B. Komprej: prelistani obrazi, predstavitev knjige
ŠOŠTANJ
Četrtek, 8. november
17.00 Mestna knjižnica Šoštanj Kamišibaj
Petek, 9. november
10.00 Središče za samostojno učenje Petkova odprta vrata
Sobota, 10. november
X Odhod iz AP Šoštanj
Planinski izlet v neznano
Ponedeljek, 12. november
18.00 Ribiški dom ob šoštanjskem jezeru Redni tedenski bridge turnir
ŠMARTNO OB PAKI
Četrtek, 8. november
17.00 Zbirno mesto Vinotoč Primožič v Malem Vrhu
Gospodarjev krst vina v zidanicah
Petek, 9. november
18.00 Kulturni dom Šmartno ob Paki Slavnostna seja ob občinskem prazniku,
Sobota, 10. november
7.00 Martinova vas (zbirno mesto)
Planinski pohod po Martinovi poti 9.00 Martinova vas
Vesela Martinova sobota
Nedelja, 11. november
10.00 Cerkev sv. Martina v Šmartnem ob Paki
Slovesna sveta maša 14.00 Športni park Šmartno ob Paki NK Šmartno 1928 : NK Kety Emmi Bistrica
Ponedeljek, 12. november
17.00 Knjižnica Šmartno ob Paki
Ta vesela urica - Terapevtski pes v knjižnici
19.00 Hiša mladih - sejna soba Svetniška pisarna SD
Torek, 13. november
19.00 Knjižnica Šmartno ob Paki O Šmarčanih malo drugače: Doroteja Kreft
Lunine mene
i
15. novembra, ob 15:54, prvi krajec
Arhitekti se bodo predstavili s svojimi diplomami
Velenje - Konec lanskega leta je bil ustanovljen Klub arhitektov SAŠA regije (KASR). Danes šteje 32 članic in članov, vsi pa prihajajo iz Šaleške doline.
Javnosti se bodo prvič predstavili jutri, v petek, 9. novembra, ob 18. uri v atriju Velenjskega gradu s skupinsko razstavo z naslovom Diplome. Širši množici bodo predstavili svoja diplomska dela, ki pomenijo zaključek šolanja in hkrati uvod v poklicno delo. Diplomska dela
iz obdobja od leta 1981 do 2017 so vsebinsko in oblikovno zelo raznolika. S prestavitvijo iz knjižnih polic v grajski atrij bo tako običajno nevidno za kratek čas postalo vidno.
Prvi Hospickafe v Velenju
Velenje, 13. november - Slovensko društvo Hospic že več let prireja Hospickafe - pogovore na različne teme, povezane z umiranjem in žalovanjem. V torek ob 19.19 bodo prvi Hospickafe v Velenju priredili v Študijski čitalnici Knjižnice Velenje. Tema pogovora bo žalovanje otrok in mladostnikov ob izgubi, gosta pa bosta prostovoljec Hospica Miha Zimšek, ki
intenzivno dela na področju žalovanja otrok, in ravnatelj OŠ Gorica Ivan Planinc.
Nocoj bo Dušan M. Pirc predstavi Besede
Velenje, 8. november - V Knjižnici Velenje se bo danes ob 19.19 začela predstavitev pesniške zbirke Besede. Predstavil jo bo avtor Dušan Milan Pirc - slovenski prevajalec, pesnik in publicist. Po besedah dr. Zorana Pevca gre za poezijo, v kateri imata pomembno mesto ljubezen in svoboda, več pa bo avtor povedal v pogovoru s Tatjano Vidmar.
a tf, mkp
KINO spored v
mali in veliki dvorani Hotela Paka
HRESTAČ IN ŠTIRI KRALJESTVA
The Nutcracker and the Four Realms Družinska domišljijska avantura, 99 minut (ZDA)
Režija: Lasse Hallström, Joe Johnston Igrajo: Keira Knightley, Mackenzie Foy, Eugenio Derbez, Matthew Macfadyen, Richard E. Grant
Sobota, 10. 11., ob 19.00 - 3D Nedelja, 11. 11., ob 18.00
VILI BREMZA
Wheely, sinhronizirana animirana komična pustolovščina, 90 minut (Malezija, Maldivi)
Režija: Yusry Abdul Halim Glasovi: Mirko Medved, Tina Ogrin, Sašo Prešeren, Aleksander Golja, Blaž Šef, Katja Ogrin, Barbara Vidovič, Miha Vodo-pivec, Renato Horvat. Petek, 9. 11., ob 17.00 Sobota, 10. 11., ob 17.00 Nedelja, 11. 11., ob 16.00 - otr. mat.
