9
ISSN 0040-7
POSTNINA PLAČANA PRI POSTI 1102
LETNIK XLV
MAJ 2007
CENA 2,10 € (503 SIT)
■ Ml MV< I

fjV mdrdlnv
pad
PiL



1
►njeni
j
mm um
J , I , . i •! ,
aH SfflnDfflB
L. ^
V
tj

M&
Organiziranost modelarjev-
in maketarjev v Sloveniji
jbJ^VžJi
-JU m+MElE
9770040771208
Ö
■c ®
0	»
O) >
a M
(O (0
1	Sa
O i- :± C CL C
8 s 2
o. tr .£
m
■ ^
9
Revija za tehniško ustvarjalnost mladih
MAJ 2007, LETNIK XLV, CENA 2,10 € (503 SIT) POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI PRI POŠTI 1102
Revijo TIM izdaja Tehniška založba Slovenije, d. d. Za založbo:
Branko Bergant Odgovorniin tehnični urednik revije:
Jože Čuden Lekforiranje.-Katarina Pevnik Trženje oglasnega prostora:
Bernarda Žužek Naslov uredništva:
Lepi pot 6, 1001 Ljubljana, p. p. 541, telefon: 01/479 02 20, brezplačna številka: 080 17 90 faks: 01/479 02 30, e-pošta: cuden@TZS.si internet: http://www.TZS.si Naročniški oddelek: telefon: 01/479 02 24, e-pošta: maja.mezan@TZS.si Revija izide desetkrat v šolskem letu. Naročite ¡o lahko na naslov uredništva ali po telefonu. Posamezna številka stane 2,10 € (503 SIT), naročnina za prvo polletje pa 10,50 € (2.516 SIT). Transakcijski račun: 07000-0000641745 (Gorenjska Banka, Kranj) in 02922-0012171943 (NLB, Ljubljana). Celoletna naročnina za tujino znaša 42 € (10.064 SIT). Devizni transakcijski račun pri Novi ljubljanski banki, Ljubljana d. d., Trg Republike 2, 1520 Ljubljana IBAN: SI56029220012171943
Koda SWIFT: UBASI2X Revijo ureja uredniški odbor: Jernej Bohm,Jože Cuden,Jan Lokovšek, Matej Pavlic, Aleksander Sekirnik, Miha Zoreč, Roman Zupančič. Računalniški prelominizdelava filmov: Studio Luksuria, d. o. o. Tisk: Delo tiskarna INPO, d. o. o. Naklada: 5.000 izvodov Publikacijo sofinancira Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS in Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport - Urad za znanost ter Urad za šolstvo. Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS št. 89/98) sodi
revija med proizvode, za katere se obračunava in plačuje davek na dodano
vrednost po stopnji 8,5 %. Prispevkov, objavljenih v reviji TIM, ni dovoljeno ponatisniti brez pisnega dovoljenja uredništva.
Fotografija na naslovnici: Prizor, ko na nebu nad hribom kroži jata jadralnih padalcev, je že nekaj povsem vsakdanjega. Zato pa je prava redkost videti model jadralnega padala, ki med radovedneži zbuja precejšnjezačudenje.
Foto:Nace Valjavec
KAZALO
4 OB 20. OBLETNICI
MODELARSKEGA KLUBA VRHNIKA
6 PLASTIČNE MAKETE NA SEJMU V NURNBERGU (2. DEL)......
' =31
^^SpiatM
& ifi
—'k- r'n
10 RV JADRALNO PADALO
13 ORGANIZIRANOST MODELARJEV IN MAKETARJEV V SLOVENIJI
16 MODEL RV-JADRNICE IZ POLISTIRENA (3. DEL)
19 LINT 41.................
30 ŠPANSKADRŽAVLJANSKA VOJNA (9. DEL) - POLIKARPOV 1-15.......
33 TIMOVOIZLOŽBENOOKNO JUNKERS F.13
34 MOTNJE IZ BREZKRTAČNIKA
36 NAPAJALNIK ZA VRTLJIVI PODSTAVEK..............
39 VRTLJIVI PODSTAVEK ZA MAKETE
42 KOCKAZASESTAVLJANJE. 44 USNJENI OVITKI ZA KNJIGE
Naročnike obveščamo, da naročnina na revijo TIM ne velja samo za eno leto, pač pa do pisne odpovedi.
MARKO FRANK
Letalski boji se nam zdijo časovno oddaljeni, saj sodijo v čas druge svetovne vojne, deloma tudi prve. Atraktivni zračni boji letalskih modelov pa so tudi ena od dejavnosti Modelarskega kluba Vrhnika, ustanovljenega pred 20 leti, čigar člani se ukvarjamo predvsem z radijsko vodenimi modeli. Del svojega fotografskega arhivskega gradiva in sedanje modele letal smo 27. marca postavili na ogled na razstavi v Cankarjevem domu na Vrhniki. S tem smo tudi uradno obeležili dvajsetletnico delovanja.
Modelarski klub Vrhnika je bil ustanovljen 26. 6.1987 z namenom, da bi bili letalski modelarji povsem samostojni in ne zgolj sekcija kakega drugega društva. Ustanovitelj, mentor in prvi predsednik kluba je bil Miloš Rijavec, ki sta mu tedaj pomagala Stanislav Rus injože Zalar.
Med poglavitnimi cilji kluba v začetnem obdobju je bila izgradnja lastne modelarske steze na Vrhniki, kjer bi mo-
Modelarski krožek nekdaj...	... in danes
nJ
delarji lahko leteli s svojimi modeli, prirejali tekmovanja in navduševali nove člane. V klubu so vedno skrbeli za izobraževanje mladih ter vsako leto organizirali modelarski krožek in tekmovanje med osnovnošolci. Člani kluba so se že od vsega začetka udeleževali domačih tekmovanj in prireditev. Najbolj aktivna sta bila Stanislav Rus injože Zalar, ki sta bila s svojimi modeli letal in nastopi vselej deležna velikega zanimanja med domačimi in tujimi modelarji.
Vmes so bila tudi težavna obdobja. V devetdesetih letih je klub ostal brez vodilnih članov, ki so obvladovali RV-tehniko, zato je ta zvrst modelarstva v klubu za nekaj časa zamrla.
Leta 1995 je predsednik Miloš Rija-vec zaradi bolezni vodenje kluba prepustil takrat še neizkušenemu Alešu Malneršiču. Aleš je po svojih močeh in z iznajdljivostjo nadaljeval z delom, ki mu je bilo zaupano. Modelarski krožek je deloval še naprej in člani smo se udeleževali tekmovanj s prostoletečimi modeli. Redno smo sodelovali na Dnevih tehnične kulture v Ljubljani, kjer je bilo zanimanje za naš klub vedno veliko.
Klub je doživel nov razcvet leta 2000. S ponovno oživitvijo idej o modelarski stezi in pridobivanjem novih članov, ki bi bili pripravljeni pomagati uresničevati zastavljene cilje, se je počasi začelo premikati. V klub se je včlanilo tudi več novih članov. Po včlanjenju sva z očetom Jožetom izdelala nekaj radijsko vodenih modelov za zračne boje in se z njimi udeležila tekmovanj v zračnih bojih. Tako se je Modelarski klub Vrhnika po dolgem času spet pojavil na tekmovanju radijsko vodenih modelov. Ker je bil naš klub znan še iz preteklosti, se je v modelarskih krogih spet pojavilo zanimanje za dogajanje pri nas. Zato smo leta 2003 organizirali prvo tekmovanje v zračnih bojih v Veliki Ligojni, na našem klubskem letališču.
V bližnji prihodnosti želimo uresničiti dva cilja, in sicer dokončati vzlet-no-pristajalno stezo in ob njej postaviti brunarico. S pripravo steze smo začeli že lani, ko smo izvedli manjša zemeljska dela, teren dodatno utrdili in posejali ustrezno travo. Z izgradnjo brunarice
Ob modelarskem letališču že stoji brunarica.
Govor predsednika Franka
MK Vrhnika Marka
Tekmovanje v zračnih bojih na klubskem letališču
bi končno dobili skladiščne prostore za delovne pripomočke in modele.
Do zdaj smo organizirali že štiri tekmovanja. Letošnje tekmovanje v zračnih bojih bo na letališču Modelarskega kluba Vrhnika potekalo 10. junija. Pri zračnih bojih tekmuje v skupini od šest do sedem tekmovalcev naenkrat. Vsi modeli na znak starterja vzletijo istočasno, za seboj pa vlečejo 12-metrski trak. Tekma traja sedem minut, v tem času pa poskušajo letala s propelerjem ali krili odtrgati oziroma prerezati trak nasprotnemu letalu. Dogajajo se tudi nesreče. Največkrat takrat, ko v ekipah sodelujejo novinci. Ti pogosto precenijo svoje sposobnosti, zato so poškodbe modelov neizbežne. Modeli lovskih letal so narejeni v točnem razmerju in imajo čez krila tudi več kot meter razpona. Pretežni del modelov letal naredijo člani sami (lesene dele in dele iz kompozitnih vlaken), motor in druge dodatke se kupi. Izbira tipa modela je prepuščena posamezniku, očitno pa je, da domišljijo še vedno burijo letala iz druge svetovne vojne.
Razstavo ob 20. obletnici kluba si je ogledal tudi župan, dr. Marjan Rihar, in pohvalil klub, da širi tehnično kulturo, ki postaja vse pomembnejša panoga. »Zakladnica društva niso le letala in medalje, predvsem je to znanje v članih samih, za katerega sem prepričan, da ga bodo razvijali in razdajali še naprej,« je Rihar pokomentiral dejavnost kluba. Sicer pa je bil na prireditvi za častnega člana kluba imenovan tudi nekdanji predsednik Aleš Malneršič.
Modelarski klub Vrhnika se zahvaljuje vsem članom in prijateljem, brez katerih razstava ne bi uspela, kot tudi obiskovalcem. Še posebej se zahvaljujemo Bogdanu Makucu za oblikovalsko delo (zgibanke, panoji) in Simonu Bohu za odlično pripravljeno pogostitev.
Več o dejavnosti kluba lahko izveste na spletni strani www.mkv-klub.si.
plastuine maketa na sejmu vNttrnfai^rgu (s^dti)
Ponudba iz Azije
MITJA MARUŠKO
Academy
Academy nam med letalskimi maketami v merilu 1 : 72 obeta F/A-18C hornet (12411) in messerschmitt Me 262 A-la (12410), v merilu 1 : 48 pa F-14A tomcat (12206) in helikopter CH-46 iz časa vietnamske vojne (12210). Maketam tankov v merilu 1:35 boste lahko dodali ameriški tank M551 sheridan iz zalivske vojne (13208) in novo make-
to samohodnega topa M7 priest HMC (13210). Academy konkurira izvrstnim serijam oklepnih vozil v merilu 1 :72,ki jih ponuja druga azijska konkurenca, in najavlja zelo detajlirane makete ameriškega oklepnika M3 half truck in amfi-bije (13408) ter vlačilca tankov dragon wagon (13409). Maketa Titanika bo na voljo tudi v merilu 1 : 700 (14402). Makete najdete na policah Mladega tehnika v ljubljanskem BTC.
V merilu 1 : 48 nadaljujejo s serijo maket ameriških lovcev airacobra (P-39D in P-39N/Q) in curtiss P-40 (P-40K war-hawk in P-40N warhawk). Novost je tudi dvosedežna različica ameriškega lovca lockheed TF-104G. Na dioramah boste lahko uporabili džip »follow me!« s posadko in kabriolet BMW 327 skupaj z maketo Fw-190A-5. Raste tudi družina maket nemškega lovca focke wulf Fw-190. V merilu 1 : 32 pa se nam končno obeta dobra maketa ameriškega lovca P-47D thunderbolt ob dveh izvedenkah focke wulfa Fw-190A-7 in A-5 z oznakami nemških asov. Novost bo tudi izvedenka junkers Ju-87D-8. Med maketami ladij najdemo japonski kri-žarki Aoba in Kinugasa v merilu 1 : 700 ter raziskovalno ladjo Soya v merilu 1 : 300.
Trumpeter
Rastoči azijski tiger je postal že gigant. Ponudba za leto 2007 je vzpodbudna, čeprav jo sestavlja kar nekaj obljub
Academyjini novosti v merilu 1 : 72 sta maketi oklepnega polgoseni-čarja M3 in amfibijskega džipa.
Poleg Academyjinih Titanikov v merilu 1 : 400 in 1 : 600je zdaj na voljo še maketa v merilu 1: 700.
Nova Academyjina maketa ameriškega F-14 v merilu 1: 48
Raziskovalna ladja arktičnih območij Soyo v merilu 1:300 (Hasegawa)
Academyjin helikopter CH-46 v merilu 1:48 z oznakami iz časa vietnamske vojne
Hasegawa
Makete tega odličnega azijskega proizvajalca so občasno na voljo v trgovini Mladi tehnik, žal pa je izbor omejen in nedosleden. Hasegawa je prva ubrala pristop zelo omejenih natisov maket z različnimi oznakami, zato je število novosti ogromno. Omenimo le nekaj resničnih novosti: v merilu 1 : 72 je tu maketa ameriškega bombnika martin B-26 B/C in B-26 F/G marauder, nemškega nočnega lovca junkers Ju-88G-1 inJu-88C-6, britanskega bombnika avro lancaster B Mk. z bombo »tallboy«, ki je napadel nemško oklepnico Tirpitz.
Džip za letalske diorame v merilu 1 : 48 s posadko je dolgo pričakovana popestritev Hasegawineponudbe.
Ruska letalonosilka Kuznecov v merilu Trumpeterjojeponudil že v letu 2006.
1 : 350 je prava lepotica.
Izvrstna velika maketa britanske oklepnice HMS Hood, ki se je potopila v spopadu z nemško oklepnico Bismarck leta 1941, je na voljo v merilu 1:350 in 1: 700 (Trumpeter).
iz preteklih let. Pa si vseeno oglejmo celoten seznam novosti.
Pred nakupom maket letal v velikem merilu 1 : 24 z obilico detajlov, si omislite predvsem veliko vitrino. Še vedno se nam obetajo novi hawker hurricane Mk.I (02414), MK.IIC/trop (02416) in Mk.IID trop (02417), north american P-51 B/C mustang (02402), focke wulf Fw-190 A-6/A-8 (02419) in junkers Ju-87D (02420). V nekoliko manjšem merilu 1 : 32 nas bo razveselila še tretja različica messerschmitta Me-262B-la/ Ul, ki predstavlja dvosedežno šolsko letalo in nočnega lovca (02237), ter četrta Me 262 A-la (02260). Obetavno ponudbo lovcev druge svetovne vojne sestavljajo naslednje makete: maketa ameriškega torpednega letala douglas TBD-1 devastator (02226), tri makete klasičnega ameriškega lovca druge svetovne vojne curtiss P-40N kittyhawk (02212), P-40E (02269) in P-40M (02211), ameriških mornariških lovcev grumman F4F-3 wildcat (02225), grumman F6F-3 hellcat (02256) in F6F-5 hellcat (02257), grumman F8F-1 bearcat (02247), F8F-la bearcat (02284) in F8F-2 bearcat (02248), ameriških lovcev republic P-47D thunderbolt »ra-zorback« (02262), P-47D thunderbolt »bubbletop« (02263), P-47D v pozni izvedenki (02264) in P-47N (02265) ter sovjetskega lovca mig-3 v zgodnji različici (02830). V dobo reakcijskih letal sodijo makete ameriškega lovca north american F-100D super sabre (02232) in F-100F (02246), mornariških jurišni-kov grumman A-6A intruder (02249), A-6E intruder (02250), douglas A-4E
skyhawk (02266), maketa lovca korejske vojne grumman F9F-3 panther (02830) in mcdonnell-douglas AV-8 harrier II (02229) ter kitajskega letala nanchang CJ-6 (00240). Na izid čakajo še makete dvosedežne izvedenke lovca suhoj Su-27UB (02270) in Su-30MKK (02271).
V	merilu 1 : 48 čakamo še na makete britanskega bombnika vickers Wellington Mk.III (02823), ruskega vodnega letala beriev Be-6 madge (02815), britanskega mornariškega letala westland S.4 wyvern v zgodnji izvedenki (02842), francoskega helikopterja AS365 N2 dauphin v barvah japonskega letalstva (02819), ameriških lovcev curtiss P-40B warhawk, P-40C warhawk, nemškega mornariškega bombnika focke wulf Fw-200C-3 condor, ameriških palubnih lovcev grumman F9F-2 (02832), F9F-2P (02833) in F9F-3 panther (02834), britanskih mornariških lovcev hawker sea fury FB.ll, hawker sea-hawk FGA.6 (02826) in Mk.lOO/Mk.lOl (02827), kitajskega šolskega letala K-8 karakoram in dvosedežne izvedenke Mig-19 - shenyang FT-6 (02813), ruskih lovcev mig-3 (02830), mig-19 in suhoj Su-27 flanker B ter ameriškega lovca north american F-100D super sabre.
V	merilu 1 : 72 so v programu makete ameriškega lovca bombnika republic F-105D thunderchief (01617) in F-105G (01618), britanskih bombnikov vickers Wellington Mk.IC (01626), Mk.III (01627) in Mk.X (01628), britanskih protipodmorniških letal fairey gannet AS Mk.I in Mk.4 (01629) in T.Mk.2 (01630), palubnega lovca hawker sea-
fury FB 11 (01631), sovjetskih lovcev suhoj Su-15 TM flagon F (01623) in Su-15 UM flagon G (01625), ameriškega lovca curtiss P-40B/C warhawk (01632), mornariškega bombnika focke wulf Fw-200C-3 condor (01637), ameriškega mornariškega jurišnika grumman A-6A/E intruder (01640), ruskega vodnega letala berijev Be-6 madge (01646), kitajskega šolskega letala K-8 karakoram (01636) in Y-5 (01602), ruskih lovcev mig-19 (01647) in suhoj Su-27 flanker B (01645), ameriških helikopterjev CH-47A (01621) in CH-47D chinook (01622) ter ameriškega lovca north american F-100D super sabre (01648).
Podobnost programov v različnih merilih je več kot očitna, saj Trumpeter uporabi iste predloge za izdelavo kalupov.
Za izjemno bogato floto maket letalonosilk v merilu 1 : 700, ki so izšle v minulih letih, so že na voljo lovci in bombnik iz druge svetovne vojne. Za letalonosilke medvojnega obdobja lahko dobimo komplete po 12 ali več letal v merilu 1 : 700: ameriške lovce grumman F2F (03439) in F2A buffalo (03440), izvidnike SB2U scout (03441 in 03442) in lovce grumman F3F (03443), bombnike BFC (03444) in SBU (03445), torped-ne bombnike TG-2 (03446), izvidnike vought OS2U kingfisher (03447) in curtiss SC-1 seahawk (03448), britanska vodna letala fairey III F (03450) in supermarine walrus (03449). Podoben je izbor tudi v merilu 1 : 350. V tem merilu pripravljajo tudi sodobna ameriška mornariška letala za maketo letalonosilke razreda Nimitz v merilu 1 : 350. V
Velika Trumpeterjeva maketa, ameriškipol-goseničar M16 s štiricevnim protiletalskim topom in članomposadke v merilu 1:16
Nemški samohodni top 12.8 cm L/61 seje pri Trumpeterju najprej pojavil v merilu 1 : 35, sledipa mu še manjši brat v merilu 1: 72.
Trumpeterjevi tanki v merilu 1 : 16 imajo popolno notranjost, ki jo gre pozkazati tudi po dokončanju makete. Na fotografiji je sovjetski tank T-34/76.
Britanski mornariški lovec hawker seahawk v merilu 1 : 72 in 1 : 48 bo mogoče izdelati v dveh izvedenkah - britanski FGA.6 iz časa sueške intervencije in izvoznih različicah Mk.100 in Mk.101
kompletu bo šest letal ali helikopterjev naslednjih tipov: helikopterji MM-60S kinghawk (06231), reševalni helikopter HH-60H (06232), SH-60F oceanhawk (06239), SH-60B seahawk (06240), SH-60J (06253), lovci F-14B/D tomcat (06236), F/A-18C hornet (06233), F/A-18D hornet (06234), F/A-18F super hornet (06235) in C-2 greyhound (06238) ter EA-6B prowler (06237).
Ponudbo letalskih maket v merilu 1 : 144 zaključujejo makete antonova An-128K cub (04000), tupoljeva Tu-160 blackjack (03906), tupoljeva Tu-95 MS bear-H (03904), tupoljeva Tu-142 MR bear-J (03905) in messserschmitta Me 262 A-la (01319).
Trumpeter je večino obljubljenih maket ladij v velikem merilu 1 : 350 že izdal. Zaostala sta izida ameriških bojnih ladij USS Massachusetts (05306) in USS Alabama BB-60 (05307). Novi bosta maketi sovjetskih bojnih ladij Admiral Pantelejev (04516) in Varjag (04519). Največja maketa bo vsekakor ameriška
oklepnica Arizona v merilu 1 : 200, ki je potonila v Pearl Harborju leta 1941.
V	merilu 1 : 700 bomo ugledali vrsto pomanjšav iz merila 1 : 350. Tu so tri ameriške letalonosilke razreda Nimitz: CVN-68 USS Nimitz (05739), CVN-69 USS Dwight D. Eisenhower (05742) in CVN-71 USS Theodore Roosevelt (05743) ter dve različici britanske oklepnice HMS Hood iz leta 1931 (05741) in iz leta 1941 (05740).
V	klasičnem merilu 1 : 35 za makete oklepnih vozil ni prav veliko novosti. Tu sta dve maketi sovjetskih transporterjev BMP-3 (00364) in BMP-3M (00365), ameriška izkrcevalna vozila LAV-R (00370), LAV-C2 (00371) in LAV-AT (00372), nemška havbica GW.IVb grasshopper leFH18/l L28 (00373), nemški samohodni top GW »grille II« 17 cm (00378), ruska tanka T-62 (00376) in T-62M (00377), nemški havbici s.FH 18 (02304) in K 18 (02305), oklepni železniški kompoziciji (00368 in 00369) in lahko oklepno vozilo striker (00375). Dve izvedenki ruskega transporterja tankov MAZ 537 (002311) še čakata na uresničitev. Nov bo tudi kitajski tank tip 96 (00344). Ameriški pol-goseničar s štiricevnim protiletalskim topom M16 bo mali brat večje makete v merilu 1 : 16!
