—   86   —
Ogled po svetu.
(O zgodovini kave ali k o f e t a) — je statistiško društvo v Londona anldan tole razglasilo: Kava je doma v Abisinii, kjer povsod divja rase, pa se tudi da požlahniti. Od tod so jo prinesli leta 1450 v A rabi o, tedaj skoraj 800 let po smerti Mahomedovi in 40 let preden je bila Amerika najdena. Nek turšk kupec jo je bil pervi na Angleško prinesel in je dal vsim gerškim robovom v letu 1652 pervi skudelo kave pripraviti. V polovici 19. stoletja se je je pridelalo v Brasiiii na leto 176 milionov liber, na Javi 124 milionov, na Kubi in Porto Rico 30 milionov, na S. Domingo 35 milionov, na Cevlonu 40 milionov, na Gujavi a Porto Kabello 35 milionov, skupej 476 milionov liber. Zato je iz Europe denarja šlo 100 milionov gold. in europejskim vladam nese na leto 37 milionov goldinarjev. Na Angleškem se je je potrebovalo v letu 1850 skoraj 31 milionov liber, tedaj na vsako glavo iyi0 libre. V Ameriki se popije štir-krat toliko kave kakor čaja ; Angleško pa izda na leto za čaj 130 milionov goldinarjev, 30 milionov za kavo in 100 milionov za tobak.
(OzlatihdolihAustralie) — prinesejo vradne naznanila iz Angleškega sledeče novice. Do 19. au-gusta 1851 je bilo iz Australie na Angleško poslano 70.000 liber-šterlingov zlata (1 libra-šterling je po našim 9 fl. 24% kraje.) Pervi kos zlata, na kterega so ondi zadeli, je največi, kolikor se jih je kdaj na svetu izkopalo, vaga 106 liber. Rudokop ima vsak dan 1 libro šterl. plačila. Naznanila o najdbi zlata so vsak dan bolj vesela, pa kopanje je z velicimi težavami združeno; vse hiti proti zlatim delom; misli se, da se bo v treh letih toliko zlata vAustralii dobilo, kakor v Kalifornii, kjer se ga na leto nakoplje za 12 milionov liber šterlingov. Tako se ga bode potem dobivalo na celem svetu na leto čez 30 milionov liber šterl., kar znese čez 300 mil. gold. Zlata bo po tem kot listja in trave i            ___________