53. številka.
V Trstu, v sredo 2. julija 1890.
Tečaj
•v
„E D I N O S T"
ikViaja dvakrat ha teden, vanko aredo in loboto ob 1. uri popoliidna.
„Edinost" stane :
za VBe leto K.— ; izven A vat. H,— gl. la polu leta , 3.—: „ . 4.50 „ *a četrt leta „ 1 .SO; „ „ 2 25 „ Poaamično Številk« Me dobivajo v pro-dajnUiirah tnlmka t Trstfl po 6 noy.,
v 3orioi in v Ajdovščini po H nor. Na naročilo brez priložene naročnina m upravništvo ne ozira.
EDINOST
r—T-
Oglasi in oznanila »e račune po 8 nov. vr*iica v petitu ; za naslove r. debeli' črkami «e plačuje prostor, kolikor bi g*
obneglo navAiinih vrati«. Foilana. javne zahvale, osmrtnice it<l. ho račune po pogodbi.
Vhi dopiai He poSiljajn urednifttru v uMni Carintia At. 25 Vaako platno mora biti frankovano, ker nefranknvana ne nt1 apre-jemajo. Itokopiai se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in inaeratn pre-
,i»ma upravništvo * ulici Carinti« 28. Odprte reklamacija ao proHte poatiiiue.
Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko.
»V rdilri.t je ib-£ ,
Vabilo na naročbo.
Prvo poluletje tekočega leta je završeno. Stare naročnike prosimo nujno, da pravočasno ponove naročbo, da ne nastanejo neredi pri odpošiljanju lista. Prijatelje našega lista tudi prosimo, da gledajo nam pridobiti novih naročnikov. Cena je razvidna na čelu lista.	i
Upravništvo „Edinosti".
Važno vprašanje.
Prihodnjo leto vzame se mestu Trutu sadnja in največja predpravica, kojo vživa od časov modre vladarice Marije Terezije sem, namreč — prosta luka. Pravico to ▼žival je Trat eden in en četert stoletja ter se mora samo njej zahvaliti na svojem vsestranskem napredku toliko v gmotnem, kolikor v duševnem obziru. Mesto Trst pred stoletjem bilo je podobno ribiškemu večjemu trgu broječ okolo 20.000 prebivalcev ; v teku jednega stoletja in osobito v zadnjem štiridesetletju pozdignilo bh je v vrsto prvih trgovinskih mest vsega sveta.
Velika skrb vlado do našega mesta je teoiu pomogla do sedanjega razvoja; v njem se je jela stekati svetovna trgovina; v njem porajale so se mogočne družbe, mej kuje štejemo mej diuzimi tudi avstro-o g e r s k i L 1 o y d z njega velikansko ladijetesalnioo. Marsikdo, posebno začet-kom, kader so zgradili prvo železnico, ki veže naše mesto z notranjimi deželami, našel ju tu svojo srečo ter si nakopičil lepega kapitala. Enacih ljudi, ki so sem prišli kot priprosti delalci ter so sedaj smatrajo mogotcem in velikašem, jštejeino v Trstu lepo število.
Blagostanje ljudstva Bploh bilo jo v protekloj dobi proste luke veliko ; ni čuda, ako so te semkaj naselili tujci iz raznih
PODLISTEK. Ne pozabi me!
LiBt vi. dnevnika; spiaal J. M. Krivfiov.
Bilo je lota 1865, ko se me je J.otila huda bolezen; moćno so mi opešale telesne moči. Po nasvetu zdravnika podal sem so spomladi istega leta v toplice iskati si izgubljenih moči in zdravja. Bivanje v toplicah se mi je lemalo jako priljubilo. Sprehajal sem se po lepo vrejenem in okusno ozaljšanem vrtu, kateri je segal tja do nizkega hriba in se tam v znožju spremenil v prijazen lipov log.
Po belih stezicah, mod krasnim cvetjem sprehajal seiu se vsako dopoludne, popo-ludne pa sem šel navaduo v log do podnožja hribu. V znožji hriba bile so na nekem kraju velike sive pečine. Iz teb pečin izviral jo bistri studenček ter padal, podoben malemu slapu, čez skalo in šum-Ijttl dalje po belem pesku čez livade. Na desnej strani studenčeka rastli sti dve velikanski lipi, katerih ena bila je trdno vraščena v skalo, ki je molela kaka dva aežnja v stran, ter bila kakor naravna streha nad kamenitno klopico med lipama. Na senčnej strani bile so pečine gosto braščene z vedno zelenim beršljinom, na
krajev sveta, iskajoč si podjetij, v koje so ! nalagali seboj prinešeno glavnico.