Makete oklepnih vozil in tankov v merilu 1 : 72 so nedvomno zadnja modna muha in tudi Trumpeter hiti s širitvijo svoje ponudbe. Obljubljajo nemški tank kingtiger s kupolo henschel (07201) in kupolo porsche (07202), ruska tanka T-34/76 model 1943 (07208) in T-34/85 model 1944 (07209), nemško samohodno havbico brummbär v dveh izvedbah (07211 in 07212), serijo sovjetskih tankov KV-1 z dodatnim oklepov (07230), KV-1 model 1942 (07231), KV-1 model 1941 z malo kupolo (07232), KV-1 model 1942 z lahko lito kupolo (07233), KV-1 model 1942 s poenostavljeno kupolo (07234), KV-2 (07235) in KV-2 z veliko kupolo (07235), tri izvedenke nemškega tanka tiger I ausf. E (07241, 07242, 07243), panther ausf. D (07242), panther ausf. A divizije Wiking 1944 (07246), sturmtiger (07247), švedski strv 103B (07248), vlačilec tankov sd.Ah. 116 (07249), polgoseničar famo sd.kfz 9/1 v treh
izvedenkah (07251, 52 in 53), jagdtiger (07254), lovec tankov stug III ausf. B (07256), ausf. C/D (07257), ausf. E (07258), ausf. F 07259), ausf. G (07260), stug IV (07261), lovec tankov jagdpanzer IV (07262), ruska tanka v nemški uporabi pz.kpfm KV-1 756 r (07265) in KV-2 754 r (07266), sovjetski oklepni transporter BTR-80 MCV (07267) in jagdpanther pozne izvedbe (07272).
V velikem merilu 1 : 16 bo serijo sovjetskih tankov T-34 dopolnil ameriški polgoseničar M16 s štiricevnim protiletalskim topom (00911). Šušlja se tudi o nemškem tanku kingtiger II.
Trumpeterjeve makete so članom Združenja graditeljev plastičnih maket dosegljive po naročilu, skromen izbor pa ponuja tudi trgovina Mladi tehnik v ljubljanskem BTC.
Tamiya
Japonska firma Tamiya je še vedno sinonim za vrhunsko kakovost maket. V merilu 1 : 16 bodo postregli z novim pantherjem ausf. G z možnostjo vgraditev motorja (56022). V omejeni seriji bosta izšli maketi nemškega tigra I (30611) in britanskega centuriona Mk.III (30614) v neobičajnem merilu 1 : 25. V klasičnem tankovskem merilu si lahko obetamo le ponatise. Makete tankov in vozil v merilu 1 : 48 so paradni konj Tamiyinega programa. Na voljo bo ameriški tank M26 pershing (32537), nemški tank kingtiger s kupolo porsche (32539), nemški sturmgeschutz III zgodnja izvedenka (32540), britanski crusader Mk.I/II (32541), ruski džip GAZ-67B (32542), nemški panzer III ausf. N (32543), protiletalski flakpanzer IV wirelwind (32544), ruski tank KV-1B, ameriški tovornjak GMC 2,5T (32548) in komplet nemških tankov-skih mehanikov z opremo in oborožitvijo (32547). Med letali se nam »še ne« obeta F16CJ fighting falcon (61098) in fairey swordfish z kovinskimi jedkani-mi deli (61099). V merilu 1 : 72 je nov vought F4U-1A corsair (60775), v merilu 1 : 32 pa mitsubishi A6M5 zero model 52 s pilotom (60318). V merilu 1 : 700 bo nova maketa britanskega rušilca razreda E (31909).
Tamiyina maketa nemškega tanka panzer III ausf. N v merilu 1:48
Tamiya pripravlja britanski tank crusader v dveh izvedenkah v merilu 1:48.
REPORTAŽA
Dragon
Dragonov letalski program v glavnem predstavlja ponatise že znanih kalupov. Dragon je pripravil vrsto maket civilnih potniških letal v merilu 1 : 400, ki pa so bili izdelani zgolj za letalske družbe in jih ni v prosti prodaji, zato jih ne bomo naštevali. V merilu 1 : 144 so spet na voljo A-10 thunderbolt II (4586), rockwell B-1B lancer (4587), grumman A-6E intruder (4588), grumman EA-6B prowler (4589), F/A-18E super hornet (4590), AV-8B harrier II (4596), F-117A stealth fighter (4598), SH-60B seahawk (4600), tornado ECR (4602) in škatle z dvema maketama: F-14B tomcat + F/A-18F super hornet (4591), Ka-6D intruder + F-14A tomcat (4595), harrier GR.7 »RAF« + harrier GR.9 (RN) in SH-60F + SH-60I (4601). V obliki že izdelanih kovinskih maket sta na voljo boeing B-29 superfortress (51002) in boeing B-17 flyingfortress (51003).
V merilu 1 : 72 med ponatisi najdemo: messerschmitta P-1101 (5013), gotho Go 229 z notranjostjo (5027), heinkla He-219B-1 uhu (5029), lock-heeda P-38D »droop snoot« (5030) in P-38J »pathfinder« (5032), dornierja
Dragonje maketo nemškega raketnega pre-streznika natter v merilu 1 : 48 končno postavil na kovinsko izstreliščno ploščad in opustilprejponujano leseno deblo.
Do-335 B-4 (5033), resnični novosti pa sta japonski lovec kawasaki Ki-100a tip 5 (5022) in nemški lovec messerscmitt Bf-109G-6 (50275).
V	seriji Master bodo v merilu 1 : 48 izšli: ponatis nemškega lovca focke wulf Ta-152C-0 (5548) in novi focke wulf Ta-154 mistel (5553), heinkel He-162D (5552) ter messerschmitt Me 163 komet z motorjem (5504).
Z maketo ameriškega lovca P-51D mustang v merilu 1 : 32 Dragon stopa na nova, njemu doslej neznana tla maket v velikem merilu. Tudi maketi helikopterjev agusta-bell AB-212 ASW in beli UH-1N gunship v merilu 1:35 sodita v to kategorijo.
Še daljši je seznam novosti med maketami tankov v merilu 1 : 72, kjer najdemo v seriji »Armor pro« prave bisere vrhunske izdelave, ki skoraj ne potrebujejo dodatkov. Skoraj vse sestavljive makete bodo na voljo tudi v obliki že sestavljenih in pobarvanih maket. Pa naštejmo novosti: ameriški tank Sherman M4A3 105 mm (7224), sherman M4A3E2 jumbo sherman (7272), firefly Vc (7303), avenger + M1037 (7239), M1035 + M1069 (7245), brummbar -srednja izvedenka (7242), sd.kfz 251/6 ausf. C command (7263), pz.kpfw.IV ausf. H (7278), pz.kpfw.IV ausf. H z dodatnim oklepom (7279), pz.kpfw.III ausf. M/N (7290), sd.kfz 251/D z raketami (7310) in stug III ausf. G pozna izvedba (7284).
V	klasičnem merilu 1 : 35 se v seriji »smart kit« obetajo povsem nove makete nemškega tanka pz.kpfw.I ausf. A zgodnja izvedenka (6289), sd.kpfw.171 panther G zgodnja izvedenka (6268),
Dragonove figure ameriške tankovskepehote iz druge svetovne vojne v merilu 1:35
Izvidniški oklepnik Pz.kpfw. 38(t) z 20-cm topom KwK38 v merilu 1 : 35 s kovinskimi dodatki (Dragon).
Dragonov prvenec med ladijskimi maketami v novi vrhunski seriji je nemška oklepnica Bismarck v merilu 1: 700.
Sd.kfz.184 elefant je prva med vrhunsko izdelanimi maketami iz nove Dragonove serije že sestavljenih maket v merilu 1:35.
sd.kpfw.138 panzerjager 38 marder
III	7,5 cm pak 40/3 ausf. H (6331), sherman Mk.III (6313). Ta serija premore kovinske dodatke, aluminijaste topovske cevi in gosenice z ločenimi členki, ki jih lahko sestavimo brez težav in so zaščiteni z blagovno znamko »magic track«. V tem merilu bomo dočakali še makete: sturmgeschutz
IV	v pozni izvedenki (6107), pz.bef,-wg.III sd.kfz.268 z 2-cm topom KwK38 (6134), sd.kfz.250/5 neu (6134), sd.kfz.161 pz.kpfw.III ausf. E/F (6184), sd.kfz.251/9 ausf. C zgodnja izvedenka (6225), sd.kfz. 251/1 ausf. A (6227), firefly lc (6228), M1A2 SEP (3536), sd.kfz.181 tiger 1 zgodnja izvedenka (6269), pz.38(t) ausf. G (6290), sd.kfz.250/9 s topom 2c KwK 38 (6316), sd.kfz.252 transporter streliva (9056) in panther G/M10 ersatz (9060). V seriji »Premium edition« bo izšel sovjetski tank JS-1 (6318) in nemški lovec tankov sd.kfz.184 ferdinand (6317). Med novostmi so tudi kompleti figur: vojaki nemške divizije Totenkopf iz Budimpešte 1945 (6307), nemška oklepna pehota iz bitke pri Arnhemu 1945 (6308), nemška pehota v Franciji leta 1940 (6347) in ameriška tankovska pehota (6366).
V merilu 1 : 700 se bodo pojavile makete ameriške oklepnice USS Pennsylvania BB-38 (7041) in letalonosilke USS Bellau Wood CVL-24 (7058) ter nemška oklepnica Bismarck s kovinskimi delci v seriji »Premium edition« (7060). Ameriška podmornica USS Seawolf SSN-21 bo izšlavmerilu 1 : 350 (1016).
RV jadralno padalo
NACE VALJAVEC
Le kdo še ni nikoli opazoval jadralnih padalcev nad kakim hribom, kako počasi, skoraj po polžje letajo sem ter tja in iščejo termične vzgornjike. Tak prizor je že nekaj povsem vsakdanjega. Zato pa je prava redkost videti model jadralnega padala, ki med radovedneži zbuja precejšnje začudenje; najprej zaradi svoje »mehke« konstrukcije, saj je sešit iz blaga, pilot pa visi na vrvicah, in nato zaradi svojevrstnega načina spuščanja in letenja, ki se precej razlikuje od letenja z jadralnimi modeli letal.
Model jadralnega padala je primeren za tiste modelarje, ki hočejo vse potrebno za letenje s seboj na hrib prinesti v
Slika 1. Nosilni trakova in karabina
majhnem nahrbtniku, od modela pa pričakujejo, da se ob grdih pristankih ne polomi. Model padala je kot nalašč za to, vendar pa je za njegovo izdelavo potrebno obvladovanje šivalnega stroja, kar v modelarstvu ni ravno pogosto opravilo.
Padalo
Padalo je sestavljeno iz krila, vrvic in nosilnih trakov. Krilo je sestavljeno iz profiliranih reber, ki so prišita na zgornjo in spodnjo ploskev, ti pa sta sešiti iz celic, usmerjenih od sprednjega proti zadnjemu robu. Dve sosednji celici in rebro so zašiti skupaj z enim šivom od sprednjega proti zadnjemu robu. Na sprednjem koncu (nosu) profila je odprtina, ki dopušča, da se v notranjosti padalskega krila ustvari nadtlak, ki ohranja pravilno obliko, ta pa omogoča vzgon in letenje.
Vrvice so pritrjene po celotni površini krila in se stikajo na nosilnih trakovih. Imajo enojno vozlišče, kar pomeni, da se po tri, ponekod tudi štiri vrvice zaradi zmanjšanja zračnega upora združijo v eno, te pa so pritrjene na kovinske obročke na nosilnih trakovih. Trakovi so narejeni iz 7 mm širokega pletenega traku (slika 1).
Za izdelavo šablon za rebra in celice sem uporabil navaden šeleshamer, na katerega sem natisnil oblike reber in posameznih celic. Izdelava šablon terja kar precej časa, saj je treba izdelati za vsak par reber svojo (levo in desno) - to pomeni 11 šablon. Na njih so narisane odprtina in točke, kjer bodo pritrjene vrvice. Šablone položimo na blago in jih obrišemo s tankim alkoholnim floma-strom ter označimo mesto odprtine in položaj vrvic (slika 2). Uporabimo blago svetlih barv, saj se skozi več plasti blaga črte bolje vidijo, kar je v pomoč pri šivanju. Narisano rebro obrežemo nekako 0,5 cm od črte, le spredaj pri odprtini pustimo okrog 1,5 cm. Ta del je po vsej širini odprtine zapognjen nazaj čez ojačitev in zarobljen. Na zadnjem delu rebra odrežemo za približno 1 cm. V rebra izrežemo še luknje za prehod zraka
klenico vode.	Slika 3- Izrezovanje lukenj dvema rebroma hkrati
Slika 4. Šivanje ojačitve na rebro
in izenačevanje tlaka v notranjosti (slika 3). To naredimo s prebijačem premera 20 mm. Lukenj ne sme biti preveč, da rebro ohrani svojo obliko in zadostno trdnost. Na sprednji del rebra je prišita še ojačitev iz folije mylar, ki poskrbi, da so odprtine vedno odprte, kar je posebno pomembno pri startu. Ojačitve za odprtino imajo vsa rebra, razen zadnjega — št. 11 (slika 4).
Iz šeleshamerja izdelamo tudi šablone za zgornje celice. Srednjo celico izdelamo samo eno, nato vsaki po dve (levo in desno). Ob daljših stranicah odreže-
w S
na spodnjem zadnjem delu celic vsaj 10 dol2 cm mehkega blaga.
Ko imamo pripravljena vsa rebra ter zarobljene zgornje in spodnje celice, se lotimo šivanja. Najprej sešijemo skupaj rebro 11 ter levo in desno zgornjo celico 11. Nato nadaljujemo in z enim šivom sešijemo skupaj celico 11 in 10 ter rebro 10. Potrebno je veliko pazljivosti, da se ujamejo začetki celic in rebra, velik izziv so tudi majhne okrogline na začetku profila, zato se vedno oddahnem, ko končam šivanje zgornje površine z rebri. Za šivanje uporabljam poliestrski suka-
Slika 6.Pritrjevanje vrvic napadalo
Šivanje padala je končano in na vrsto pridejo vrvice. Zanje sem najprej uporabljal bombažno vrvico, a se je izkazalo, da je preveč raztegljiva in je z njo težko doseči točnost. Zdaj uporabljam poliestrski sukanec filan 20. Za čim večjo natančnost delam po naslednjem vrstnem redu: najprej zavozlam vrvice in vozel fiksiram s sekundnim lepilom, nato odmerim razdalje od vozla proti padalu z ravnilom, na katerem je do začetka skale narejena zareza, ki ujame vozel, in od vozla proti pilotu ter jih označim z alkoholnim flomastrom; tako dobim tri krajše in en daljši del. Dolžine krajših delov so označene na načrtu, dolžine daljših delov pa so na linijah A, B, C in D enake - to je 700 mm. Daljša vrvica za uho padala (skrajni levi in desni konec) je dolga 685 mm. Pri komandnih vrvicah (E linija) - to so vrvice, ki so prišite na zadnji rob padala in so namenjene krmiljenju padala -, so daljši deli nekoliko krajši. Te na mestih, označenih na načrtu, zavozlam z eno daljšo vrvico, ki je lahko tudi malo debelejša. Ta je potem pritrjena na pilo-tove roke. Vrvice, ki so krajše, po vrstnem redu prišijem na spodnjo stran pa-
Slika 5. Detajlzaključkapadala	Slika 7. Pilotjepripravljen za letenje.
mo pol cm od črte, spredaj in zadaj pa 1,5 cm od črte. Na sprednji strani celice zapognemo po črti in zarobimo (preši-jemo) nekako 2 do 3 mm od črte. Paziti moramo, da naredimo leve in desne celice, saj je potem gladka stran obrnjena navzven.
Za izdelavo reber uporabimo mehkejše blago, prav tako tudi za zadnji del spodnje celice, ki se mora pri krmiljenju upogibati. Navadno blago za padala je za ta namen pretrdo, zato je nujna kombinacija z mehkim blagom. Trše blago za jadralna padala sem uporabil za celotno zgornjo površino in za sprednji del spodnje površine, za rebra in zadnji del spodnje površine pa sem vzel mehkejšega, kakršno se uporablja za izdelavo klasičnih padal za skoke iz letala. Ta kombinacija se zelo dobro obnese. Da komande normalno delujejo, mora biti
nec filan 60, ki pa ima to slabo lastnost, da se vozli radi razvezujejo, zato vsak vozel, ki ga naredim, utrdim s sekundnim lepilom.
Spodnjo ploskev začnemo šivati na desni strani (če imam zgornjo ploskev razgrnjeno na mizi z rebri navzgor, odprtine reber pa so obrnjene stran od mene, vedno začnem šivati na sprednjem robu). Šivanje spodnje ploskve je veliko lažje, saj so šivi skoraj ravni in gre delo hitreje od rok.
Ko je tudi spodnja ploskev končana, zašijemo zadnji rob po črti, ki je narisana na zgornjih celicah, nato odrežemo preostanek blaga 4 do 5 mm od šiva, zapognemo na spodnjo stran padala do šiva in zarobimo. Potem še ročno sešijemo skupaj sprednja robova zgornje in spodnje celice 11, kjer spredaj ni odprtine (slika 5).
dala na mesta, ki sem jih na vsako rebro označil že ob izdelavi (slika 6). Oznaka je dobro vidna skozi blago, ki je svetle barve. Paziti je treba, da je vsaka vrvica prišita točno na svojem mestu, sicer bo kupolo padala zategovalo in gubalo, temu primerne pa bodo tudi letalne lastnosti. Daljši konec vrvice pritrdim oziroma zavozlam na obročke nosilnih trakov.
Vse dolžine vrvic so označene na načrtu v prilogi, kjer je seznam podan za polovico padala, druga stan je zrcalno simetrična.
Kdor bo izdeloval padalo po tem načrtu, mora paziti, da bo uporabil natančno povečavo, sicer dimenzije vrvic ne bodo uporabne. Za pomoč pri povečevanju služijo nekatere kotirane dimenzije na šablonah, torej mora biti načrt povečan toliko, da se dimenzije izenačijo.
Slika 8. Modelpadala tikpredpoletom
Pilot
Za izdelavo pilota sem uporabil otroško igračo primerne velikosti in po njej oblikoval kalupe iz silikonskega kavčuka, posebej za trup z nogami in posebej za roke. Figuro pilota (slika 7) sem nato ulil iz poliuretanske smole rapidur proizvajalca Samson Kamnik.
Pilota je treba nato še obleči. Kombinezon sešijemo iz enakega blaga kot padalo in izdelamo pomanjšan padalski sedež, v katerem je prostor za baterije, sprejemnik in dodatne uteži.
V telo pilota sem vgradil servomeha-nizme BMS 705 MG, saj servomehaniz-mi s plastičnimi zobniki pri trših pristankih odpovejo. Pritrditev padala na pilota sem izvedel čim bolj realistično, s karabini in približno na enakem mestu kot pri pravem padalu. Na pilota so pritrjeni kar z navadno 1,5 mm debelo žico, ki jo oblečemo v termoskrčljivo cevko. Žica je z dvema vijakoma pritrjena na pilotove noge in z enim vijakom za pilotovim vratom.
Kdor potrebuje samo enega ali dva pilota, naj si raje ustrezno predela kar lutko iz trgovine, saj je izdelava kalupa v tem primeru predraga in prezamudna, sicer pa bo več o izdelavi primerne figure pilota napisano v eni od prihodnjih številk.
Spuščanje modela
Pred prvim spuščanjem je potrebno še eno nenavadno opravilo: »skuhati« moram zadnji rob padala in to zato, ker je novo blago še preveč togo; ko pilot potegne komandno vrvico, zadnji rob padala, namesto da bi se upognil, raje premakne celo krilo in onemogoči krmiljenje. Zato padalo zvijemo v zvitek tako, da pride celotni zadnji rob padala na čelo zvitka in ga nato v pasu, širokem kakih 10-14 cm, za 15 sekund pomočimo v vrelo vodo. Tega ne delamo na štedilniku, temveč posodo z vodo prestavimo drugam, saj je blago občutljivo na ogenj oziroma visoko temperaturo. Ko to naredimo, se blago in s tem ce-
lotni zadnji rob občutno zmehča in komande zdaj zlahka opravljajo svojo funkcijo.
Za preizkus padala se podamo na bližnje pobočje (slika 8). Vzletna masa modela je okrog 880-900 g, v vetru dodamo še nekaj uteži. Obrnemo se s hrbtom proti vetru, z desno roko primemo pilota za hrbet z glavo navzdol, z levo pa držimo oddajnik in levo uho padala. Nato z energičnim nihajem potegnemo padalo v krožnem loku nad pilota in v trenutku, ko je padalo nad pilotom, tega rahlo sunemo naprej, da dobi enako hitrost, kot jo je imelo v tistem trenutku krilo padala in tako padalo odleti naravnost naprej. Upravljanje je silno preprosto. Za to uporabimo 4-kanalno RV-napravo in za vsako roko uporabimo svojo ročico, in sicer tako, da se roka pomika navzdol, ko ročico vlečemo proti sebi. Ob uporabi V-mešal-nika lahko model krmilimo tudi samo z eno ročico (kot smer in višino), odvisno, kako se kdo navadi.
Ko sta roki figure v nevtralnem - sredinskem položaju, je zadnji rob padala za nekaj cm zavrt, ko so roke v skrajnem zgornjem položaju, pa so komandne vrvice popuščene. Z rokami v nevtralni legi in nekoliko zavrtem zadnjem robu padalo leti stabilno z majhnim upadanjem. Če roke odklonimo navzgor, padalo pridobi na hitrosti in upadanje se poveča, z odklonom rok navzdol pa padalo upočasnjujemo, saj mu zaradi navzdol zavihanega roba povečujemo upor. Če hočemo zaviti levo, potegnemo levo ročico malo proti sebi, desno pa malo od sebe. Tedaj bo leva
	