LOVEC UBIJALEC
Hunter Killer, akcijski triler, 121 minut (ZDA, Kitajska, Velika Britanija) Režija: Donovan Marsh Igrajo: Gerard Butler, Gary Oldman, Common, Linda Cardellini, Toby Stephens Petek, 9. 11., ob 19.00 Sobota, 10. 11., 21.00
PTICE JEZER, NJIHOVA VRNITEV
Dokumentarni film, 54 minut (Slovenija) Režija: Kino Velenje, velika dvorana Dokumentarni film, 54 minut (Slovenija) Režija, scenarij, montaža, fotografija: Matej Vranič, pripoveduje: Jure Longyka Petek, 9. 11., ob 18.00 - mala dvor. Sobota, 10. 11., ob 18.00 - mala dvor. Nedelja, 11. 11., ob 17.00 - mala dv.
POSLEDICE
Consequences, mladinska drama, 93 minut (Slovenija) Režija: Darko Štante
Producent: Filmsko društvo Temporama (Jerca in Andraž Jerič) Igrajo: Matej Zemljič, Timon Šturbej, Gašper Markun, Lovro Zafred, Rosana Hribar, Dejan Spasic, Blaž Setnikar Petek, 9. 11., ob 20.00 - mala dvor. Sobota, 10. 11., ob 20.00 - mala dv. Nedelja, 11. 11., ob 19.00 - mala dv. Ponedeljek, 12. 11., ob 18.00 - mala dvorana
VENOM
Akcijska grozljivka, 112 minut (ZDA) Režija: Ruben Fleischer Igrajo: Tom Hardy, Michelle Williams, Woody Harrelson, Marcella Bragio, Jenny Slate
Petek, 9. 11., ob 21.15
SODNICA
The Children Act, drama, 105 minut (VB) Režija: Richard Eyre
Igrajo: Emma Thompson, Stanley Tucci, Fionn Whitehead, Ben Chaplin, Rosie Cavaliero
Nedelja, 11. 11., ob 20.00
BOHEMIAN RAPSODY
Biografska glasbena drama, 134 minut (ZDA, VB)
Režija: Bryan Singer Igrajo: Rami Malek, Joseph Mazzello, Mike Myers, Aidan Gillen, Lucy Boynton Ponedeljek, 12. 11., ob 17.30
BERGMAN: ENO LETO, ENO ŽIVLJENJE
Bergman - ett ar, ett liv Dokumentarni film, 117 minut (Švedska) Režija: Jane Magnusson Nastopajo: Ingmar Bergman, Liv Ull-mann, Jane Magnusson (pripovedoval-ka), Gunnel Lindblom, Lena Endre, Thorsten Flinck, Barbra Streisand, Elliott Gould, Roy Andersson, Lars von Trier Ponedeljek, 12. 11. ob 20.00 - filmsko gledališče
Naš čas, S. 11. 201 S, barve: CM K, stran 26
26
OBVEŠČEVALEC

S. novembra 2018
Nagradna križanka Pizzerije Picadilly
NAZIV EGIPTOVSKIH
KRALJEV
>-
MESTO V
TURČIJI
NIKOLA ZEROV
NaS ČAS
GRIČ Z RAZVALINAMI \ MALI AZIJI
KOS BLAGA ZA OVIJANJE STOPAL, OBUJEK
NEMŠKA ZNAMKA ROČNIH UR
AJDA (NAR., VZHODNO)
EGIPČANSKI BOG SONCA, NAJVIŠJE . B02ANST.
