28
Kosec.
Sklepal, nabrusil sem te, o kosa! Zvoni zeleni travi k pogrebu, Dokler se bliska biserna rosa, Dokler ne peče solnce na neba!
Zrela za košnjo, zrela si, trava! Kaj bi se bala kose jeklene! Kar je rodila mati narava,
V  krilo globoko smert ji zaklene.
Taka postava svetu je dana, Taka osoda njega oklepa: Seme zabranja časova brana, Casova roka zernje otepaj
v
Žena mogočna dirja po svetu, Nizko, visoko s koso podira. Maha po pleši,  maha po cvetu, Večnosti, grobu vrata odpira.
V  grobu telesa grudi trohnoba,
V  večnost neskončno duša se dviga; Novo življenje klije iz groba,
Novo življenje večnost užiga.
Sklepal, nabrusil sem te, o kosa!
Zvoni k pogrebu travi zeleni!
Ko bo oblila merzla me rosa.
Takrat zvonila bodeš tud' meni.
Fr. Cegnar. Castitim bravcom „Novic", ki morebiti niso lanskega oglasa brali, da naš gospod France Cegnar namerava zbirko svojih pesem na svitlo dati, ponavljamo še enkrat naznanilo, da, kdor jih želi imeti, naj se do konca tega mesca oglasi ali naravnost pri gosp. izdatelju, c. k. višjemu telegrafistu v Te rs tu, ali pa pri vred-ništvih slovenskih časnikov, tedaj tudi pri nas. Obljubimo, da se ne bo kesal, kdor bo mične pesmice si omislil. Veljale bojo 60 novih kraje, toda naročnino bo treba še le odrajtati, ko bo knjiga gotova.                                                                                           Vr.