KJk	T—17
i	
Slika 10. Žalosten pogled na model v gostih vejah visokih kostanjev
Slika 9- Med zaviranjem se lepo vidi navzdol zapognjen zadnji rob padala.
roka rahlo zavrla levo polovico padala, desna roka se bo dvignila in ta polovica padala bo pospešila - zato bo padalo zavilo v levo. Večji kot so odkloni rok, hitreje padalo zavija. Pred pristankom padalu zmanjšamo hitrost z maksimalnim zaviranjem obeh rok in mehko pristanemo (slika 9).
Pri čezmernem zaviranju med letom lahko pride do prevlečenega leta, ki je pri padalu bolj kritičen, kot pri trdokril-nikih. Padalo izgubi hitrost, vzgon se poruši, padalo pa omahne nekoliko nazaj in se ob nemirnem zapiranju začne navpično spuščati. Iz tega stanja se povrne skoraj samo od sebe, če komande spet popustimo v nevtralno lego, seveda, če prej ne pade na tla.
Hitrost modela jadralnega padala je precej manjša od hitrosti letalskih modelov, nekako največ do 16 km/h, kar pomeni, da v močnejšem vetru praktično ne more leteti, oziroma leti vzvratno. Najboljši vetrni pogoji so torej do 10 km/h. Model ni namenjen poletom do meje vidljivosti, saj se včasih zgodi, da naleti na kakšen vrtinec ali močno spuščanje zraka in potem je pot nazaj problematična. Model je namreč dokaj počasen in je zato z njim najbolje leteti blizu sebe in nad travnatimi površinami. Pomembno je, da v bližini ni kakšnih visokih dreves, kjer bi utegnil pristati in od koder bi ga bilo težko reševati, še zlasti zaradi množice vrvic, zapletenih v vejevje (slika 10).
Kot zanimivost naj omenim, da se tudi motorna različica tega modela odlično obnese. Z ustrezno kombinacijo motorja in akumulatorjev ter sistemom za spreminjanje vpadnega kota padala lahko model predelamo v atraktivno motorno padalo zelo realističnega videza. Tudi o tem bomo kaj več napisali v kakšni od prihodnjih številk.
Vsi, ki bodo ob izdelavi modela naleteli na kakšne težave ali nejasnosti ali bi preprosto radi vedeli še več, se lahko z vprašanji obrnejo na elektronski naslov avtorja: padalec.nac@gmail.com in z veseljem jim bo odgovoril.

Organiziranost modelarjev in maketarjev v Sloveniji
ALEKSEJ DOLINSEK
Modelarstvo je konjiček, pri katerem modelar izdeluje pomanjšane modele pravih naprav, objektov ali figur. Po navadi gre za modele različnih zračnih in vodnih plovil ter kopenskih prevoznih sredstev. Modele delimo na vodene, ki jih lahko upravljamo, ter nevodene, ki se prosto gibljejo.
Zaradi številnih modelarskih tekmovanj modelarstvo večkrat uvrščamo tudi med športne panoge.
Kako začeti?
Bolj kot je model preprost, manj težav povzroča začetniku tako pri gradnji kot pri uporabi. Če je že prvi model radijsko voden, naj ima le osnovne komande, saj je tako učenje lažje. Vse potrebne informacije o tem konjičku lahko začetnik pridobi v modelarskih društvih in trgovinah. Najbolje je s seznama modelarskih društev, razvrščenih po regijah, poiskati sebi najbližje in se vključiti v njegovo dejavnost. Modelarski začetki bodo tako cenejši in prijetnejši. Na modelarskem vzletišču/poligonu se vedno najde kak bolj izkušen modelar, ki rad pomaga pri začetniških težavah in vprašanjih. Modelarska društva organizirajo začetniške in nadaljevalne tečaje mode-larstva, na osnovnih šolah pa potekajo modelarski krožki, kjer se lahko vsak nauči osnov tega konjička.
Modelarstvo je odgovorna dejavnost, saj so lahko modeli v nekaterih okoliščinah zelo nevarni. Posebna previdnost velja pri uporabi RV-naprav.
Varna uporaba RV-naprave
Napravo za radijsko vodenje (RV) sestavljata oddajnik in sprejemnik. Modelar drži v rokah oddajnik, ki oddaja »ukaze« (radijske valove) sprejemniku v modelu. Sprejemnik ukaze prek servo-mehanizmov prenese na krmila modela. V Sloveniji delujejo modelarske RV-na-prave na frekvenčnih območjih 27, 35 in 40 MHz. Območje 35 MHz je rezervirano za leteče modele, 40 MHz pa za vse druge. Modelarske RV-naprave na frekvenčnem območju 27 MHz so dandanes bolj redke in so tudi bolj dovzetne za radijske motnje.
Oddajnik in sprejemnik morata delovati na enaki frekvenci, da je delovanje usklajeno. Frekvenco ali »kanal« RV-na-prave določata kristala, pri novejših modelih pa sintetizator, s katerim lahko izberemo poljubni kanal. Kanalov je omejeno število, zato se lahko zgodi, da dva modelarja hkrati upravljata svoja modela na istem kanalu. Takrat se pojavijo motnje, ki so zelo nevarne, saj model ni več popolnoma pod nadzorom modelarja. To je še posebno nevarno pri letečih modelih, ki lahko povzročijo nepopravljivo škodo, padec modela na človeka pa se je že končal s smrtnim izidom! Najnovejše RV-naprave delujejo na frekvenčnem območju 2,4 GHz, nimajo kristalov in so zaradi drugačnega delovanja nekoliko bolj varne.
Ker z RV-napravami lahko povzročimo nesrečo, je treba z njimi previdno ravnati!
Nekaj napotkov za varno uporabo RV-naprave:
-	Pred uporabo RV-naprave se pri najbližjem modelarskem društvu po-zanimajmo o zasedenosti kanalov v svoji okolici.
-	RV-naprave ne vključujemo, če nismo prepričani o prisotnosti drugih modelarjev v bližini. RV-naprava ima na odprtem terenu doseg več kot 1 km!
-	Če se nahajamo v bližini modelarskih vzletišč/poligonov/v ta namen urejenih vodnih površin, potem model spuščamo izključno na tistem mestu!
-	Pred startom se najprej pozanimaj-mo o zasedenosti svojega kanala.
-	Preizkušanje komand in nastavitev modela opravimo z zloženo anteno oddajnika.
-	Pred uporabo modela vedno opravimo preizkus dosega RV-naprave. Z zloženo anteno oddajnika se oddaljimo 30 metrov od modela in opazujemo delovanje komand. Če se pojavi tresenje krmil, preizkus prekinemo ter ugotovimo vzrok motenj.
Modelarstvo je čudovit konjiček, ki združuje lepoto narave ter tehnične spretnosti posameznika. Z upoštevanjem teh navodil poskrbimo, da je varnejši za nas in za druge. Veliko nasvetov in zanimivosti v zvezi s tem najdete tudi na slovenskem modelarskem spletnem forumu http://forum.modelarji.com.
Mladi modelarji pri učenju letenja z radijsko vodenimi jadralnimi Zasedenost modelarskih frekvenc v gosteje naseljenih območjih je modeli. V Sloveniji ne manjka primernih travnikov in pobočij za le- večja, zato moramo biti tam še posebej previdni pri uporabi RV-mo-tenje z modeli.	delov.
Regija 01
AK Milan Borišek Litija
Cesta komandanta Staneta 2, 1270 Litija
aeroklub.litija@gmail.com
http://aeroklub.litija.com/
Dejavnost: RV letalski modeli. Vzletišče Zavr-
stnik pri Litiji.
Astronavtsko raketarski klub Vladimir M. Komarov Hudovernikova 8, 1000 Ljubljana
http://www.komarov.vesolje.net/ joze.cuden@guest.arnes.si RV-raketoplani - tel.: 041 773 167
-	Blaž Grgič, blaz.grgic@gmail.com Dejavnost: Ukvarjajo se z raketnim modelar-stvom (tudi RV-raketoplani kategorije S8), popularizacijo astronavtike, amatersko raketno tehniko, jadralnimi RV-modeli. Letijo na travniku med Barjem in Lavrico na Ljubljanskem barju ob Ižanski cesti ter na poligonu pri Bistri.
Društvo za modelarstvo in aeronavtiko Modra ptica
Pot za Bistrico 48, 1230 Domžale
Tel.: 041 639 346 - Gusti Ogrinec gustio@email.si http://modraptica.mru.si/ Dejavnost: RV letalsko modelarstvo.
Društvo modelarjev Ljubljane Brilejeva 15, 1000 Ljubljana
http://www.modelarji.com
predsednik Iztok Matjašec,
iztok.matjasec@cca-rs.si,
čolni FSR-V - vodja sekcije Iztok Vrhovnik,
iztok.vrhovnik@volja.net,
čolni FSR-E - vodja sekcije Igor Peklenik,
igor.peklenik@t-2.net,
jadrnice F5G - vodja sekcije Niko Skočir,
niko.skocir@gmail.com.
Dejavnost: Ukvarjajo se z ladijskim modelar-
stvom - čolni in jadrnicami.
Društvo ljubiteljev železnic
-	Železna cesta
Matjaž Siard, matjaz.siard@quantum.si
Klub mladih tehnikov Domžale Ljubljanska cesta 58, 1230 Domžale
Modelarsko društvo Grosuplje - MDG Veliko Mlačevo 45b, 1290 Grosuplje
Tel.: 041 284 957 - Jure Tratnik mdgrosuplje@gmail.com Dejavnost: RV letalsko modelarstvo in druge zvrsti. Urejeno imajo letalsko stezo, ki se nahaja 1 km vzhodno od Grosuplja, namenjena je članom in gostom.
Modelarsko društvo Nebec hobi Cesta Andreja Bitenca 36, 1000 Ljubljana
Tel.: 01 512 03 20
http://www.mantua-model.si/
mantua@mantua-model.si
Dejavnost: RV-avtomobili in letalski modeli.
Modelarski klub Remiko
Novo polje cesta II 1a, 1000 Ljubljana
Modelarski klub tehnikov Dragomelj Dragomelj 122, 1230 Domžale
Tel.: 041 995 802 - Tone Videnšek
tone.vidensek@siol.net
Dejavnost: RV in prostoleteči letalski modeli.
Letijo na vzletišču v Sneberjah (pri kokošji
farmi).
MK Kamnik
Medvedova 12, 1240 Kamnik
Tel.: 041 669 707 - Roman Ložar rc@rc-kit.com http://www.rc-kit.com/ Dejavnost: RV letalsko modelarstvo.
Modelarski klub Vrhnika Turnovše 36, 1360 Vrhnika
Tel.: 041 260 710 - Marko Frank
info.mkv@gmail.com
www.mkv-klub.si
Dejavnost: RV letalsko modelarstvo. Modelarska steza se nahaja v Mali Ligojni pri Vrhniki.
Modelarsko maketarski Klub Logatec Tržaška cesta 44, 1370 Logatec
Tel.: 040 279 167 - Ivan Turk
mmk.logatec@gmail.com
Dejavnost: RV modelarstvo in maketarstvo.
Klubski prostori so na Tržaški 27 v Logatcu.
Modelarska steza barje Brest, 1000 Ljubljana
Tel.: 031 780 471 - Marko Mencin marko.mencin@siol.net Dejavnost: RV letalsko modelarstvo. Modelarska steza na Ljubljanskem barju ima 25-letno tradicijo.
MZDTK Ljubljana
(Mestna zveza društev za tehnično kulturo)
Komenskega 7, 1000 Ljubljana
Mladinski tehnični center Kersnikova 4/III, 1000 Ljubljana
Tel.: 041 262 365 http://www.mzdtk-lj.si/ roman.vavpotic@guest.arnes.si Dejavnost: Organizirajo začetniške in nadaljevalne tečaje vseh zvrsti modelarstva.
Združenje graditeljev plastičnih maket Slovenije
Tržaška 48, 1000 Ljubljana
Mitja Maruško, mitja.marusko@gov.si http://zveza-zgpms.si/
Regija 02
AK Murska Sobota Modelarska sekcija Muzge 2, Rakičan, 9000 Murska Sobota
Tel.: 041 841 103 - Grčar Rajko rajko.grcar@guest.arnes.si http://www.aeroklub-ms.si/modelarji/ Dejavnost: RV in prostoleteči letalski modeli.
AK Ptuj,
Modelarska sekcija Moškanjci 95/A, 2272 Gorišnica
Tel.: 040 712 424 - Iztok Stopar http://ak-ptuj.com/news.php Dejavnost: RV letalsko modelarstvo.
Aviotech Ptuj Zagrebška c. 36, 2250 Ptuj
aviotech@email.si
http://aviotech.prelog.org/aviotech.htm Dejavnost: Prostoleteči letalski modeli.
Društvo modelarjev Pomurja Borovnjakova 1, 9000 Murska sobota
Tel.: 041 754 402 - Franc Gomboc
(letalsko modelarstvo),
Tel.: 041 792 337 - Boris Balažic (čolni)
modelarji@gmail.com
http://freeweb.siol.net/drumodpo
Dejavnost: Prostoleteči letalski modeli in
RV-čolni.
Klub modelarjev Vuzenica Mladinska ulica 3, 2367 Vuzenica
Maketarski klub Maribor Pasteurjeva ul. 10, 2000 Maribor
Sašo Štefanac, saso.stefanac@siol.net
MK Extra, Ravne na Koroškem Kotlje 84, 2394 Kotlje
Tel.: 041 527 210 - Andrej Kodrun
andrej.kodrun@klub-extra.si
www.klub-extra.si
Dejavnost: RV letalsko modelarstvo. Klub deluje na področju celotne Koroške.
Modelarski klub FTIČ Mlajtinci Mlajtinci 35, 9226 Moravske Toplice
Tel.: (02) 538 15 15, 031 381 515 - Borut Talian elektro.talian@siol.net
Dejavnost: RV letalsko modelarstvo in druge zvrsti modelarstva. Vzletišče: Marič, Noršinci.
Modelarsko društvo STIK Zgornji Duplek 129, 2241 Spodnji Duplek
Tel.: 040 937 818 - Stanko Kramberger mdstik@email.si
Dejavnost: RV letalsko modelarstvo. Letijo na modelarskem letališču v Zimici, ki leži nekaj kilometrov JV od Maribora.
02 Maribor
04 Kranj
A .