VIŠAVJE V SEVERNI ANGOLI
PTICA UJEDA, SRŠEMAR
STARO JUDOVSKI . KRALJ .
—o-o-O—
R
AVSTRIJSKA POROČEVAL. AGENCIJA

u
-v-0-0-
KLICANA BARVA KART
SLOVENSKI PRAVNIK-JANKO
RIBIŠKA MREŽA
N
SUROV POHOTNEŽ, MUÛTEU
D
MOGOMETNI KLUB
"y>- -
/REMENSKA NESREČA, POPLAVA (KNJIŽ.)
ENAKI ČRKI
—0—
PISANO SPOROČILO, POSLANO PO POŠTI -9-1-<>
MESTO V AMERIŠKI DRŽAVI NEW MEXICO
B
anunalniške
novice
www.racunaJnisk&'iiovice.com
Novice so pripravljene v sodelovanju z revijo Računalniške novice.
10 stvari, ki jih je uničil internet
Ste se kdaj vprašali, kakšno bi bilo življenje brez interneta? Verjetno si je danes zelo težko predstavljati vsakdanjik brez te tehnologije, saj je od interneta odvisno praktično vse. Pa naj bo to delovanje podjetij, prometne infrastrukture, nakupovalnih središč itd. Kljub temu, da je internet revolucionarno spremenil življenja ljudi po vsem svetu, je s seboj prinesel tudi nekaj negativnih posledic. Pa si poglejmo, katerih 10 stvari je internet uničil.
10. Spomin
Obstaja velika verjetnost, da nove generacije ljudi v svojem spominu nimajo tolikšne količine informacij kot njihovi starši, in roko na srce, zakaj bi jih sploh imeli, če pa je vse dostopno z nekaj kliki. V znanosti ta pojav imenujejo kognitivno prelaganje. Gre za proces, v katerem zunanji viri prevzemajo vedno več informacij namesto notranjih. V študiji iz leta 2016 so prišli do ugotovitev, da kar 30 odstotkov ljudi ob povsem običajnih vprašanjih takoj pogleda na internet in niti ne razmišlja o tem, da bi uporabili svoj spomin. Za futuriste je tak pojav zgolj naslednji korak k temu, da bomo internet uporabljali kot vrsto tehnologije, ki bo postala integralni del naših življenj.
9. Produktivnost
Če berete ta članek med delovnim časom, prenehajte oz. preberite do konca (in še nekaj drugih člankov) in potem prenehajte. Obstajajo jasni dokazi, da internet vpliva na produktivnost človeka. Kar 63 odstotkov ljudi poroča o tem, da jih ovirajo e-po-šta ali brskanje po spletu, podoben odstotek pa poroča o tem, da se čutijo zelo obremenjene zaradi intenzivnega izogibanja uporabi spleta in maila. Zavedati se moramo, da je internet predvsem v informacijsko kompati-bilnih družbah prispeval k marsikateri delovni nalogi, vendar če govorimo o klasičnih opravilih, ni tako.
8. Zaupanje v novice
Včasih je bilo tako, da smo ljudje "plačali za privilegij" biti obveščen s tem, ko smo kupili časopis. Danes je postal dostop do novic veliko lažji in hitrejši, hkrati pa smo lahko vsi soustvarjalci teh novic. Po eni strani to pomeni, da smo tudi vsi neke vrste filtri novic, po drugi strani pa to pomeni širjenje lažnih novic. Končni rezultat tega je, da težko razločimo, komu zaupati. Reuters Institute Digital News Report 2017 ugotavlja, da zgolj 38 odstotkov ljudi meni, da lahko novicam zaupamo, 24 odstotkov jih meni, da družbena omrežja kvalitetno ločijo lažne od verodostojnih novic. Mogoče se komu zdijo te številke ekstremne, vendar na hitro preletite časov-nico Facebooka ... in vse vam bo jasno.
Se nadaljuje...
PRODAJA
KMETIJSKE MEHANIZACIJE 041 813 949
^SIP
KMETIJSKA ZADRUGA
ŠALEŠKA DOLINA z.o.o., Šoštanj
03 898 49 70 www.kz-saleskadolina.si
VSE ZA KOLINE
•	Salamoreznice, strojčki za vakumiranje,polnilke za klobase, strojčki za rezanje slanine ...