*03 Celje
♦ •• . *«
.01?
1	' Ljubljana 07.Novo mesto
05 Koper
I M
*
Model sport Maribor Zagrebška 29, 2000 Maribor
Tel: 041 477 622 - Borut Cvoljšak jcborcy@hotmail.com www.msm-rc.com Dejavnost: RV-avtomobili.
ŠD Letalski center Maribor Modelarska sekcija Ljubljanska 4/I, 2000 Maribor
Tel.: 041 311 690 - Dušan Gergič dusan_gergic@hotmail.com Dejavnost: RV letalsko modelarstvo.
Regija 03
AK Prebold Kaplja vas 45, 3312 Prebold
Tel: 040 670 526
Andrej.Jesenik@emo-orodjarna.si
Celjsko maketarsko društvo (ZOTK Celje) Ljubljanska 37, 3000 Celje
Tel: 041 784 778 - Bogdan Jazbec
bogdan3@email.si
Dejavnost: Maketarstvo.
DLMC
(Društvo ljubiteljev modelarstva Celje) Brodarjeva 4, 3000 Celje
dlmcelje@gmail.com
Dejavnost: RV letalsko modelarstvo. Modelarska steza na letališču Levec je namenjena članom DLMC.
Letalsko modelarsko društvo Kanja, Hrastnik
Cesta 3. julija 7, 1430 Hrastnik
Tel.: 040 696 190 - Ivan Kovač kanja_hrastnik@email.si Dejavnost: RV letalsko modelarstvo. Društvo organizira modelarske tečaje in šolo letenja, deluje na področju Zasavja. Ima urejeno klubsko delavnico in vzletno stezo.
Letalsko modelarski klub, Šoštanj Tekavčeva cesta 2, 3325 Šoštanj
mlksostanj@email.si http://x.sgn.net/mlk/
MK LT Emo Celje
(v preoblikovanju)
Stara Dečkova 10, 3000 Celje
Tel.: 03 541 27 03 - Edi Zagozda Dejavnost: Ladijsko in letalsko modelarstvo.
Modelarska delavnica ZOTK Celje Gledališki trg 3, 3000 Celje
Tel.: 03 547 17 38 - Bogdan Jazbec bogdan3@email.si
Dejavnost: Različne zvrsti modelarstva.
Modelarska sekcija društva ljudske tehnike Šmartno ob Paki Šmartno ob Paki 56B, 3327 Šmarno ob Paki
Tel: 051 331 893 - Steblovnik Jože joze.steblovnik@siol.net
Modelarsko društvo Minerva
Na Selah 18,
1431 Dol pri Hrastniku
Tel.: 041 395 352 - Gregor Koritnik
elo@elo.si
www.elo.si/minerva
Dejavnost: Avtomodelarsko društvo.
Modelarsko društvo »Modelar« Efenkova 61, p. p. 222, 3320 Velenje
Tel.: 041 776 500 - Janez Melanšek
janez.melansek@modelar.velenje.si
http://modelar.velenje.si/
Dejavnost: Navtično modelarsko društvo,
ukvarjajo pa se tudi z drugimi zvrstmi mode-
larstva.
Modelarsko društvo Nitroinfected Trbovlje Savinjska 3a, 1420 Trbovlje
Tel.: 041 315 955 - Rok Hrušovar roko@s5.net
Dejavnost: Avtomodelarsko društvo.
Modelarsko društvo Šentjur Pešnica 22, 3203 Šentjur
Tel.: 031 872 933 - Peter Tovornik Dejavnost: RV letalsko modelarstvo. Kraj letenja - športno letališče Loče.
Regija 04
AK ALC Lesce,
Modelarska sekcija
Begunjska cesta 10, 4248 Lesce
Tel.: 051 382 348 - Uroš Šoštarič uros.sostaric@siol.net
Dejavnost: RV letalsko modelarstvo. Letijo na letališču Lesce in pobočju Hom. Nudijo vsakovrstno uvajanje v modelarstvo.
AK Kranj
Trojarjeva ulica 4, 4000 Kranj
Tel.: 031 764 583 - Janko Rant
http://www.aeroklub-kranj.si
janko.modelar@gmail.com
Dejavnost: RV letalsko modelarstvo. Klubski
prostori in delavnice se nahajajo na Tomšičevi
ul. 34 v Kranju. Klub ima lastno modelarsko
stezo na območju Kranja.
Maketarski klub Kranj Kokrškega odreda 21b, 4000 Kranj
Sašo Krašovec, saso.krasovec@ppk.si
Maketarski krožki Bine Logar Zupančičeva 37, 4000 Kranj
Bine Logar, bine.logar@maketarstvo.com
Modelarsko društvo Čuk Podlubnik 139, 4220 Škofja Loka
Tel.: 031 730 130 - Drago Novak http://welcome.to/md-cuk-slovenija Dejavnost: RV letalsko modelarstvo.
Topspeed,
društvo gorenjskih avtomodelarjev Kočna 47, 4273 Blejska Dobrava
http://www.topspeed.si Dejavnost: Avtomodelarsko društvo.
Regija 05
AK Josip Križaj Ajdovščina Goriška cesta 50, 5270 Ajdovščina
ak-josip.krizaj@siol.net http://www.aeroklub-jk-ajdovscina.si/index2.htm Dejavnost: Prostoleteči letalski modeli.
Društvo modelarjev Betal Hrašče 85, 6230 Postojna
Tel.: 040 899 661 - Sašo Šantelj
betal@email.si
www.betal.org
Dejavnost: RV letalsko modelarstvo.
Goriški KMT
Cesta 25. junija 2, 5000 Nova Gorica
Tel.: 041 787 324 - Zoran Brezigar
zoran.brezigar@eles.si
Dejavnost: Prostoleteči letalski modeli.
Klub mladih tehnikov Koper - Club giovani costruttori Capodistria Mladinska ulica 6, 6000 Koper
kmtkp@guest.arnes.si http://www.pina.info/~kmtk/index.php Dejavnost: Vse zvrsti modelarstva.
Klub mladih tehnikov Šempeter pri Gorici
Trg Ivana Roba 4,
5290 Šempeter pri Gorici
matej.nardin@amis.net Dejavnost: Prostoleteči letalski modeli.
Modelarsko društvo Bovec
Trg golobarskih žrtev 50, 5230 Bovec
Tel.: 041 662 949 - Robi
pberginc@gmail.com
Dejavnost: RV letalsko modelarstvo.
Modelarsko društvo Nova Gorica Ulica IX. korpusa 73, 5250 Solkan
Tel.: 031 343 574 - Denis Bizjak denisbizjak@email.si Dejavnost: RV letalsko modelarstvo. Aktivnosti se izvajajo na modelarskem letališču Lijak pri kraju Smihelj.
MD Ventus
Planina 67/a, 5270 Ajdovščina
Tel.: 041 621 587- David Marc
markof3jlemut@gmail.com
Dejavnost: RV in prostoleteči letalski modeli.
MK Navtimod
Zg. Škofije 81, 6281 Škofije
Tel.: 031 764 186 - Claudio Burlin
http://www.navtimod.si/
Dejavnost: Navtično modelarsko društvo. Na
območju Maribora uporabljajo gramoznico v
Hočah, kontakt: Rado Koban - tel.: 051 208
050.
Na območju Murske Sobote uporabljajo gramoznico Pomgrad pri Bakovcih, kontakt: Boris Balažic - tel.: 041 792 337
Modelarski klub Tolmin Rutarjeva 5, 5220 Tolmin
Tel.: 031 622 574 - Danilo Mlekuž efragpslo@gmail.com http://mk-tolmin.klub-kts.si/ Dejavnost: Avtomodelarsko društvo.
Regija 07
AK Novo mesto - modelarska sekcija Prečna 46, p. p. 9, 8000 Novo mesto
damian@insert.si
http://www.insert.si/aeroklub/index.html Dejavnost: Prostoleteči letalski modeli.
Astronavtično raketni klub Vega Savska cesta 9, 8290 Sevnica
Tel.: 041 369 433 - Igor Štricelj
ark.vega@gmail.com
http://www.arkvega-klub.si
Dejavnost: Raketno modelarstvo (tudi RV-ra-
ketoplani S8).
Astronavtsko raketarski klub Apollo Jakčeva 9, 8000 Novo mesto
Tel.: 031 670 595 - Rok Žunič rokzunic@email.si
Dejavnost: Raketno modelarstvo, amaterska raketna tehnika.
Modelarsko društvo Bela krajina Taborska ulica 14, 8333 Semič
Tel.: +386 (07) 306 76 95 (Igor)
igor.makovec@amis.net
http://www.mdbk.org
Dejavnost: RV letalsko modelarstvo.
Modelarski klub Extrem Ulica OF 6, 8210 Trebnje
Tel.: 031 347 005 - Boštjan Marinčič web@prosko.8m.com http://prosko.s5.com/modklutr.htm Dejavnost: Avtomodelarsko društvo.
Modelarski klub Krško Cesta 4. julija 38A, 8270 Krško
Tel.: 041 556 008 - Matjaž Zupančič
info@mk-krsko.com
www.mk-krsko.com
Dejavnost: RV letalsko modelarstvo.
Modelarsko letališče Prečna
Loška vas 3,
8350 Dolenjske Toplice
Tel.: 041 812 000 - Marko Zupan zmarkx@yahoo.com
Dejavnost: RV letalsko modelarstvo. V Dolnji Straži imajo travnato vzletno stezo velikosti 150 x 10 m.
Sekcija za plastično maketarstvo Črnomelj (ZOTK Črnomelj) Sadež 15, 8340 Črnomelj
Igor Kolbezen, igor.kolbezen@iskra-semic.si
Pred vami je novo nadaljevanje opisa gradnje jadrnice iz polistirena. Izdelek postopoma dobiva pravo podobo (slika 31) ingaje že mogoče preizkusiti v vodi.
V prejšnji številki Tima smo končali z navodili za barvanje in lakiranje krova, na katerega je treba sedaj z dvokomponent-nim lepilom nalepiti še nekaj kovinskih delov (slika 20). Priponke so iz čim manjših očesnih vijakov (20 mm), omejevalnik hoda buma na zadnjem delu pa ukrivite iz približno 3 mm debele žice in ga na obeh straneh prilepite v izvrtani luknjici. Še prej nanj nataknite priponko z dvema očescema.
A
Dokončevanje trupa
Nosilec RV-sistema, ki obenem služi kot okrepitev trupa, sedaj že lahko nalepite na njegovo mesto. Na sprednjem delu mu z okroglo pilo naredite pol-krožen izrez za jambor (slika 21). Njegovo natančno velikost določite s pomerjanjem od sprednjega roba nosilca obtežitve pri postavljenem krovu in vstavljenem jamboru. Stik vzdolž robov dobro zalijte z lepilom.
Gredelj, ki se spredaj konča tik pod zgornjim ravnim delom kljuna, je treba podaljšati s koščkom akrilnega stekla. Tega nalepite na sprednji stik bočnih oplat in s ploščato pilo zaokrožite, prehod v trup pa zakitajte (slika 22). V tri luknjice zalepite dva očesna vijaka in eno daljšo ročico s priponko, ki jo ukrivite iz žice. Po enakem postopku naredite tudi po dve luknji v krmni del jadrnice
epoksidne smole, lepila, steklene tkanine, karbon, ločilci, polnila ...
Mirnik TG, d. o. o.
Trpinčeva 39, 1000 Ljubljana www.mirnik.si e-pošta: info@mirnik.si
Pokličite nas med 8.00 in 15.00 uro na telefon 01/54 654 14.
Oblika kalupa
iz
5 mm debele vezane plošče za izdelavo svinčene obtežitve (merilo: 1:1)
in rob krmila (slika 23), kamor zavijte in dodatno zalepite očesne vijake. Za os krmila lahko uporabite kos pocinkane, medeninaste ali bakrene žice ustreznega premera.
Krov z dvokomponentnim lepilom nalepite v trup, ki ga prej pobarvate. Za ta namen so najbolj primerne hitro sušeče akrilne barve v pršilkah.
Izdelava obtežitve
Vsaka jadrnica zaradi boljše stabilnosti potrebuje gredelj in v najnižji točki še obtežitev, sicer bi jo že nekoliko močnejši veter lahko prevrnil. V našem primeru je obtežitev preproste polkrožne oblike zasnovana tako, da
mi pritrdite na kos vitroplasta ali per-tinaksa.
Taljenje svinca in njegovo ulivanje je sicer preprosto, a kljub vsemu zahteva precej pazljivosti. Najprej velja opozoriti, da mora ves postopek potekati na prostem, ker so svinčeve pare zelo strupene. Poleg tega je treba imeti na rokah zaščitne rokavice, ker obstaja nevarnost opeklin. Na plinski gorilnik postavite očiščeno pločevinasto konzervo, ki ji zaradi lažjega izlivanja taline na zgornjem robu s kleščami naredite zgib, ter vanjo stresite za250-300g svinca. To so lahko na manjše koščke narezani ostanki svinčenih cevi za odtoke, še lažje pa boste do svinca prišli v vsaki vulkanizerski delavnici, kjer svinčene uteži uporabljajo
pilo obdelajte še po robovih. Zgornji naj ostane debel 4-5 mm, spodnjega pa z obeh strani stanjšajte v klinasto obliko. V izrezani del vstavite držalo iz akrilne-ga stekla, ki se mu mora čim bolj tesno prilegati. Robove po potrebi popravite z iglastimi pilicami, nato pa stik na obeh straneh utrdite z dvokomponentnim lepilom (slika 28). Ko se to osuši, tisti del obtežitve, ki gleda iz gredlja, dvakrat pobarvajte s črno barvo. Ker gre bolj za lepotni poseg, lahko svinec ostane tudi nepobarvan, saj mu voda ne bo škodila. Izpadanje obtežitve preprečite tako, da nekaj milimetrov pod vrhom nosilca, ki sega v trup, izvrtate 1 mm veliko luknjico in skoznjo potisnete košček žice.
jo je po potrebi mogoče izvleči in zamenjati z drugo (težjo oziroma lažjo). Naredite jo iz svinca, ki je zaradi svoje velike specifične teže oziroma po novem relativne gostote (11,35) in nizkega tališča (327,5 °C) za ta namen precej primernejši od železa, pa še obdelovati ga je mnogo lažje. Namesto klasične izdelave kalupa iz mavca je v našem primeru uporabljena kar 5 mm debela bukova vezana plošča, na katero z risbe 24 prekopirate obris. Izrastek na sredini se mora natančno ujemati s spodnjim delom držala obtežitve iz akrilnega stekla. Šablono s tremi mizarskimi spona-
za centriranje avtomobilskih koles (slika 26). Odstranjene uteži navadno zavržejo, saj jih ni mogoče znova uporabiti. Ko se koščki - odvisno od moči plamena - čez približno 15 minut stalijo, z daljšo žico, na koncu katere naredite kljukico, odstranite kose pločevine in druge moteče predmete, nato pa konzervo s kombiniranimi kleščami trdno primite za rob in talino počasi nalijte v šablono (slika 27). Če bo kje ušla čez rob, nič ne de, saj se da presežek svinca brez težav odstraniti z žago za železo oziroma kar z grobo rašpo. Ploskovno poravnano obtežitev vzemite iz kalupa in jo s finejšo
Izdelava jamborja
Že v prejšnjem delu je bilo rečeno, da je glavni jambor iz 8 mm debele bukove palice; iz enakega gradiva sta tudi bum in držalo sprednjih trikotnih jader, medtem ko imata držali zgornjega trikotnega jadra premer 6 mm (slika 29). S pomočjo načrta določite mesta, kjer je treba izvrtati luknjice za očesne vijake. Stik med glavnim jamborom in bumom je narejen iz koščka plastične cevke in močnejše žice, ki je na eni strani oblikovana v zanko, na drugi pa je zalepljena v začetek buma.
Jadra ukrojite iz tanke plastične folije, še najboljša pa so iz dakrona (trgovsko ime za zelo vzdržljivo vrsto poliestra s posebnim načinom tkanja), ki se v ta namen uporablja tudi pri pravih jadrnicah (slika 30). Iz papirja naredite šablone in izrežite na vseh straneh približno 10 mm večje kose. Ta presežek zavihajte navznoter in zalepite s sekundnim lepilom. Na označenih mestih s šilom naredite luknje za pritrditev žičnih sponk in tanke najlonske vrvice.
Pred dokončnim sestavljanjem vse lesene dele jamborja vsaj dvakrat pola-kirajte z brezbarvnim nitrolakom, da jih zaščitite pred vlago oziroma vodo.
(Vprihodnjem nadaljevanju bo opisana vgradnja RV-naprave.)
trgovina
MODELAR
Stjepan Količ, s.p.
Tovarniška 10 8250 Brežice
Nakupovalni center Intermarket Tel.: 07 49 62 072 Faks: 07 49 62 073 GSM: 041 945 531 www.trgovinamodelar.com e-pošta: trgovina.modelar@siol.net delovni čas: od ponedeljka do petka 9-12 in 15-19, sobota 9-13
GqsG
Lint 41
IGOR KURALT
LINT 41 (Leichter Innovativ Nahverkehr Triebwagen) je lahek inova-tivni dvodelni dizelski motorni vlak, namenjen primestnemu potniškemu prometu. Hitrost, ki jo motornik LINT 41 dosega, je do 120 km/h. Vlak LINT 41 izdeluje podjetje Alstom v mestu Salzgitter v Nemčiji. Pri izdelavi motornika, ki je načrtovan za čim večje udobje potnikov, so poleg konstrukcije posebno pozornost posvetili razvoju dizelskih motorjev, ki ustrezajo najnovejšim evropskim zahtevam glede izpustov škodljivih plinov v ozračje, moč motorja pa je 630 kW.
Za vstop v vozilo se potnikom ni več treba s perona vzpenjati po stopnicah, kar je pomembno predvsem za invalide in starejše ljudi. V 1. razredu je 16 sedežev, v 2. razredu pa 114 in 107 stojišč.
Kulisno vpetje podstavnega vozička med prvim in zadnjim delom omogoča, da se sredinska vzdolžna os v zavojih podaljša. To dopušča vožnjo v radiju 360 mm.
Notranjost vozila je klimatizirana, med novosti pa sodi tudi videonadzorni sistem notranjosti. Od leta 2000 vozi po evropskih tirih že več kot 300 motornih vlakov te vrste.
Mehano je med ljubitelji malih železnic že lep čas znan po uspešnih serijah modelov hitrih vlakov. Januarja letos pa je prispel na trg tudi prvi model dizelskega motornika LINT 41 v merilu 1 : 87 (HO), ki se uvršča v serijo Prestige. Na začetku je maketarje malce motilo, da v modelu ni izdelane notranjosti, kar pozneje na testiranju ni bilo tako opazno zaradi temnih stranskih stekel.
Pri vožnji na ravnem delu proge, ko je model izravnan, se sredinska vzdolžna os zmanjša.
Model LINT 41 je na voljo za dva najbolj razširjena sistema, ki se uporabljata v svetu malih železnic. To sta sistem DC za enosmerno vodenje z višino vencev na kolesih 1,05 mm in sistem AC za izmenično vodenje z višino vencev na kolesih 1,35 mm. Model za sistem vodenja AC ima na srednjem podstavnem vozičku med kolesi vgrajen na novo zasnovan drsnik, ki je tišji od svojih predhodnikov.
Za žaromete so uporabili bele in rdeče svetleče diode. Žarometi v digitalnem sistemu ves čas svetijo konstantno, spredaj belo in zadaj rdeče, ne glede na to, kako hitro se model giblje, ali če stoji. Vklopimo jih na digitalni centrali s tipko function, smer vožnje pa določi, v kateri barvi žarometi svetijo.
Pri obeh sistemih vodenja je mogoče izbirati med konvencionalno in digitalno možnostjo ali najnovejšim ESU-jevim
V kabini se nahaja armaturna plošča in figura strojevodje.

Ko menjamo smer vožnje, se na zadnjem delu vlakaprižgejo rdeče luči.
Model je opremljen za samostojno vožnjo (leva spenjača) ali spajanje motornih vlakov (desna spenjača).
dekoderjem LokSound. Zvok za dizelski motornik LINT 41 je bil posnet na pravem vlaku in je shranjen v zvočni elektroniki dekoderja.
Model je opremljen z 21-polno vtičnico za dekoder. Če je model brez vgrajenega dekoderja (DC) in ga želimo posodobiti za digitalni sistem, moramo najprej odstraniti ohišje in na tiskano vezje pravilno vstaviti dekoder. Pri montaži dekoderja se ravnamo po navodilih proizvajalca.
Pri modelih s serijsko vgrajenim digitalnim dekoderjem z zvokom so na razpolago poleg osnovne funkcije prižiganja in ugašanja luči v žarometih tudi ostale funkcije od F1 do F8, če so na centrali tipke za vklop teh funkcij. Če pa so na digitalni centrali samo funkcije od F1 do F4 lahko uporabimo samo prve štiri funkcije. Pri vodenju modela z Marklinovo digitalno centralo 6021 lahko aktiviramo še dodaten naslov za funkcije od F5 do F8.
Digitalni dekoder je tovarniško nastavljen na digitalni naslov 03, njegova značilnost pa je, da deluje pri vseh sistemih napajanja tako v analognem kot tudi v digitalnem sistemu DC ali AC in je nastavljen tako, da se pri analognem vodenju ne glede na to, ali gre za enosmerno ali izmenično električno napaja-
Mehano je prvi proizvajalec modelnih železnic v svetu, ki v svoje vrhunske modele serijsko vgrajuje bele svetleče diode.
nje, pri minimalni napetosti avtomatsko vklopi privzeta funkcija F1 (zvok dizelskega motorja) in zasvetijo belo-rdeči žarometi. Pri digitalnem upravljanju lahko te funkcije upravljamo ločeno prek centrale.
Na digitalni centrali tipka F1 vključi delovanje zvoka dizelskega motorja. Celotni čas od zagona zaganjalnika do delovnih vrtljajev dizelskega motorja traja 9,16 sekunde, v nasprotni smeri do zaustavitve pa 8,23 sekunde. Pri speljevanju in povečevanju hitrosti se zaslišijo višji vrtljaji motorja. Dekoder je nastavljen tako, da od starta do maksimalne hitrosti prevozi 1,66 m v 9,26 sekunde. Ko model na hitro ustavimo, pri maksimalni hitrosti prevozi še 1,52 m. Zasliši se cviljenje zavor, ki traja do popolne zaustavitve in dokler se zvok dizelskega motorja ne vrne v prosti tek.
Tipki F2 in F3 sta namenjeni za zvok dolgega in kratkega piska hupe. Zvok delovanja ventilatorjev za hlajenje se
vključi s pritiskom na tipko F4. S tipko F5 vklopimo pisk piščali postajenačel-nika, ki naznanja odhod vlaka. Tipka F6 vklopi ranžirno (počasnejšo) hitrost, F7 vklopi zvok odpiranja in zapiranja vrat, tipka F8 pa pisk sirene za opozorilo pred premikom vstopnih in izstopnih vrat.
Z digitalno centralo, če je temu namenjena, ali prek osebnega računalnika v povezavi z ESU-jevim LokProgramer-jem lahko na dekoderju nastavimo minimalno in maksimalno hitrost, zavorno pot ter pospeševanje, glasnost zvočnika in moč svetlobe v žarometih.
Model vlaka LINT 41 odlikujejo odlične vozne lastnosti prek kretnic in križišč tako pri veliki kot najnižji možni hitrosti. Podvozje je izdelano iz kovine, kar lokomotivi poveča kompaktnost in težo ter s tem izboljša stabilnost na tirih.
Mehanov model ima sodoben petpol-ni motor z velikim vztrajnikom, nameščen v prednjem delu vlaka, ki omogoča zelo elegantno speljevanje ter zavira-
	vlak LINT 41	1 : 87 (H0)	Mehanov model
višina	4340 mm	49,88 mm	49,90 mm
širina	2750 mm	31,61 mm	31,70 mm
dolžina čez spenjače	41.810 mm	480,57 mm	480,50 mm
razdalja med podstavnimi vozički	16.500 mm	189,66 mm	189,70 mm
- Sodoben petpolni motor z velikim vztrajnikom je vgrajen v prvemu
Na srednjem podstavnem vozičku je za sistem AC (Marklin) vgrajen delu podvozja, od koder se prek enega kardana pogon prenaša na novi drsnik, kije mnogo tišji odsvojihpredhodnikov.	pogonskipodstavni voziček.
PRILOGA
PRILOGA
PRILOGA
PRILOGA
PRILOGA
PRILOGA
PRILOGA
PRILOGA
Za preprečevanje spodrsavanja koles so na vseh pogonskih kolesih vgrajeni torni obročki.

Najnovejši digitalni dekoderLokSound V3-5z21-polnim vtičem
nje. Motor je s pogonskim podstavnim vozičkom povezan s kardansko gredjo, kjer se prenos vrtenja na kolesa prenaša prek polžastih in zobniških prenosov. Vsa kolesa na pogonskem podstavnem vozičku imajo vgrajene torne gumijaste obročke, ki skrbijo, da pri vzponih dizelskega motornika ne pride do zdrsov koles. Model LINT 41 je prevozil progo po 5-% vzpetini brez zdrsa koles in spreminjanja hitrosti vožnje. Na maketah je sicer priporočljiv maksimalni vzpon 4 %, vendar je model tudi pri vzponu 8 % odlično opravil nalogo.
Najmanjša tovarniško nastavljena hitrost na dekoderju je, da pri digitalnem vodenju porabi za razdaljo 10 cm celih 13 sekund, v najvišji tovarniško nastavljeni hitrosti pa v 2,58 sekunde prevozi razdaljo enega metra.
Najmanjši radij, ki ga je model prevozil je bil R 360 in ga je izpeljal brez težav. Iz razpredelnice je tudi razvidno, da gre za model v točnem merilu 1 : 87 (HO).
Hvalimo:
-	zelo nizko minimalno hitrost,
-	elegantno speljevanje in ustavljanje,
-	dobro berljiv tisk,
-	sodoben petpolni motor z velikim vztrajnikom,
-	zvok pravega vlaka v serijsko vgrajenem digitalnem dekoderju,
-	dekoder, ki prepozna vse sisteme napajanja,
-funkcije od F1 do F8,
-	belo-rdečižaromete,
-	delovanje zvoka dizelskega motor-japri analognem vodenju,
-	kabino s strojevodjo in armaturno ploščo.
Grajamo:
- v modelu ni vgrajene notranje opreme.
Slika 13. Petodstotni vzponproge nipredstavljal nobene težave za model.
Poseben čar daje modelu vgrajen veliki zvočnik, ki oddaja zvokepravega vlaka.
FALNS 121
Proizvajalec malih železnic Mehano med letošnjimi novostmi ponuja sicer že znan tip modela vagona za prevoz sipkih in razsutih tovorov falns 121 v merilu 1 : 87 (HO). Štiriosni vagon, ki meri v dolžino prek odbijačev 150 mm, je serijsko opremljen s kovinskimi kolesi, ima vgrajeno kine-matiko in zamenljivo spenjačo po standardu NEM 360. Posebnost teh modelov je, da se jim stranska vratca lahko odpirajo. Vagoni železniških družb DB Cargo in On Rail so odslej označeni z novimi številkami, vagon železniške družbe HGK s tremi različnimi številčenji pa je letošnja novost. Mehanova priporočena maloprodajna cena za posamezni model vagona znaša 23,00 € (5.512 SIT).
Mehano, Polje 9, 6310 Izola, www.mehano.si

Polikarpov 1-15
PRIMOŽ DEBENJAK Foto: A. Kogovšek
Sovjetski dvokrilni lovec 1-15 je nastal pod konstruktorskim vodstvom Nikolaja Nikolajeviča Polikarpova (1892-1944), tvorca prvega enokrilnega lovca z uvlač-ljivim podvozjem (glej 1. številko). 1-15 je imel značilen kratek nos z devetvalj-nim zvezdastim motorjem, opremljenim s townendskim obročem, in »galebje« zgornje krilo.
Serijska proizvodnja 1-15 je stekla leta 1934, zgodnja serijska letala so imela motorje M-22, ki so bili sovjetska kopija britanskih motorjev bristol jupiter, večino serijskih letal pa so poganjali motorji M-25, sovjetska licenčna izvedba ameriških wright R-1830 cyclone. 1-15 je z motorjem M-22 dosegal največjo hitrost 347 km/h, z M-25 pa 367 km/h. Oborožitev s štirimi strojnicami kalibra 7,62 mm je bila boljša kot pri mnogih drugih lovcih tistega časa. Zgornji strojnici sta imeli po 500, spodnji pa po 1000 nabojev. Prvotno so bili opremljeni s strojnicami PV-1, pozneje pa s sodobnejšimi ŠKAS istega kalibra.
Novembra 1935 je Vladimir Kokki-naki s predelanim 1-15 (brez oborožitve in druge ne nujno potrebne opreme, da je bilo letalo čim lažje) z ameriškim motorjem dosegel rekordno višino 14.575 m, kar tudi priča o zmogljivostih tega letala.
Ker mnogi piloti niso bili zadovoljni s konfiguracijo zgornjega krila pri 1-15 - motilo jih je namreč, da je koren krila nekoliko zmanjševal vidljivost naprej -,
so razvili različico s konvencionalnim ravnim zgornjim krilom, ki je bilo s trupom povezano z običajnimi opornicami. To letalo so poimenovali I-15bis oziroma 1-152.1-152 je imel namesto townendske-ga obroča daljši okrov motorja, največja hitrost pa je bila podobna kot pri 1-15. Pozneje so razvili 1-153, imenovan tudi čajka, ki je imel spet galebje zgornje krilo (zelo podobno kot 1-15), za razliko od drugih dvokrilnikov pa tudi uvlačljivo podvozje. Zato je dosegal za dvokrilnik zavidljivo največjo hitrost 444 km/h, ki pa leta 1941, ko so nemške oborožene sile napadle Sovjetsko zvezo, ni več zadoščala za enakovreden boj z mnogo hitrejšimi nemškimi messerschmitti
Bf 109 E in F, ki so dosegali največje hitrosti od 570 do 630 km/h.
Razvoj dvokrilnika 1-15 in njegovih naslednikov nazorno kaže, da se odgovorni v sovjetskem letalstvu v tridesetih letih preteklega stoletja niso mogli odločiti, ali prihodnost pripada hitrim eno-krilnikom ali okretnim dvokrilnikom, zato so vzporedno izdelovali in razvijali oboje. Uspehi 1-15 leta 1936 in 1937 v Španiji so opogumili zagovornike dvokrilnikov, ki so - podobno kot njihovi italijanski kolegi - mislili, da bodo dvo-krilniki še naprej konkurenčni. Pa tudi pri enokrilnikih so se prehitro zadovoljili z začetnimi uspehi in razvoj je zastal. Pri tem seveda niso bile nepomembne
'
Natakanje goriva vl-15z oznako CA-142, s katerimje leta 1938 letel Vicente Castillo.
maj 2007 TL
stalinistične čistke, ki tudi znanim konstruktorjem niso prizanesle.
1-15 v Španiji
1-15 je bil vsekakor konkurenčno letalo, ki se je lahko enakovredno kosalo z italijanskim fiatom CR.32, ki je bil najštevilnejši lovec na Francovi strani, bilo pa je precej boljše kot nemški heinkel He 51. Prvi 1-15 so prišli v Španijo oktobra 1936 in so imeli motorje M-22. Poznejši španski 1-15 so imeli močnejše motorje M-25. Do julija 1937 je bilo dobavljenih skupno 186 1-15, pozneje pa so jih izdelovali tudi v Španiji.
1-15 je bil zelo uspešen pri obrambi Madrida, z letali tega tipa so poleg španskih in sovjetskih pilotov leteli tudi ameriški prostovoljci; najuspešnejši so bili Frank G. Tinker, Albert Baumler, James Peck, Orrin P. Bell in Harold Dahl. Ker zahodna javnost ni bila seznanjena z razvojem sovjetske letalske industrije, so frankisti (pa tudi njihovi nemški zavezniki) mislili, da je 1-15 ameriško letalo podjetja Curtiss (oziroma sovjetska kopija). Pri republikancih je 1-15 dobil vzdevek chato, I-15bis oziroma 1-152 pa so imenovali super chato.
Maketa
V merilu 1 : 48 je na voljo maketa proizvajalca Special Hobby, ki deluje
To letalo je imelo standardno kamuflažo in oznake, neobičajen je bil le ozek rdeč trak na trupupred repnimipovršinami.
Polikarpov 1-15 - tehnični podatki
Dolžina: Razpetina kril: Višina: Površina kril: Masa praznega letala: Največja vzletna masa:
6,30 m 9,15 m 2,19 m 22,50 m2 1180 kg 1422 kg
Največja hitrost: Največja operativna višina: Motor:
Oborožitev:
367 km/h 9500 m
9-valjni zvezdasti M-25 s 750 KM 4 x PV-1 ali
ŠKAS kalibra 7,62 mm
pod okriljem češkega podjetja MPM. Gre za spodoben izdelek iz brizgane plastike z nekaterimi deli iz poliuretanske smole.
V merilu 1 : 72 lahko izbiramo med dvema maketama: eno ponuja Special Hobby, drugo pa ukrajinski proizvajalec ICM; pri slednji so vsi deli iz brizgane plastike. Pri vseh omenjenih maketah je treba izrezati krilca, ker je bila med krilom in krilcem opazna reža, in vse se zdijo tako zahtevne, da jih začetnikom ne bi priporočal, četudi z njimi ni večjih težav. Pri čeških maketah so nalepke boljše kot pri ukrajinskih, žal pa oznak za zanimivo letalo, ki nosi znak s pingvinom, ni v nobeni izdaji. Tako nam od zanimivejših španskih letal ostaneta na izbiro le dve: republikansko z Miki miško na levi strani smernega stabilizatorja ter zaplenjeno z nacionalističnimi oznakami in dvobarvno kamuflažo. Special Hobby je v obeh omenjenih merilih izdal tudi maketo zgodnjega sovjetskega 1-15 z nalepkami za dve zelo zanimivi letali (eno rdeče in eno srebrno), a nas ta različica tokrat ne bo zanimala. Omenjene makete je z nekaj sreče mogoče kupiti na maketarskih tekmovanjih, cene pa niso pretirane.
Maketa v merilu 1 : 48 je nekoliko trši oreh kot tista vi : 72, ker je motor (brez townendskega obroča, propelerja in sprednje plošče) sestavljen iz 19 kosov. Zal pa manjkajo izpušne cevi, ki jih moramo dodati (in izdelati) sami. Ko nam motor uspe sestaviti, sicer ni videti slabo, toda na žalost so najlepše detajlirani tisti deli, ki se na koncu - po namestitvi okroglega pokrova spredaj (ta je žal prikazan samo z zaprtimi režami) - sploh ne vidijo, na glavah valjev pa manjkajo nekatere podrobnosti, zlasti vzvodi za odpiranje ventilov in električna napeljava do svečk.
Kolesa so precej netočna, tako da jih je priporočljivo zamenjati z boljšimi oziroma točnejšimi; pri prikazani maketi sem uporabil kolesa Academyjinega 1-16, ki so bolj podobna kolesom pravega 1-15, in sicer poznejši tip koles; pri 1-16 sta namreč v škatli na voljo obe vrsti koles, tako da ni treba žrtvovati cele makete.
Izpušne cevi so izdelane v samogradnji, ker jih v škatli žal ni, enako tudi namerilni teleskop, sajplastični del ni bilprav ničpodobenpravemu teleskopu.
Stoječa figura mehanika nazorno kaže, kako letaloje bill-15. Pnevmatike so bile sive in ne
Podobno kot pri nemškem Hs 123, ki smo ga v tej seriji že spoznali, je tudi 1-15 imel krilca z opazno režo, zato jih je nujno treba izrezati, če hočemo izdelati točen posnetek pravega letala.
Vetrobransko steklo je na voljo v dveh izvodih v obliki vakuumskega odtisa. Obe okenci na trupu pod vetro-branskim steklom sem izdelal sam iz primerne prozorne plastike. Notranjost kabine je primerno detajlirana, armaturna plošča je sestavljena iz treh delov - zadnje plošče, filma z instrumenti in fotojedkane plošče z odprtinami za instrumente. Stranska vratca za vstop/izstop, ki so odlita skupaj s trupom, so oglata, starejša različica, kot dodatni deli (če hočemo prikazati odprto kabino) pa so na izbiro takšna vratca in poznejši tip vratc z zaobljenim izrezom, ki so dajala pilotu več prostora za ramena. Letalo CA-142 je imelo še starejši, dvodelni tip vratc.
Prikazano letalo je bilo izdelano v Španiji, o čemer priča oznaka »CA-...«, značilna za 1-15, izdelane po licenci v Kataloniji, medtem ko so 1-15 sovjetskega izvora nosili oznako »CC-...«. Z letalom CA-142 je leta 1938 letel Vicente Castillo, pilot 2. eskadri-lje. Uporabil sem nalepke iz škatle, ki so kakovostne in ne povzročajo sivih las, sicer pa moramo rdeče površine tako ali tako pobarvati sami. Smerno krmilo v barvah republikanske za-
majhno in kompaktno črne.
stave sem pobarval sam, da ne bi imel težav z zadnjim robom, na voljo pa sta tudi ustrezni nalepki za obe strani krmila, pri čemer velja omeniti, da so barve ustrezne. Pri nekaterih nalepkah se včasih namreč zgodi, da je vijoličasta barva popolnoma zgrešena, a tu na srečo ni tako. Najprej sem z zračnim čopičem nanesel rumeno barvo. Ko je bila suha, sem srednjo tretjino krmila prelepil z maskirnim trakom in nanesel rdečo in vijoličasto barvo. Če delamo v tem zaporedju, je manj dela z maskiranjem. Na fotografiji se ne vidi točno, ali je letalo imelo townendski obroč motorja.
Diorama
Pri izdelavi diorame sem se zgledoval po fotografiji prav tega letala med natakanjem goriva. Po sencah na krilih se vidi, da je stalo pod drevesi. Ker nisem imel na voljo avtocisterne, sem prizor malce poenostavil.
Pilota, ki sedi v kabini, sem dobil pri Tamiyjinem F4U-1 in sem ga le nekoliko predelal. Piloti 1-15 v Španiji so bili pogosto oblečeni v usnjene plašče. Pilot, ki stoji malo stran od letala, blizu drevesa, je predelan iz japonskega pilota, mehanik ob letalu pa je le malenkostno predelan ameriški mehanik.
Drevo je izdelano zelo podobno kot pri fiatu CR.32. V podstavek sem izvrtal luknjo, vanjo prilepil kratek lesen klin, na katerega sem potem nataknil (in nalepil) kos bukove korenine, v katero sem poprej izvrtal krajšo luknjo enakega premera. Na to korenino sem potem prilepil kose zeleno pobarvanih socvetij prave lakote (Galium verum). Okoli drevesa sem prilepil malo trave iz primernih dlačic rastlinskega izvora. Peščena zemlja na tleh je podobno kot na drugih dioramah v tej seriji narejena s posipom mavca.
9