•	Mesarice, noži (DICK,SWIBO)
•	Naravna in umetna čreva, goveji ko rt, svinjski mehurji, kolagenski ovitki
•	Rriž, ješprenj, začimbe
•	Kolofonija
ANTIFRIZ, 5 L
+ DARILO:
merilec hladilne tekočine (ob nakupu 10l antifriza ali vitrexa)
Čestitamo za praznik občine Šmartno ob Paki!
KONCENTRACIJE PM10
V tednu od 29. oktobra do 4. novembra koncentracije PM10, izmerjene na merilnih lokacijah v Šoštanju, Skalah, Pesju in na mobilni postaji Šoštanj, niso presegle predpisane dnevne mejne vrednosti.
MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA
obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana
DNEVNE VREDNOSTI PM10
v dneh od 29. oktobra do 4. novembra (v mikro-g/m3) op. mejna dnevna vrednost 50 mikro-g/m3 ne sme biti presežena več kot 35-krat v koledarskem letu
RADIO VELENJE
# 9
tfiÀ
PICADILLY
PIZZA - STEAK
Stari trg 35, Velenje Tel: 03/5869-358 www.pizzerija-picadilly.com
Vabimo vas vsak dan, razen nedelje, že od 8. ure v naš lokal, ki pričara obiskovalcem domačnost okusov in toplino, ki se skupaj z vzdušjem in prijetnimi vonjavami prelije v prav poseben kulinarični užitek. Lahko pridete na malico, se odločite za kosilo ali večerjo. Vedno presenečamo s kakšno novostjo.
Bližajo se praznični zaključki, rezervirajte svoj prostor že danes -03 / 5869 358
Privoščite si razvajanje ... V Picadilly vas vabimo z barvitimi okusi dobre stare italijanske kuhinje, pizzami, štručkami z nadevi po želji, testeninami z raznimi okusi , vse pečeno v pravi krušni peči. Na skrbno izbranem jedilniku lahko najdete odlične juhe, pečenko, jedi z žara, t- bon, domačega bikca na rukoli, zrezke in steake vseh vrst, ražnjiče iz škampovih repkov, file skuše na žaru, kmečko ponev in pester izbor osvežilnih solat. Posebej vam priporočamo vražjo solato s perutničkami, Picadilly krožnik, solato z roastbeefom, špansko, italijansko, grško, fitnes ... Ne pozabite na priljubljeno "Picadilly lojtro" vsako sredo! Vse skupaj zaokrožimo s kozarčkom skrbno izbranega vina. Za poslastico si privoščite jogurtovo strnjenko s sadjem, Picadilly torto, tiramisu, panakoto, sadno kupo ali vroče sadje.
Rešitev križanke pošljite na naslov: Naš čas, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Picadilly«, najkasneje do ponedeljka, 19. novembra. Izžrebali bomo tri okusne nagrade. Nagrajenci bodo obvestila za prevzem nagrade prejeli po pošti.
I a
i Zdravniški nasveti, gostji: Barbara Slamek in Janja Berzelak, višji medicinski sestri iz Zdravstvenega doma Velenje. Tema: pomen . prehrane in gibanja pri osteoporozi
ČETRTEK, 8. novembra
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Naš gost; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PETEK, 9. novembra
I 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; Gospodarski utrip; 19.00 Na svidenje.
SOBOTA, 10. novembra
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 17.00 Zimzelene melodije; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
NEDELJA, 11. novembra
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; Verska iskanja; 19.00 Na svidenje.
PONEDELJEK, 12. novembra
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Podjetniški kotiček; 9.30 Poročila; 10.00 Nasvidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
TOREK, 13. novembra
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SREDA, 14. novembra
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
ONESNAŽENOST ZRAKA
V tednu od 29. oktobra do 4. novembra niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.
MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA
obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana
MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2
od 29. oktobra do 4. novembra (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka
Naš čas, 8. 11. 2018, barve: CM K, stran 27
S. novembra 2018
«»SÜAS
OBVEŠČEVALEC
27
DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom.
Gsm: 041 534 261 (AA)
NUDIM
SAMI brezplačno odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.
STIKI-POZNANSTVA
ŽENITNE ponudbe po vsej državi, predvsem za ljudi zrelih, starejših let, primanjkuje žensk, deklet. Mnogim uspe, bodite med njimi, 031 836 378. http://www.zau.si SIMPATIČEN, urejen 48 letni moški, lepe postave, z dobro službo in hišo, želi spoznati žensko ali mamico od 38 do 50 let za resno vezo. Lahko si slo-
mali OGLASI
venka ali neslovenka. Gsm: 041 248 647
NEPREMIČNINE
GARSONJERO, 40 m2, oddam v najem. Vse ostalo po dogovoru. Gsm: 031 747 520
PRIDELKI
VINO, rdeče po 1 €/l, 200l, prodam. Gsm: 070 624 273
RAZNO
JABOLČNIK, domači kis, borovni-čevec, medenovec ter več vrst žganja, prodam. Gsm: 041 687 371. KOCKE suhe in okrogle silažne bale ter polovica svinjske domače reje, prodam. Gsm: 051 388 874. HARMONIKA Rutar Juliana CFB, 38 cm, kot nova, malo rabljena, s kovčkom, prvi lastnik. Gsm: 041 632 374
DEŽURSTVA
ZDRAVSTVENI DOM VELENJE
OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.
LEKARNA VELENJE
Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je
organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.
ZOBOZDRAVNIKI
(Dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 10. 11. do 11. 11. 2018, Rober Kralj, dr. dent. med.
VETERINARSKA POSTAJA
Šaleška Veterina, d.o.o.
Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600.
Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35:
ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00
ŽIVALI
PRAŠIČE, težke od 90 do 160 kg, prodam. Gsm: 041 986 071 PRAŠIČA, cca 115 kg, krmljen z domačo hrano, prodam. Gsm: 041 477 487 BIKCE, pasme ČB, stare tri tedne, prodam. Gsm: 041 693 313
GIBANJE
prebivalstva
UE Velenje SMRTI
•	Kodrun Jelka, roj. 1962, Velenje, Šalek 93
•	Brilej Andrej, roj. 1936, Velenje, Škalske Cirkovce 7
•	Šumah Radoslav, roj. 1961, Šoštanj, Šentvid pri Zavo-dnju 12
•	Borovnik Štefan, roj. 1926, Velenje, Tomšičeva cesta 55
POROKE
Porok ni bilo za objavo.
O Habit
Živite bolje
tel.: 03/ 897 51 30, gsm: 041/ 665 223
Prodaja, hiša, samostojna: BELE VODE, 118 m2, zgrajena l. 1970, adaptirana l. 2012, 6.761 m2 zemljišča, EI v izdelavi. Cena: 95.000 €
Prodaja, hiša, samostojna: PODKRAJ PRI VELENJU, 328,7 m2, zgrajena l. 1985, 1.006 m2 zemljišča, ER: C (35 - 60 kWh/ m2a). Cena: 199.000 €
več na
**** 1	I	I ■ I	■
www.habit.si
Z vami v najtežjih trenutkih že več kot 20 let
POGREBNE STORITVE
V»USAR<<^
Vinska Gora 8, 3320 Velenje
041 636 939
www.usar-pogrebne-storitve.com
-	Ureditev dokumentacije j,
-	Organizacija pogrebnihsvečanosti
-	Prevoz in ureditev pBjnih
-	Naročilo in dostava cvetja
-	Uredimo vse potrebno za pogreb
-	Možnost plačila na več obrokov brez obresti
Na voljo smo vam
24ur/5an
Nagrajenci križanke »Mobtel«, objavljene v tedniku Naš čas dne 18. oktobra 2018, so:
Pepica Oštir, Hrastovec 47 a, 3320 Velenje (mobilni telefon); Badema Baron, Šercerjeva 20, 3320 Velenje (majica); Karli Privšek, Jenkova 15, 3320 Velenje (majica).