Junkers F.13 (Revell, kat. št. 04249, M1:72)
MITJA MARUSKO
Nemški profesor Hugo Junkers je med prvo svetovno vojno konstruiral prva uspešna vojaška letala kovinske konstrukcije, ki so bila v eri letal s platnenimi krili in lesenim trupom velikanski tehnološki skok v prihodnost. Valovita aluminijasta pločevina je v kombinaciji z mrežno strukturo kril omogočala lahko, a hkrati trdno kovinsko konstrukcijo kril in trupa letala. Čeprav je bil Junkersov kovinski prvenec eksperimentalno letalo Jim, ki so ga poimenovali »plehnati osel«, enokrilno letalo, je bil najuspešnejša vojaška konstrukcija dvokrilni jurišnik J2. Ob koncu prve svetovne vojne se je Nemčija morala odpovedati vsakršni gradnji vojaških letal in prof.Junkers je napovedal razvoj izključno civilnih projektov. Nakopičeno znanje in industrijski potencial sta omogočila, da je že 25. julija 1919 poletelo civilno enokrilno letalo popolnoma kovinske konstrukcije s kabino za dva pilota ter zaprtim udobnim prostorom za štiri potnike.
Sveža Revellova ponudba: dve izvedenki letala v eni škatli in nalepke za gradnjo štirih različnih letal
Rojeno je bilo prvo uspešno potniško letalo, ki je predstavljalo skelet flote številnih letalskih družb v Evropi, Ameriki in na drugih celinah, kjer se je letalstvo šele razvijalo. Zavezniška nadzorna komisija je leta 1921 omogočila selitev licenčne proizvodnje v ZDA.
Tovarna Junkers je ustanovila lastno prevozniško letalsko družbo, da bi na ta način promovirala svoj vrhunski tehnološki dosežek in to tudi uspešno počela v Aziji in Južni Ameriki, kjer so v ostrih klimatskih pogojih klasične lesene letalske konstrukcije povsem odpovedale. Mali junkers F.13 je bil prvi korak k velikim letalskim konstrukcijam prof. Junkersa, kot je bil štirimotorni veliki junkers G.38, in znanemu junkersu Ju 52 »tetki Julki«, ki je predstavljal hrbtenico nemškega transportnega letalstva v drugi svetovni vojni.
Maketa
Revellova maketa s kataloško številko 04215 je bila prvič izdana leta 1992, drugič pod kataloško številko 04213 v letu 1994 in tretjič pod kataloško številko 04213 v letu 2006. Vse tri makete vsebujejo sestavne dela za običajno in vodno leta-
lo. Skoraj 70 sestavnih delov je dobro oblikovanih in zahtevna površina valovite pločevine je izvrstno upodobljena. Zadnji robovi kril in višinskega krmila pa so predebeli in le s pazljivim in obsežnim brušenjem notranjosti obeh polovic kril lahko zagotovimo pričakovano tanek zadnji rob krila.
Gradnjo trupa letala začnemo s sestavljanjem potniške kabine. V trupu lahko izrežemo odprtino za vrata in na sicer majhni maketi prikažemo njeno notranjost, ki premore zadovoljive detajle v merilu 1 : 72. Na žalost je komplet kovinskih jed-kanih delov češke firme Eduard s kat. št. 72097 že nekaj let razprodan. Ponujal je instrumentno ploščo, krmilne vzvode in nekaj površinskih detajlov. Z uporabo nalepke in plastičnih delov bomo prav tako uspešno pričarali verodostojno pilotsko kabino, kjer je skozi obe odprtini mogoče videti precej notranjosti letala. Prileganje delov potniške kabine v trup letala in na zgornjo polovico krila ni idealno. Sestavljanje trupa iz treh delov terja že nekaj maketarskih izkušenj in pazljivo lepljenje, da ne uničimo reliefno
oblikovane površine. Deli za junkersov vrstni motor se zadovoljivi, če ga skrijemo pod oplato. Sestavljanje trupa je pravzaprav najzahtevnejša faza gradnje, in ko zagotovimo dober stik vseh sestavnih delov, prilepimo še krilo. Pred tem se moramo odločiti za eno od možnih izvedenk in zanjo izvrtati primerne luknje v spodnji polovici krila.
Spoj krila in trupa pa tudi višinskega krmila terja kitanje in poznejše graviranje površine za ponazoritev valovite pločevine. Stik ne prednjem robu kril je izvrsten. Na žalost maketa ponuja le zgodnjo obliko smernega krmila, ki so jo izbrali zaradi vodne različice letala. Hladilnik na nosu letala in propeler se lepo prilegata in lahko ju že pobarvamo. Površinske detajle (anteno in različne ročice) dobro prilepimo. Sestavni deli za oba plovca so pravilno oblikovani, vendar bo vseeno potrebno malo kita na stičnih robovih spodnjih površin. Opornice in nosilci za plovce so ustreznih mer in oblik, podvozje za kopensko izvedenko pa je malo preveč poenostavljeno. Ročice poskusimo izdelati iz tanke vlečene plastične niti ali bakrene žice. Izvrstna ilustracija na embalaži nam bo vir navdiha,
manjša luknja v vrhu izpušne cevi pa bo dobrodošel detajl.
Pri treh Revellovih izdajah se je zvrstilo že kar nekaj oznak za različna letala. Zadnja izdaja prinaša nalepke za štiri kopenska letala, in sicer junkers F.13 družbe Lloyd Ostflug poštnega urada iz Gdanska v
			iizo1	TlZ Q ■ .	
Dz. Dz^Ofni D2Ö2 -IMI	mi	to	f-»,		
		4.0 = - -¥A-3 A-3		CSJCSI ÜÜ	f
CXXX3 i J		CX3CU	K	■-— eo	
3 3	!34	A A		—^ Qa oooo	i
D 202 D 202 K"««' Jir*M»f-l3 **n***Gnl>Htai.Ka,iyx		D 202		CNfNJ ÜÜ	
					1
Nalepke dveh zadnjih izdaj Revellovih maket
letu 1923, kar obeležuje grb mesta z dvema belima križema na rdečem polju, junkers F.13 nemškega letalskega raziskovalnega urada iz leta 1928, švicarski junkers F.13 družbe AD Astra iz leta 1922 in avstrijske letalske družbe OLAG iz leta 1923. Slednje letalo lahko zgradimo tudi v vodni izvedbi. Površine letala so bile iz lakiranega aluminija, zato velja maketo pobarvati s kakovostno kovinsko barvo, ki jo nanašamo na primerno osnovo. Paleta japonskih akrilnih barv Gunze je prava rešitev s temeljnim tekočim kitom Mr. Surfacer 1200 kot podlago. Za nanos nalepk bomo nujno potreboval enega od močnejših mehčalcev nalepk, da se te dobro oprimejo nabrazda-ne površine kril in trupa. Če nas ponujeni izbor nalepk ne zadovoljuje, pokukajmo na spletno stran kanadskega ponudnika nalepkJBOT Decals (www.jbot.com), kjer bomo našli oznake za slikovita švedska letala z reklamnimi ilustracijami za zobno pasto Vademecum in letala britanske naftne družbe Imperial Oil.
Malo Revellovo maketo toplo priporočam, čeprav njega gradnja le ni tako preprosta, kot bi se ob količini njenih sestavnih delov zdelo na prvi pogled.
Motnje iz brezkrtačnlki
JANEZ REKELJ
Brezkrtačni trifazni elektromotorji in krmilniki, so danes v modelarstvu že nekaj popolnoma vsakdanjega, vendar nemalokrat pri njihovi uporabi naletimo na neželen stranski pojav ~ motnje. Te so lahko pri letečih modelih velikokrat usodne. V tem prispevku bom opisal, kako mi je uspelo rešiti tak problem.
Model je bil v zraku pogosto nemiren, kdaj pa kdaj je občutno »trznil« v katero koli smer. Prvi ukrepi, ki so sledili, so bili klasični: postavitev sprejemnika čim dlje od motorja in krmilnika, antena speljana v kar se da raztegnjeni obliki, proč od motorja, krmilnika in servomehanizmov ter karbonskih ojačitev modela. Med vožnjo modela sem za pomoč prosil prijatelja, da je opazoval servomehanizem na drugem sprejemniku na tleh (enak kanal kot v modelu), ki je sprejemal isti radijski signal kot moj model. Ko se je na modelu pojavila motnja, je servomehanizem na tleh ostal »miren«. Tako sem izločil sum o motnji na radijski komunikaciji. Nato sem zamenjal RV-komponente, in sicer najprej sprejemnik ter kristale. Poskusil sem tudi s priključitvijo različnih vrst in kapacitet kondenzatorjev med GND in 5 V za napajanje sprejemnika, da bi s tem morda blokiral kakšno motnjo na napajalni napetosti. Nato sem poskusil napajati sprejemnik in servomehanizme iz dodatne 4,8-V baterije, ob tem pa sem izključil 5-V napajanje iz BEC-a ter pustil le GND in krmilni signal. Vse je bilo brez uspeha. Nazadnje sem zamenjal še krmilnik in neverjetno ~ motnje so izginile. Kriv je bil torej krmilnik, toda ali je ta res za v smeti?
Krmilniki niso ravno poceni, zato sem poskušal ugotoviti, ali bi se dalo še kaj rešiti. Vir motenj je nedvomno motor, saj se na njegovem navitju inducirajo velike napetostne konice, posebno ob izklapljanju krmilnih tranzistorjev. Te konice se prenesejo prek krmilnika do sprejemnika, ki je lahko bolj ali manj ob-
čutljiv nanje. Treba je torej zadušiti motnje pred sprejemnikom, toda to bi moral »znati« že vsak krmilnik ... Krmilniki imajo lahko vgrajene elemente za preprečevanje motenj, vendar ni rečeno, da so vedno učinkoviti, in to ob vsej množici motorjev, ki jih lahko priključimo nanje.
Hitra analiza na delovni mizi s pomočjo osciloskopa pokaže zanimive rezultate. Na napetosti 5 V, ki prihaja iz krmilnika (BEC) za napajanje sprejemnika in servomehanizmov, se takoj po vključitvi brezkrtačnega motorja pojavijo motnje v obliki napetostnih konic (oscilogram 1). Na levem oscilogramu vidimo motnjo in še preostali šum, ki ga prikaže osciloskop, na desnem pa lepo vidimo samo periodično motnjo iz brezkrtačnega motorja po vklopu funkcije za povprečenje signala na osciloskopu. Zavedati se moramo, da nam osciloskop ne prikaže čisto pravih razmer, ker že njegova testna sonda s svojo impedanco bremeni signale. Tudi hitrost uporabljenega osciloskopa je premajhna za vpogled v realne razmere. Motnja je posneta pri prostem teku motorja, to je brez realne obremenitve in pri nizkih vrtljajih motorja. To pomeni, da so v realnih razmerah pri polni obremenitvi motnje
Slika 1. Konektor s prispajkanima supresor-jema za »hitro rešitev« ali test
JL +5V GND
\ I /
'to I o I oj Futaba
TL +5V GND
\ 4 /
[plolčjj
Graupner
Risba 2. Razpored signalov na Futabinem in Graupnerjevim konektorjuje enaka.
Risba 1. Blokovna shema RV-sistema in krmilnika s supresorji (narisani rdeče)
=1—r.
M 4 0. D (Ji A Chl J ^.60mV
i i.........^..-.t-^
D i"-