Nagrajenci bodo prejeli potrdilo za dvig nagrade priporočeno po pošti. Čestitamo! Rešitev gesla: PLAČILO POLOŽNIC
Nagrajenci križanke »Optika Paka«, objavljene v tedniku Naš čas dne 25. oktobra 2018, so:
Anica Čerenak, Čufarjeva 3, 3320 Velenje; Irena Perko, Stantetova 3, 3320 Velenje; Martina Kropušek, Kardeljev trg 1, 3320 Velenje. Nagrajenci bodo prejeli potrdilo za dvig nagrade priporočeno po pošti. Čestitamo! Rešitev gesla: STEKLA ESSILOR
Nagrajenci križanke »Neuroth«, objavljene v tedniku Naš čas dne 25. oktobra 2018, so:
Pavla Časl, Subotiška 12, 3320 Velenje; Jože Oberč, Florjan 184, 3325 Šoštanj; Nevenka Kobal, Ravne 150, 3325 Šoštanj.
Nagrajenci bodo prejeli potrdilo za dvig nagrade priporočeno po pošti. Čestitamo! Rešitev gesla: NEUROTH VELENJE
Hitreje do cilja z malim oglasom v Našem času! Naročniki imate 50 odstotni popust.	maj 1 06t>SV 1
Oddaja na sedežu podjetja Kidričeva 2 a, Velenje, od ponedeljka do petka med 9. in 12. uro.	
03 898 17 50 • suzana@nascas.si • epp@nascas.si • press@nascas.si	
-i Komunalno podjetje Velenje 9 ? ^_ »	•	PE ENERGETIKA •	PE KOMUNALA •	POGREBNO POKOPALIŠKA DEJAVNOST •	REKLAMACIJE •	MODRE CONE
Dežurna ŠTEVILKA	Q8Q 80 34 BREZPLAČNA ŠTEVILKA
	www.kp-velenje.si
Lahko oddate po elektronski pošti ali na sedežu podjetja Naš čas na Kidričevi 2 a od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00.
03 898 17 50 in suzana@nascas.si, epp@nascas.si Naročniki jih objavite ceneje.
U
Komunalno
podjetje
Velenje
Profesionalno in s pieteto poskrbimo za vse potrebno ob boleči izgubi vaših najdražjih
•	Prevoz pokojnika
•	Ureditev dokumentacije
•	Po vaših željah uredimo vse potrebno za zadnje slovo
Brez dodatnih stroškov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo.
POGREBNO POKOPALIŠKA SLUŽBA
03 896 44 90 03 896 44 91 24 ur na dan

i? jï
IV >
o.
s s s
ZAHVALA
Poslovil se je dobri in skrbni mož, oče, star ata, pradedi, brat in stric
ANDREJ BRILEJ
25. 11. 1936 - 25. 10. 2018 iz Škalskih Cirkovc
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in Kogar imaš rad	sodelavcem Gorenja za izkazano spoštovanje in spremstvo na njegovi zadnji
nikoli ne umre,	poti. Hvala tudi vsem za topel in iskren stisk roke, darovano cvetje, sveče,
le daleč, daleč je.	denar in sv. maše.
Zahvala tudi dr. Markoš, reševalni in patronažni službi ZD Velenje ter sestri Alenki za pomoč med njegovo boleznijo, dr. Simoni Šipek in paliativnemu oddelku bolnišnice Slovenj Gradec. Hvala tudi gospodu duhovniku Mateju Dečmanu za opravljen obred ter ministrantoma in nosilcema
lučke in križa, gospodu Kolarju za poslovilne besede, rudarski častni straži, rudarski godbi, vsem pevcem, organistki, izvajalcu Tišine, nosilcem zastave, praporščakom, pogrebni službi KP Velenje, KS Cirkovce, KO-RK Cirkovce, DU Škale-Hrastovec, KO-ZB Škale-Hrastovec in Premogovniku Velenje. Še enkrat hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegov zadnji dom.