—ivs-
20.0mV'V
M 40.ÚJJS A Chl J- H.60mV
Oscilogram 1. Motnje na napajalni napetosti 5 Vza sprejemnik v obliki napetostnih konic
lahko še veliko večje in zato nevarnejše. Klub temu nam oscilograma razkrijeta nekaj teoretičnega ozadja.
Uporaben elektronski element za dušenje takih motenj, ki imajo malo energije in so hitre, je transzorb ali supresor (angl. suppressor, suppress = zadušiti...). Njegova lastnost je, da začne prevajati, če je nanj priključena višja napetost od njegove nazivne napetosti. Proizvajalci podajajo to napetost kot »breakdown voltage«, kar pomeni, da od te napetosti navzgor supresor prevaja, pod njo pa je praktično tako, kot da ga v vezju ne bi bilo. Poznamo enosmerne in dvosmerne supresorje. Sam sem uporabil dvosmernega.
9
Oscilogram 2. Motnje na napajalni napetosti 5 Vza sprejemnik so izginile.
napetosti odvisen od napetosti pogonske baterije. Podatki za BEC so zapisani glede na vrsto in število pogonskih celic ter število servomehanizmov, ki jih lahko nanje priključimo.
Krmilnik pri dveh celicah Li-po na primer lahko poganja štiri servomeha-nizme, pri treh celicah pa samo še tri. Razlaga je preprosta. Vzemimo, da en servomehanizem med delovanjem potrebuje 0,3 A toka, napetost, ki jo daje BEC, je 5 V, polna celica Li-po pa ima napetost 4,2 V. Iz tabele 1 je razvidno, kako hitro raste nekoristna moč na linearnem regulatorju. Navadno imajo vsi linearni regulatorji termično zaščito, ki
Priključimo ga med negativni priključek GND in napajanje za sprejemnik (iz BEC-a) 5 V. Smiselno je priključiti še enega med priključek GND in krmilni signal za krmilnik (risba 1). Supresorje prispajkamo neposredno v krmilnik k linearnim regulatorjem. Za hiter test, da vidimo, ali je poseg smiseln, pa jih lahko prispajkamo na konektor (tak, kot jih imajo servomehanizmi) ter vključimo v neuporabljen kanal na sprejemniku (slika 1). Priključimo jih torej tako kot na blokovni shemi, kjer so narisani rdeče.
Oscilogram 2 prikazuje napajalno napetost 5 V za sprejemnik in servome-hanizme po vgradnji supresorjev. Periodične motnje, ki jih povzroča motor, so izginile iz napajalne 5-V napetosti. Supresorji so zadušili konice, katerih amplituda je bila očitno višja od njihove nazivne napetosti, čeprav jih osciloskop ni bil zmožen prikazati. Odpravljanje takih in podobnih motenj je lahko precej nehvaležno in zamudno opravilo. Težko do potankosti ugotovimo, kaj se je pravzaprav zgodilo v trenutku, ko je model nenadzorovano »trznil«. Morda se je resetiral mikrokrmilnik v sprejemniku ali v enem od digitalnih servomehanizmov. Morda je bil zmoten kateri od krmilnih signalov za servomehanizme ali kaj drugega.
Število servomehanizmov	Število celic Li-po	Padec napetosti na linearnih regulatorjih	Moč na linearnih regulatorjih
3	2	3,4 V	3,06 W
3	3	7,6 V	6,84 W
4	2	3,4 V	4,08 W
4	3	7,6 V	9,12 W
Tabela 1. Obremenitev BEC-apri krmilniku
Z nakupom supresorjev ne bi smeli imeti težav. Dobimo jih v trgovinah z elektronskim materialom. Za naš primer so uporabni dvosmerni z napetostjo nekje med 6,5 V in 10 V v čim manjšem ohišju. Tudi cena, ki je manj kot desetino evra za del, je ugodna. Sam sem uporabil supresorje SM6T6V8A proizvajalca ST Microelektronics (napetost 6,8 V). Uporabni so seveda kateri koli podobni.
Pri motnjah velja omeniti, da vse težave ne izvirajo le iz napetostnih konic, ki jih povzroča motor (če izvzamemo motnje pri visokofrekvenčni komunikaciji). Pri izbiri krmilnika za trifazne motorje je pomembno preveriti, za koliko servomehanizmov je dimenzioni-ran njegov BEC. Ta je znotraj krmilnika navadno narejen z linearnimi napetostnimi regulatorji, na katerih je padec
se vključi ob previsoki temperaturi in izključi breme. Tega si seveda ne smemo privoščiti.
Vrednost 9,12 W pri štirih servome-hanizmih in treh celicah je že zaskrbljujoča. To pomeni, da krmilnik potrebuje dobro hlajenje, sicer bo BEC izklapljal. Seveda je olajševalna okoliščina, da vsi servomehanizmi ne delujejo naenkrat in ne potrebujejo toliko toka in tudi pogonski bateriji napetost pada. Vendar je vedno dobro upoštevati specifikacije proizvajalca in tako izbrati primeren krmilnik.
Namenoma nisem napisal, v kateri krmilnik sem posegal, da ne bi po krivici obsojal proizvajalca. Morda bi ta krmilnik s kakšnim drugim motorjem deloval brezhibno. Vredno je poskusiti, mogoče pa bo zato kakšen polomljen model manj.
JERNEJ BÖHM
Smo pred podobnim problemom, kot smo ga na teh straneh reševali že nekajkrat, le da nameravamo tokrat izdelati napravo za zvezno regulacijo vrtljajev elektromotorja vrtljivega podstavka za modele, ki je opisan v tej številki revije. Elektromotorček, ki ga nameravamo uporabiti, ima kar precejšnjo porabo, tja do 3 A, kar je razumljivo - za poganjanje omenjenega izdelka pač potrebujemo določeno moč. Pri prejšnjih rešitvah elektronskega napajalnika/regulatorja smo energijo črpali iz akumulatorja, tokrat pa si tega razkošja ne moremo privoščiti, saj mora elektronika poganjati ciljni izdelek zdržema kar nekaj dni ali vsaj nekaj ur, če smo radi varčni in porabnike energije čez noč izklapljamo.
Električna shema
Če smo nekoč v podobnih primerih uporabljali izključno serijske napajalnike, so ti danes skoraj brez izjeme im-
pulzne izvedbe. Izkoristek impulzne regulacije je pač ugodnejši, predvsem pa imamo opraviti z bistveno manj toplotnimi izgubami. Tu opisan napajalnik se torej znosno »greje«, celo tako zelo skromno, da ni potrebno dodatno hlajenje njegovega močnostnega dela.
Osnovni takt impulzni regulaciji daje oscilator, ki ga predstavlja 1U1 s pripadajočimi elementi (R4, C2), vezanimi kot astabilni multivibrator. Uporabljeno vezje LM 556 vsebuje dva dobro znana časovnika 555 (LM 555). Da je stik nekoliko neobičajen, smo omenili že v lanski decembrski številki (Novoletna elektronika). Oscilator niha s približno 500 Hz. Z izhodnim signalom oscilatorja periodično prožimo monostabilni multivibrator 2U1 (skupaj z elementi PI, P2, C4). Širino izhodnega impulza (Ul/9) spreminjamo s potenciometrom P1 od 0,1 ms do 3 ms. Prav ti impulzi krmilijo tranzistor TI ter tako ponavljajoče vklapljajo napajanje motorja M. Če so dolgi, potem se os motorja vrti živah-
neje, in obratno - pri zelo kratkih impulzih motor obmiruje. Zaradi velike mehanske vztrajnosti rotorja in nanj priključenega bremena tudi najbolj skrben opazovalec ne opazi, da energija prihaja v impulzih.
Povedano z drugimi besedami: delovanje napajalnika je podobno neprestanemu vklapljanju in izklapljanju motorčka. Elektronika zmore opravljati to delo neutrudno, hitro in zelo natančno. Opazovalcu se, kot rečeno, dozdeva, da se motor vrti enkrat hitreje drugič počasneje. Kako hitro, je odvisno od tega, kakšno je razmerje vklop/izklop, oziroma od širine impulza na izhodu Ul/9.
Tranzistor TI torej nadomešča mehansko stikalo. Žal ima tranzistorsko stikalo v primerjavi z mehanskim kar znatno prehodno upornost, kar posledično povzroči (pri nekaj amperov velikih tokovih) nadležno segrevanje samega elementa. Z uporabo FET-tranzistorja so omenjene neprijetnosti bolj ali manj
odpravljene, tako da v večini primerov tranzistorja TI sploh ni treba dodatno hladiti.
Vendar ima impulzna zgodba tudi nadaljevanje: energija, ki dejansko poganja motorček je na voljo v ritmu, ki ga narekuje transformirana in usmerjena omrežna napetost (glej diodi D1 in D2). Imamo zanimivo situacijo: motor poganja pulzirajoča napetost usmernika v navezi z impulznim odpiranjem tranzistorja TI. Frekvenca slednjega je nekajkrat višja.
Zakaj usmernik nima običajnega gla-dilnega kondenzatorja? Glede na pričakovano veliko porabo, klasična teorija napajanja zahteva nekaj 1.000 |iF velike gladilne kapacitivnosti. Kondenzator s
9
tako kapacitivnostjo ni poceni in še dokaj velik je. Glede na veliko mehansko vztrajnost bremena, bi bila vgradnja »pravega« gladilnega kondenzatorja naravnost potratna, motor pa se ne bi vrtel prav nič bolje. Na oscilogramu vidimo tipičen primer poteka električne napetosti na izhodu napajalnika, ki je že sam po sebi dovolj zgovoren, da razvozlamo način delovanja napajalnika.
Mirovna poraba celotnega vezja je približno 15 mA.
Izdelava
Tiskano vezje izdelamo po priloženem predlogu. Nima prevez in je dovolj enostavno, da ga lahko pripravimo v domači delavnici. Pri razvrščanju elementov je v pomoč risba, ki prikazuje namestitev posameznih elementov. Čip LM 556 vstavimo v podnožje, ni pa obvezno.
Sestavljeno vezje vgradimo (vstavimo) v primerno ohišje, skupaj s transformatorjem (TRI). Potenciometer P1 pritrdimo na ohišje tako, da bo uporaba napajalnika prijetna. Z njim bomo nastavili hitrost vrtenja elektromotorčka oziroma podstavka. Podobno glede namestitve velja tudi za varovalko VI in vklopno stikalo SI (če ga nameravamo vgraditi) ter končno za kabelski priključek K2 in uvod 230 V. Najpreprostejša
mehanska zaščita kabelskega uvoda/izvoda je gumijasti skoznik. Pred izvlečenjem ju zavarujemo kar s samozaskoč-nima vežicama. Omrežni kabel (230 V) mora biti opremljen z ustreznim vtičem in seveda priključen skladno z varnostnimi pravili in predpisi! Posebno skrbno moramo izolirati prav vse priključke omrežnega dela (npr. s pomočjo termo-krčljive bužirke).
Za nizkonapetostno močnostno povezovanje uporabimo običajno izolirano žico s presekom najmanj 1,5 mm2. Enakega preseka naj bo tudi povezovalna žica med napajalnikom in podstavkom oziroma motorjem M. Vsekakor z dolžino teh žic ne pretiravamo. Na račun krajšega priključka za motor raje podaljšamo omrežni kabel za priklop 230 V.
Za priključitev potenciometra P1 je primerna precej tanjša signalna žica. Priključni kabel motorja lahko opremimo npr. z bananskima vtikačema, da bo mogoča zanesljiva povezava z napajalnikom, pa še smer vrtenja motorja bomo zlahka spremenili. V tem primeru bomo podstavek opremili s priključnima pušama.
Na risbi medsebojnih povezav opazimo del z oznako GND. Gre za žično kljukico, za katero uporabimo kar od-ščipnjen priključek upora ali diode. Med testiranjem vezja ali servisiranjem
nanjo pripnemo negativni priključek voltmetra (ali osciloskopa). Vsekakor je to uporaben, a neobvezen dodatek!
Čeprav prototipni izdelek ni bogato opremljen z vsemi potrebnimi in nepotrebnimi napisi, ne pozabimo primerno označiti stikala, varovalke, izhoda (motorja), ob gumb potenciometra P1 pa narisati skalo (minimum/maksimum). Pri oblikovanju samolepljivih nalepk si seveda pomagamo z računalnikom. Označevanje bo v pomoč predvsem, če izdelka dalj časa ne bomo uporabljali.
Če se motor ne bo hotel dovolj hitro vrteti (pri na maksimum obrnjenem gumbu potenciometra Pl), preverimo transformator. Po vsej verjetnosti ta ne ustreza lastnostim motorja. Izbrati moramo takega z nekoliko višjo sekundarno napetostjo.
Če bo preizkus s transformatorjem uspešen, preverimo še delovanje usmernika. Na kondenzatorju C7 naj bi z univerzalnim instrumentom izmerili približno 12 V. Precej pogost izvor težav znajo biti razni nenadejani spoji zaradi kratkostične spajke ali (predvidevamo) slabo izdelanega tiskanega vezja! Pri skrbnem preverjanju je zelo uporabno povečevalno steklo.
Končno testiranje delovanja naprave je dokaj preprosto, če namesto motorja priključimo 10-W (12-V halo-
Potek električne napetosti na elektromotorju pri približno 50-% obremenitvi
Seznam komponent:	
Cl, C4	33 nF (25 V, vsi kondenzatorji)
C2	47 nF
C3, C5	10 nF
C6	100 nF
C7	220 ^F (elektrolit)
Dl, D2	1N5308
D3	1N4001
D4	1N4007
K1-K3	TIV-priključek
M	motor 4,5V (glej besedilo)
Pl	100 kQ (linearen)
P2	22 kQ (trimerni)
R1	10 kQ (vsi upori so 0,25 W)
R2	33kQ
R3	8,2kQ
R4	56kQ
TI	BUZ11
TRI	230 V/2 x9V,15W (toroid, glej besedilo!)
U1	LM556
gensko) žarnico. Tako bomo ob vrtenju gumba na potenciometru P1 zlahka spreminjali jakost svetlobe od popolnoma zatemnjene do skoraj polne vrednosti. Maksimalno število vrtljajev takega »motorja« nastavimo s trimernim poten-ciometrom P2. Pri polnem zasuku P1 os tega potenciometra vrtimo tako, da moč na žarnici ves čas narašča (vedno bolj sveti), vendar samo do trenutka, ko ta nenadoma pade. Os P2 zavrtimo nazaj le toliko, da s P1 ne dosežemo preskoka. Do tega pride, ker vezja 2U1 ne moremo prožiti v času trajanja impulza na izhodu Ul/9. Do slednjega prav lahko pride, če ne upoštevamo vrednosti, ki so zapisane v seznamu materialov - v kar pa smo prisiljeni ob prilagajanju elektromotorčka izdelku. V izvedbenem primeru smo uporabili motor, ki ga dobimo v spremljajočem kompletu gradiv učbenika Tehnika in tehnologija za 7. razred devetletne osnovne šole (TZS).
Če bomo uporabili drugačen motorček, kot smo navedli v prispevku (4,5 V / 3 A), se učinek regulacije (uravnavanja) z gumbom ne utegne pravlepo ujeti z njegovim (dovoljenim) končnim položajem. Tega lahko dosežemo mnogo prehitro (recimo pri 60-% zasuku) ali pa sploh ne. V tem primeru z eksperimentiranjem ugotovimo pravšnjo vrednost kondenzatorja C4 in/ali po-
tenciometrov P1 in P2. Na splošno velja, da se bo pri večji vrednosti os motorja vrtela hitreje.
Ker napravo napajamo iz javnega omrežja 230 V, je dotikanje nezaščitenega vezja med delovanjem smrtno nevarno. Kdor nima izkušenj z elektriko, naj za pomoč prosi izkušenega elektronika ali elektrikarja. Oba bosta
znala svetovati in pomagati, da bo izdelek deloval povsem varno. Ne avtor prispevka in ne založba revije ne prevzemata nobene odgovornosti iz tega naslova. Upoštevajte nasvet, nevarnost je resnična!
Uporaba
K uporabi samega napajalnika ni več kaj dodati. Kako zamenjamo smer vrtenja, smo tudi že omenili. Ker je vrtenje osi elektromotorčka odločno prehitro (nekaj tisoč vrtljajev v minuti) za neposredno obračanje vrtečega se podstavka, moramo poskrbeti za ustrezen (zobniški) prenos. Hkrati se^rimerno poveča razpoložljivi navor. Zeleno hitrost vrtenja tedaj zlahka nastavimo s potenciometrom Pl.
Tovrstne rešitve so marsikje podprte z reflektorskimi lučmi. Če smo zadovoljni s klasično osvetlitvijo brez disko učinkov, luč pritrdimo na bližnjo konstrukcijo in jo usmerimo na predstavitveni predmet. Sicer se moramo znajti sami. Lahko uporabimo »disko luči«, ki smo jih opisali v lanski številki Tima 9/10.
Napajalnik lahko uporabimo tudi za druge namene, npr. za zvezno regulacijo žarnice, ni pa primeren kot usmernik (npr. z dodajanjem usmerniških kondenzatorjev).
Narava ustvarjanja.
V podjetju Hidria Perles poznamo vašo ustvarjalno žilico. Zavedamo se, kako zahtevna je včasih izvedba ideje, ki se vam je utrnila in jasno nam je, kakšne kvalitete pričakujete od nas. Zato smo naše električno ročno orodje še bolj uskladili z vašo naravo. Poiščite nas pri vseh bolje založenih trgovcih.
£0
1946-2006
X
HIDRIA PERLES, d.o.o., Savska loka 2,4000 Kranj
www.iskra-ero.com
k
Iskra EKO
creative nature
Vrtljivi podstavek
r//r\ makete
MATEJ PAVLIC
Morda ste na kakšnem sejmu ali v izložbi že kdaj videli vrtljiv podstavek in na njem razstavljen kak posebno imeniten predmet - denimo do najmanjših podrobnosti izdelano maketo, zapestno uro znamenitega proizvajalca ali dragocen kos nakita. Seveda je na ustrezno velik vrtljiv podstavek lahko pritrjen tudi pano ali postavljena večja skulptura.
Naloga vrtljivega podstavka ni zgolj to, da z obračanjem popestri enoličnost razstavnega prostora, temveč da obiskovalcem enako popolno predstavi razstavljeni predmet z vseh strani. Tako odpade ugibanje, kaj je na primer na zadnji strani makete, kako je videti kakšen
detajl z druge strani ipd. Organizatorji sejmov in razstav tovrstne pripomočke po navadi naročijo pri specializiranih izdelovalcih, zato jih boste v trgovinah zaman iskali. To velja tudi za majhne
vrtljive podstavke, namenjene modelarskim razstavam in ocenjevanju plastičnih maket. V nekaterih katalogih večjih tujih trgovin za modelarje in maketarje se sicer da videti takšne podstavke na
■ : . ■■- > '	j

tO
; , , ,«
gov zunanji premer je 34 mm, notranji 15 mm, debelina pa znaša približno 11 mm. Iz 10 mm debele vezane plošče (lahko uporabite tudi dva skupaj zlepljena kosa 5 mm debele bukove vezane plošče) izžagajte krog s premerom 80 mm in mu na sredini naredite odprtino s premerom 34 mm, ki se mora čim bolj tesno prilegati ležaju (slika 3). Da bi šel vijak za pritrditev ležaja točno po sredini odprtine, na sredini prevrtajte 10 mm dolg košček palice s premerom 12 mm. Preostali prostor bo zapolnila enako dolga plastična cevka. Kot naročen za ta namen je odžagani spodnji del gibljivega pokrovčka plastenke za tekoče milo (sliki 3 in 4). Iz 10 mm debele vezane plošče nato izžagajte še en enako velik krog, vendar s sredinsko odprtino 0 24 mm. Tretji kolobar z enakim zunanjim premerom in s sredinsko odprtino 0 30 mm je iz 5 mm debele vezane plošče (slika 4). Vse tri kose zlepite, dobro stisnite in stik utrdite s tremi čim tanjšimi lesnimi vijaki dolžine 20 mm (sli-
baterije oziroma z napajanjem iz omrežja (seveda prek ustreznega napajalnika), a nas od njihovega nakupa kaj hitro odvrne praviloma zelo visoka cena. Seveda gre za navadno zelo kakovostne izdelke, ki se ponašajo s posebnimi izvedbami vgrajenih elektromotorjev, praktično neslišnim delovanjem, popolnoma enakomernim vrtenjem in možnostjo izredno natančnega nastavljanja hitrosti od komaj zaznavnega premikanja do nekaj vrtljajev v minuti. Kdor ni tako zelo zahteven in ga ne motijo rahlo brnenje motorčka ter omejena nosilnost podstavka, obenem pa za pripomoček ni pripravljen odšteti celega premoženja, lahko po v tem prispevku objavljenih napotkih naredi neprimerno cenejši vrtljivi podstavek s slike 1, ki bo povsem solidno služil svojemu namenu.
Gre pravzaprav za opis poskusa izdelave prototipa vrtljivega podstavka, ki bi se ga dalo brez večjih težav in izdatkov ter s pomočjo lahko dostopnega gradiva narediti v domači delavnici. Osnova izdelka je iz 10 mm debele iverne ali vezane plošče izrezan krog s premerom 280 mm, v katerega je treba točno na sredini izvrtati 6-mm luknjo za sponski vijak M 6x 20 mm, ki bo služil za pritrditev ležaja (slika 2). V opisani izvedbi je uporabljen v Merkurju kupljeni ležaj francoskega proizvajalca SKF z oznako 6202-2Z, ki je ravno prav velik in predvsem ravno prav poceni. Nje-
I
JH
HOLZ 3N
1
j.
£ i
holxlein
tiifl'*' ....
uhu holz holzleim
UHU*
Tisoč stvari skupaj drži.
HOLZ
r>xpf«»» lei*1
uhu holz expressleim