Vsi njegovi
Skozi vrata, ki jih odhajajoči pusti priprta za seboj,
prihaja .svetloba večnosti do nas,
da vidimo globlje in bolje, kaj smo in kam gremo. (Tone Pavček)
ZAHVALA
ob soočanju z resničnostjo minljivosti in prezgodnjega odhoda našega
MIRANA MIHELAKA
18. 3. 1958 - 14. 10. 2018
Iskrena hvala vsem, ki ste v mislih, z besedo, s cvetjem, svečami, z nesebično pomočjo in dobrimi dejanji bili z nami ob Miranovi bolezni in slovesu.
Njegovi domači
V težkem času slovesa,
ko mamina duša odšla
je v nebesa
tja kjer ni več bolečin,
ni solza in nobenega
gorja!
(B. Meh)
ZAHVALA
Zapustila nas je draga mama, tašča, babica in prababica
ANICA MEH
7. 7. 1934 - 25. 10. 2018
Iskrena zahvala vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti in jo boste ohranili v lepem spominu. Hvala vsem, ki ste nam pomagali in stali ob strani v teh težkih trenutkih.
Žalujoči vsi njeni
Naš čas, S. 11. 201 S, barve: CM K, stran 28
sobota, 10. novem be h 2018
Martinova vas, Šmartno ob Pakf
VESELA MARTINOVA SOBOTA
V ŠMARTNEM OB PAKI
Med počitnicami je strašilo
Šaleški grad in graščina Turn sta med krompirjevimi počitnicami privabila vsak več kot tisoč obiskovalcev
Ponovno pa je strašilo tudi v graščini Turn, kjer je instalacijo z živimi igralci Hiša groze postavil Mladinski center Velenje. Skozi prostore gradu so speljali krožno pot z dvanajstimi različnimi scenami. V devetih so nastopali igralci, ki so poustvarili prizore iz kultnih grozljivk ter s svetlobnimi, zvočnimi in drugimi scenskimi elementi dodo-
Tina Felicijan
Tisti, ki si radi poženejo kri po žilah s kako srhljivko, so med počitnicami prišli na svoj račun. Strašilo je namreč tako na Šaleškem gradu kot v graščini Turn.
Turistično društvo Šalek je namreč že prvi dan počitnic povabilo otroke in starše na družabno prireditev Na Šaleškem gradu straaššii. V soboto popoldne so se na trgu zbrali radovedni obiskovalci, ki so se najprej okrepčali z jesenskimi dobrotami, se razveselili na srečelovu, lahko so bili ustvarjalni na delavnicah ali si poslikali obraz, ko so si dali prebrati usodo prerokovalki, pa so se povzpeli na Šaleški grad, kjer so jih v srhljivem ambien-tu pričakali ravbarji, puščavniki in coprniki. Organizatorji so se razveselili množice - brezplačno vstopnico za voden ogled gradu je dvignilo okoli 1200 ljudi -, saj so dobili potrditev, da lahko z zanimivimi vsebinami pritegnejo ljudi k obisku Šaleka in gradu. To pa jim je dalo nov zagon za aktivnosti, pa tudi upanje, da se bo propadanje Šaleškega gradu kmalu ustavilo in bo urejen grad lahko gostil več vsebin.
Na ogled Šaleškega gradu so prišli tudi mladi nogometaši iz Eslingena, ki so v Velenju na izmenjavi.
bra prestrašili marsikaterega od več kot 1000 obiskovalcev. Tri scene pa so dopolnile realistične digitalne projekcije. Razprodana Hiša groze je za organizatorje vsako leto večji izziv, saj skušajo instalacijo vsakič nadgraditi z boljšimi efekti, kar se obrestuje, saj obiskovalci vsi tresoči, a navdušeni, zapuščajo sicer propadajočo graščino.	a
I M '.;> 1 -

iMiSiSf ♦1


a gk
SI \
Tokrat v znamenju Stare elektrarne
Letošnji Numifil je spremljal motiv Stare elektrarne, ki je prvi arhitekturni objekt industrijske kulturne dediščine, upodobljen na sejemski znamki, žigu in kuverti
Velenje, 27. oktober - Festival Velenje je priredil 9. sejem Numifil, ki je numizmatikom in filatelistom ponovno postregel s priložnostnimi razstavami na Pošti Velenje in v domu kulture, zbirateljskimi primerki ter osebno poštno znamko, žigom in kuverto z motivom Stare elektrarne. Ob tradicionalnem prodaj-no-razstavnem srečanju namreč vsako leto izideta osebna znam-
ka in žig, veljaven na dan sejma, ki imata motiv arhitekturnih presežkov Velenje. Sprva so to bili predvsem zgodovinski objekti, pa tudi objekti sodobne arhitekturne dediščine, letos pa so se prvič odločili za objekt industrijske kulturne dediščine - Staro elektrarno. Ta namreč letos obeležuje 90. obletnico izgradnje. Na znamki in žigu je s fotografijo in stilizirano silhueto upodo-
Romarji za podnebje tudi v Velenju
Romarji, ki želijo s posebnim pohodom od Vatikana do Katovic - mesta letošnje podnebne konference OZN - opozoriti na podnebne spremembe, ta teden prečkajo Slovenijo. Do nedelje se bodo ustavili v Divači, Pivki, Ljubljani, Velenju, Mislinji in Radljah ob Dravi. V Ljubljano bodo prispeli v torek in v prestolnici ostali do četrtka.
Pohoda, ki se je začel na trgu Svetega Petra v Vatikanu, se udeležujejo ljudje iz Filipinov, Evrope in Združenih držav Amerike. Romarji bodo prehodili 1500 kilometrov do mesta letošnje globalne podnebne konference, da bi države sveta pozvali k podnebni pravičnosti in pravočasnemu zniževanju emisij.
DOPOLDANSKI DEL:
7jW;
PUM™ POHOD PO MARTINOVI POTI 9.00'.
MARTmOVA LIKOVNA KOLONIJA 9.00-11.00; MARTINOVA KMEČKA TRŽNICA 9,30-12.»: OTROŠKO MARTINOVA$]E UJM:
PRED&TA VUEV SLIKANICE Z DE/RUSKACIJO }EDI
t
POPOLDANSKI DEL;
14,00-18,00:
VOZOVI VAŠKIH SKUPNOSTI S PRIKAZI OBIČAjEV MARTINOV KRST VINA RAZGLASITEV "NAJKLETARJA" POKUŠINA VZORCEV MLADEGA VINA ¿L	1i.oo-z4.Qo:
A
FA
MARTINOVA ZABAVA Z
ANSAMBLOM ŠEPET
____________

T^Z^zlt.—~ J/izti^ 1 H Mm t*
V nedeljo se ponovno odpre velenjsko drsališče
Velenje, 10. in 11. november - Ta konec tedna se bo v Velenju začela že 6. drsalna sezona, saj se bo na kotalkališču v Sončnem parku ponovno odprlo drsališče. V soboto ob 14. uri bo prvi letošnji led namenjen kerlingu. Velenjski entuziasti bodo povabili izkušene demonstratorje iz Curling zveze Slovenije, ki bodo predstavili ta vse bolj priljubljen zimski šport, obiskovalci pa se bodo lahko preiz-
kusili v igri. Sledil bo turnir prijavljenih skupin. V nedeljo ob 14. uri pa se bo led odprl za vse, ki se bodo nanj podali z drsalkami. Drsanje bo še vedno brezplačno, več o izposoji drsalk, tečajih drsanja in hokeja ter letošnjem programu velenjskega drsališča pa v prihodnji številki Našega časa.
• tf
bljena takšna, kakršna je danes. Na kuverti, ki je prav tako izšla ob 9. Numifilu, pa je reprodukcija razglednice s fotografijo Stare elektrarne iz leta 1935, ki jo hrani Muzej Velenje. Na njej je elektrarna upodobljena z obema blokoma, hladilnima stolpoma in dimniki - takšna je namreč bila njena končna podoba v času njenega obratovanja.
a Tina Felicijan
Numifil je letos prvič potekal v avli kulturnega doma. Spremljal ga je motiv Stare elektrarne.
■
več o programu na www.hkv si H Drsališče Velenja