lepila za les
uporabljamo za lepljenje vseh vrst lesa, lesenih Izdelkov In vezanih plošč. UHU Holz Holzlelm je univerzalno lepilo za les brez topil In visoko vezno trdnostjo, še posebej primerno za lepljenje večjih površin. Čas sušenja je pri sobni temperaturi približno 20 min, pri masivnem lesu In lesenih Izdelkih 30-40 min. Razredčeno z 10-15% vode je primerno tudi za pritrjevanje sestavljankpuzzle. UHU Holz Expresslelm je hitro vezoče lepilo brez topil, z visoko vezno trdnostjo, ki omogoča hitro nadaljno obdelavo materiala. Čas lepljenja je odvisen od temperature in vlage, pri sobni temperaturi je okrog 10 minut. Obe lepili je možno dobiti v dveh izvedbah, ki omogočata priročno uporabo: v mehki, prostostoječitubl in v steklenički.
www.uhu.si
UNIHEM d.o.o., Kajakaška cesta 30, 1211 Ljubljana
ka 5). Stik med zunanjim robom ležaja in spodnjim kolobarjem zalijte z dvo-komponentnim lepilom.
Globokemu PVC-krožniku za kampiranje 0 20 mm (takšna je namreč Mer-kurjeva uradna oznaka za ta artikel) določite sredino. Pri tem delu bodite zelo natančni, saj je od njega (in od morebitne zvitosti krožnika) odvisno pravilno delovanje vrtljivega stojala. Poleg 6-mm luknje na sredini približno 30 mm od
središča izvrtajte še tri luknje s premerom 3 mm. Njihov medsebojni kot 120° se mora natančno ujemati s položajem plitvih luknjic na kolobarju (slika 5). Ko ste oba dela poskusno sestavili, vijake znova odvijte in kolobar s sponskim vijakom močno privijte na dno podstavka. Če je vijak predolg, ga odžagajte. V luknjo sredi krožnika s spodnje strani z dvokomponentnim lepilom prilepite 10 mm dolg vijak M 6. Ne pozabite med
dno in ležaj ter med zgornjo stran ležaja in matico vstaviti podložko (slika 6), sicer se vam zna zgoditi, da se podstavek ne bo hotel vrteti.
Elektromotorček, ki bo zagotavljal vrtenje podstavka, je vzet iz kompleta gradiv učbenika Tehnika in tehnologija za 7. razred devetletne osnovne šole, ki ga izdaja Tehniška založba Slovenije. V istem kompletu je tudi objemka za pritrditev motorčka (slika 7), zato morate
sami poskrbeti za dva 20 mm dolga vijaka, štiri matice in prav toliko podložk M 3 (slika 8). Morda ne bo odveč košček gume ali pene za podstavitev motorčka. Na njegovo os s sekundnim lepilom nalepite košček gumijaste cevke od kolesarskega ventilčka, na priključka pa prispajkajte priključni kabel (slika 9), ki ga je najbolje speljati od spodaj navzgor skozi luknjo v osnovni plošči. Kdor želi, lahko obod krožnika naredi nekoliko hrapav ali nanj nalepi tanko gumo, s čimer se zelo zmanjša možnost spodrsava-nja in z njim povezanega neenakomernega vrtenja podstavka. Na okroglo dno izdelka je priporočljivo prilepiti tudi tri ali štiri nožice (slika 10).
Na vrsti je izdelava trdnega zunanjega plašča, ki je obenem še ohišje in podstavek. Po precej dolgem iskanju najprimernejše posode, ki bi služila vsem tem namenom, se je kot naravnost idealno izkazalo 27-litrsko plastično vedro, v kakršnih prodajajo na primer stenske barve, v Merkurju pa za slabe 4 evre lahko dobite tudi praznega. Če vedro 5 cm nad dnom tik ob črti, ki jo zaradi boljše vidnosti narišete na ličarski lepilni trak, natančno odžagate z žago za železo (slika 11), dobite nizek valj s premerom 29 cm. Njegova dobra stran je v tem, da ima razmeroma debele stene, rahlo uslo-čeno dno, kar omogoča sredinsko pritrditev z matico, ter skoraj 5 mm visok rob. Ta je kot nalašč za vstavitev oziroma poljubno menjavanje vložka, ki služi kot podlaga razstavljene makete. Obod plašča lahko pustite črn, ga pobarvate s poljubno barvo ali prekrijete s samolepilno tapeto, ki so v trgovinah na voljo v številnih barvah in vzorcih. Posebno zanimiv učinek ponuja samolepilna folija, ki ponazarja 1x1 cm velika stekelca (slika 12). Na ustrezno širino odrezan trak natančno nalepite na podlago (slika 13) in na koncu odstranite prozorno zaščitno folijo. Manjka le še okrogli vložek s premerom 285 mm; zanj lahko uporabite furniran lesonit (slika 14), vezano ploščo, barvast karton, lepenko, debelo klobučevino, depron, akrilno, obarvano ali matirano steklo ter celo ogledalo, ki omogoča, da razstavljeni izdelek vidimo tudi od spodaj (glej TIM 7, str. 7).
Elektronski napajalnik (slika 14), katerega gradnja je opisana v prejšnjem članku avtorja Jerneja Bohma, postavite pod mizo, kolikor je mogoče pa zakrij-te tudi priključni kabel. Tako bo vrtljivi podstavek pri nepoučenih vzbujal še več zanimanja in radovednosti.
V tem prispevku opisano zasnovo izdelka je mogoče poljubno spreminjati ter prilagajati željam in potrebam. Morda bo kclo princip uporabljenega pogona neposredno z osi motorčka na obod krožnika raje zamenjal z jermenskim ali celo zobniškim prenosom, ki bo omogočal zares počasno vrtenje. Možnosti je veliko in veseli bomo, če nam boste poslali kakšno fotografijo po svojih zamislih narejenega vrtljivega podstavka.
DUŠAN MARKIC
Že davnega leta 1974 je madžarski izumitelj, kipar in profesor arhitekture Erno Rubik izumil posebno kocko, ki je znana vrsta mehanske uganke in igrače; po izumitelju so jo poimenovali Rubi-kova kocka. Kocka je plastična in jo sestavlja 26 manjših kock, ki se vrtijo okoli nevidnega jedra (slika 1). Vsaka od devetih vidnih kvadratnih ploskvic na eni strani Rubikove kocke je pobarvana z eno od šestih barv. Ko je kocka pravilno sestavljena, je vsaka stran v celoti v eni barvi (slika 2). Vrtenje vsake ploskve dovoljuje, da se manjše kocke razporedijo na več različnih načinov. Izziv uganke je vrniti kocko v njeno izvirno stanje, kjer je na vsaki strani kocke vseh devet manjših kock enake barve (slika 3).
Leta 1980 so Rubikovo kocko začeli množično izdelovati. Do leta 1982 so prodali prek sto milijonov kock. Kocka je prejela več mednarodnih nagrad za najboljšo igračo. Kmalu po izdaji Rubikove kocke so se na trgu pojavile podobne uganke drugih avtorjev. Tudi sam sem izdelal kocko za sestavljanje, ki vam jo predstavljam v naslednjem članku.
Gradiva
Kocko za sestavljanje izdelamo iz bukove vezane plošče debeline 5 mm. Najbolje je uporabiti večplastno vezano ploščo, ki se uporablja v letalskem mo-delarstvu. Uporabimo lahko tudi tanjšo ali debelejšo vezano ploščo. V tem primeru moramo prilagoditi ostale mere. Kocko za sestavljanje tudi površinsko zaščitimo. V ta namen uporabimo barve za les na vodni osnovi, ki nudijo široko barvno paleto. Delo z njimi je enostavno, dobro prekrivajo, se hitro sušijo in ne oddajajo neprijetnega vonja. Čopič po barvanju preprosto operemo z vodo. Za izdelavo kocke za sestavljanje lahko uporabimo tudi druge materiale, kot npr. poliakrilno (pleksi) steklo ali debelejšo pločevino iz barvnih kovin (aluminij, baker), ki se lažje obdeluje. Možnosti je veliko.
avljanj


Orodje, stroji in pripomočki
Pri prerisovanju delov kocke za sestavljanje z načrta na vezano ploščo si lahko pomagamo z indigopapirjem. Še boljše je, če vsak del posebej natančno narišemo s pomočjo kotnika, trikot-
Kosovnica
Št.	Element	Material	Mere (v mm)	Kosov
1	sestavni del	vezana plošča	85x85x5	4
2	sestavni del	vezana plošča	85x85x5	2
nika in svinčnika. Potrebne luknje izvrtamo z vrtalnim strojem, ki mora biti vpet v stojalo, in svedrom za les manjšega premera.
Dele izžagamo z žagico za rezljanje, robove in utore obrusimo z brusilnim papirjem, ki smo ga prej nalepili na tanjšo deščico. Za barvanje potrebujemo še manjši čopič.
Izdelava
Vseh šest delov kocke za sestavljanje (glej kosovnico) natančno narišemo na vezano ploščo. Izvrtamo potrebne luknje in dele izžagamo (slika 4). Uporabimo žagico za rezljanje z manjšimi zobci, s katero je delo natančnejše, material pa na spodnji strani manj razcefran. Robove in utore obrusimo z brusilnim papirjem. Pri tem upoštevamo tudi debelino barvnih nanosov. Med brušenjem dele večkrat poskusno sestavimo in preverimo natančnost obdelave.
Barvanje
Barvamo z barvami za les na vodni osnovi v dveh nanosih. Po prvem nanosu površino delov narahlo obrusimo s finim brusilnim papirjem. Vse dele kocke za sestavljanje lahko pobarvamo z isto barvo (slika 5), sestavljanje bo tako težje. Delo pa sestavljavcem kocke lahko olajšamo tako, da po dva med seboj vzporedna dela kocke pobarvamo v enaki barvi (sliki 6in7).
Upam, da vam bo izdelava kocke uspela in da se boste z novo miselno igro pri sestavljanju čim bolj zabavali. Žal ponuja samo eno rešitev, ki je kljub navidezni enostavnosti vsak ne najde prav hitro.
Poskusite!
Prikaz sestavljanja kocke
snpfflfl ovitKii za Knjige
LILI-ANAJAKLIC
Tokrat za izdelavo predlagam usnjen ovitek za knjigo, ki ga lahko izdelamo doma, pri pouku ali v kulturni delavnici. Usnjen ovitek je nepogrešljiv šolski pripomoček. Uporabimo ga kot zaščito za svojo najljubšo knjigo, dnevnik, učbenik ali priročnik. Unikaten ovitek je lahko tudi prava umetnina, zato ga brez zadrege lahko podarimo za rojstni dan ali kako drugo priložnost.
Ovitek izdelamo iz debelejšega usnja različnih barv. Če je usnje potiskano z raznimi vzorci, je ovitek še privlačnejši. Z okraski iz usnja in zanimivim kazalom ga še polepšamo.
Material in pripomočki za izdelavo ovitka (slika 1)
-	pola tanjšega kartona ali risalni list,
-	tanjši flomaster (0,5) ali kemični svinčnik,
-	debelejši flomaster,
-	svinčnik,
-	daljše ravnilo,
-	škarje,
-	šestilo,
-	luknjač,
-	spenjač,
-	debelejše usnje, semiš ali napa različnih barv (lahko potiskano),
-	tanjše usnje, semiš ali napa različnih barv,
-	univerzalno lepilo.
Izdelava
Preden se lotimo izdelave ovitka, od-primo knjigo in jo natančno izmerimo po dolžini in širini.
Lahko se držimo predlaganih mer ali si zamislimo svoje. Risba na tanjšem kartonu bo služila kot šablona in bo pripomogla k večji natančnosti izdelave ovitka.
Oglejmo si risbo A in začnimo z risanjem šablone na tanjši karton. Najprej narišemo osnovni pravokotnik in ga iz-režemo.
Na obeh straneh odmerimo po 5 cm za zavihka, v katera bomo vstavili platnici knjige.
Na zgornji in spodnji strani po vsej dolžini odmerimo 1 cm od roba, narišemo črto (slika 2) in na njej označimo točke (slika 3), kjer bomo z luknjačem
naredili luknjice, ki bodo služile za povezavo ovitka (slika 4). Šablono iz kartona položimo na usnje in oba dela začasno spnemo s spenjačem za papir, da se pri zarisovanju ne bi premikala.
Luknjice natančno obrišemo samo na eni strani šablone (slika 5) in nato po črtah, zarisanih ob šabloni odrežemo kos usnja (slika 6).

Risba A

Risba B
*■ M
150
Ko so luknjice na eni strani zarisane, usnje prepognemo na polovico, ga po robovih spnemo s spenjačem (slika 7) ter z luknjačem po narisanih točkah naredimo luknjice (slika 8).
Ko končamo z luknjanjem, sponke odstranimo (slika 9), usnje preganemo po oznakah za zavihka, na vseh štirih robovih spnemo s spenjačem (slika 10) in ovitek pripravimo za vpletanje trakov.
Po risbi B na karton prerišemo spiralo - pripomoček za izdelavo povezovalnega traku. Risbo prenesemo na usnje in jo zelo natančno izrežemo, da dobimo enakomerno širok trak za povezavo ovitka (slika 11).
Ko izdelamo okoli tri metre traku, ga najprej prerežemo na dva enaka dela in nato en del še na polovico, da dobimo
tri trakove za spajanje robov (dva po 75 cm in enega 150 cm). Krajša trakova prepletemo skozi luknje na zgornjem robu ovitka od oglišč proti sredini (slika 12). Trak prepletamo enako kot vezalke na čevljih (slika 13).
Ko končamo z vpletanjem povezovalnih trakov na zgornjem robu, vzamemo daljši trak in z njim opletemo še spodnji rob ovitka (slika 14). Presežek traku na oglišču ovitka odrežemo in konca prilepimo (sliki 15 in 16), da se trak ne bo razpletel. Konce krajših trakov na sredini zgornjega roba spletemo v kitko (slika 17), ki bo del kazala knjige.
Na risbi C je prikazanih nekaj motivov kazal. Uporabimo lahko predlagane ali narišemo svoje. Risbe motivov različnih kazal fotokopiramo ali preri-
šemo, povečamo na želeno velikost in izrežemo (slika 18). Izrezane motive položimo na usnje, vsakega dvakrat obrišemo in izrežemo (slika 19). En del izrezanega motiva na notranji strani
premažemo z univerzalnim lepilom in ga prilepimo na kitko (slika 20). Na-mažemo še drugi del motiva in ju stisnjena držimo toliko časa, da lepilo dobro prime (slika 21). Motiv lahko okrasimo z risbo, da bo kazalo še bolj zanimivo.
Svoje ovitke zdaj lahko pokažemo prijateljem, sošolcem in znancem (slika 22).
Opomba: Ves material za izdelavo usnjenega ovitka dobimo v tehničnih trgovinah,
usnje pa v trgovinah z usnjem (odpadki na kilograme).
15. ARGONAVTSKI DNEVI & JAZONOVA NOC
Tekmovanje v izdelovanju modela argonavtskega plovila - ladje Argo
Pogoji tekmovanja:
-	Tekmovanje bo potekalo v nedeljo, 17. 6. 2007, od 13. do 18. ure v športnem parku na Vrhniki.
-	Prijavijo se lahko ekipe, ki štejejo od najmanj dva do največ štiri člane.
-	Število prijavljenih ekipje omejeno.
-	Pričujoča slika ladje Argo lahko služi kot izhodišče, dokončna podoba pa je prepuščena domiselnosti in spretnosti tekmovalcev graditeljev.
-	Končni izdelki naj bodo velikosti od 80 cm do 2 m.
-	Tekmovalne ekipe bodo model plovila po svoji zamisli lahko izdelovale na kraju tekmovanja izključno iz gradiva in z orodjem, ki ga bo zagotovil organizator.
-	Strokovna komisija bo pri ocenjevanju upoštevala natančnost izdelave, domiselnost izvedbe, kakovost površinske obdelave in čas gradnje.
-	Zmagovalne ekipe bodo prejele bogate nagrade.
Zadnji rok za prijavo je 8. 6. 2007.
Prijavite se lahko osebno ali pisno na naslovu: TlCVrhnika, Jelovškova 1, Vrhnika;
Dodatne informacije na tel.: 01/750 66 33 oz. www.zavod-cankar.si
VRHNIKA
Zavod Ivana Cankarja
«i kulturo, šport in turizem Vrhnika

y ©sjssnvu
1.	Model terenskega vozila na sliki je po načrtu iz revije TIM (1-2/2007) izdelal Kevin Škrlj, učenec OŠ Elvire Vatovec Prade. Na model je dodal še prtljažnik z lestvijo iz 3-mm varilne žice in ga pobarval podobno, kot so originalna vozila.
2.	Izjemna maketa De Havillandovega lovca dvokrilnika DH.2 iz leta 1916 s potisnim propelerjem je delo Igorja Prosena iz Ljubljane. Maketo krasi izjemna detajliranost in realističen prikaz obrabe. Kako zahtevna je bila izdelava, pove podatek, da je moral avtor izdelati več kot 90 žičnih naper za povezavo med krili in nosilci ogrodja letala.
3.	Avtor Kibrijeve makete Sokoljega gradu v merilu 1 : 87 (HO) je Milan Hribar z Jesenic. Grad je bil vključen v pokrajino na modulni maketi male železnice najesenicah leta 1998. Sokolji grad sicer stoji v kraju Obervellach na avstrijskem Koroškem. Zgodovina nastanka gradu segavleto 1295.
4.	Elektromotornik ET 833/834 v barvah Kraljevih pruskih železnic (KPEV) so izdelali že davnega leta 1914. Razpored osi ima 2,1 + B,1 + 1,2, kar pomeni, da ima na srednjem vagonu (členu) dve pogonski kolesi. Na sliki je Márklinov model velikosti HO, izdelan v enkratni seriji. Poganja ga petpolni motor, ki ga krmili najnovejši dekoder MFX. Model je opremljen tudi z notranjo razsvetljavo.
Foto:A Kogovšek, I. Kur alt in E. Škrlj


¿Mterofe© (My ÚSoS® 0m SSoSC®
S3ßsfo flfloS® fei ÛSôSŒj)
©0Ö3C3 SCMte I