Število prebivalcev je znatno raatlo ter broji sedaj mesto z okolico preko 100.000 dns.	j
I
V teku časa naselilo so je sem raznih narodnih življev; ne samo iz notranjih avstrijskih dežela, ampak v še večjem številu naseljevali so se semkaj tujci iz Italije ter dandanes še vedno prihajajo. Zadnjih število je vidno naraščalo ali z doha-janjem teh tujcev uvajal so je mej prebivalstvo tudi oni čudni duh, ki tukaj posebno močno veje, odkar je Avstrija povrnila rešenej Jtiliji Picmont in Venecijo ter so italijanski rovnči udrli v večno mesto Rim odvzemši je božjemu namestniku. V t eda njej dobi r dila i*e jo iredenta, ki je pozneje postajula čoro rir/nejSa in smelejša, da je slednjič jela bruhati pretenja državi našej. Ista hudobna družba ima dandanes mogočne veje tudi mej avstrijskimi podaniki ter se čestokrat grozi celo kronanej glavi. Iredenta ni mirovala, dokler ni prišla v Trstu na krmilo. Se znano premetenostjo vedela se je ukrasti v mestno hišo; pod krinko liberalizma in napredka vedela jo vsiliti tržaškemu meščanstvu uiože svojega mišljenja, zadnje pa je k sebi dobru priklenila podavši jim mastne službe. Začel se je tirati najsrainotnejši nepotizem in uvedel so grd terorizem. Vsako sred* stvo jo bilo dobro, da jo lu vodilo k namenu. —
i
Kmalu bode dvajset let, odkar iredenta ■ na mestnem magistratu praznuje najostud-nojšo orgije. Začetkom bila je šo nekoliko strpljiva, pustivši vsaj pičico pravic svojim sodeželanom, Slovanom; odkar se jo pa tudi mej tržaške Slovane zanesla narodna zavest ter jo začela oživljati in buditi k dolu, rastel je tudi greben rude-čej gospodi na magistratu in rudeČejši izmed njih so se zaroti li, da v kalu zatro to vrvenje in vzbujanje.	i
Kolnčnej strani bile so pa gole. Semkaj zahajal sem vsakega popoludne. Kraj bil ju tu nekoliko v/.višen, in ta'io mi je bil odprt prost pogled v lepo okolico. V daljavi sem videl prijazna sola z belimi kmetiškimi hišami. Okolica zdela ao mi jo tem prijaznejša, ker bila je nekako podobna mojemu rojstnemu kraju. Med zelenimi senožeti in obdelanim poljem gnala jo bela reka žuboreče valove svoje. Tu potekal mi jo najhitreje dolgi čas. Bil sem tudi vedno le sam, kajti nesem še našel znanca-rojaka, s kojim bi i e razume'a Mnogokrati bilo mi je pa tudi najl jubši, da me nihče ne moti; posebno zadnji čas silil me je vedno kašelj in ni mi bilo mogoče dosti govoriti.
Ko sem se nekega dne po kosilu hotel zopet napotiti do najljubšega mi mesta k studenčeku, pridrdra krasno bliščeči voz.
v katerega sta bila vprežena dva čila vranca. Voz se Ustavi pred topliškiiu pu-slopjem, iz njega pa izstopi počasno in negotovih korakov mlad huzarsk poročnik. Mož bil je videti star nekoliko čez dvajset let; bil je bledega obraza in srednjo velikosti. Lepe črne brke pristojale so mu jako dobro, a hoja njegova bila je slaba. Ker me je radovednost gnala, stopil sem bliže, da bi bolje mogel videti mladega prišleca v obruz. Ali glej : koj na prvi
Liki pojaci nosili so na rokah Iler-meta, De Angelija itd.; še dandanes obožujejo bezznačajnega renegata, hudega republikanca iu iredentaša Kaskoviča —| pri tem pa pridno psujejo miroljubnega podanika Slovenca s ,p . . . . di ščavo". j Mirni okoličan presedal jim jo že 1. 18G8, ' ko so se na vse kriplje potezali, da mu v mestu odvzamejo varuško nadzorstvo; prouzročali so poboje in prelila se je celo1 krv .... provzročena po narodnem so- j vraštvu.
Kader je bil okoličan razorožen; kader se ni bilo več bati niti trdih njega pesti, jeli so ga tlačiti. Polagoma so mu jemali pravico za pravico, kupovuli od njega zemljišča in posestva in nekdaj lepa okoličanska polja spremenili v mestna letovišča in kampunije. Prejšnji prebivalec ppodnje okolice moral se je umakniti v gore, kjer še danes biva ter obdeluje ne-hvaležao zemljo ali si pa vsnkdanji kruh služi s trudom svojih rok.	'
Ali to ni še prenehalo njihovo delo-! vanje. Lahoui hoteli so bili samostalni. Pijani belega kruha, potem ko so se po svojih mislih iu namerah razširili v okolico, hoteli so postati nezavisni od zadnje. Do tedaj je okolica zavzemala več nego polovico vsega mesta, in, ako bi se bili v tedanjem času okoličani ločili od mesta, ustanovivši si lastno samoupravo, bili bi v sedanjem Času tudi gospodarji nad polovico sedanjega mestnega obsežja.
Ideja ločitve so je I. 1868 istinito obravnavala ali .ni prišla do zaželenega vspeha. Napori posameznih dobromislečih okoličanskih veljakov ostali so jalovi. Ostalo je pri starem. Ali Lahonom so se tedaj odprle oči: prosili so za razširjenje uiesta, kar so tudi istinito dosegli. Mostna moja sega sedaj globoko v okolico ter je sploh tako odmorjena, da iiua mesto odločilno moč v svojih rokah.
Doscdaj jo razširjena mestna meja
pogled pride mi na um, da sem že nekje videl ta prijazni obraz, toda nesem so mogel spomniti, kjo in keduj. Globoko som se zamislil; med tem časom odšel je že došli častnik v sprejemno sobo. Jaz pa sem se napotil k prijaznem studenčeku. A podoba mladega častnika stala mi jo vedno pred očmi, vsestranski sem premišljeval, kje in kodaj da bi ga bil videl, pa nosom se mogel domisliti. Sklenil sem toraj, ga o priložnosti opazovati in seznaniti se žnjim, ako bode le mogoče. Od tega časa sem se mnogo zanimal za nepoznanega znanca: pazil sem nanj, ko se je sprehajal po vrtu/ Bil pa je težko bolan iu prišel je lo redkokedaj na sprehajališče. Govoril je navadno hrvatski in ko sem šel nekega dne mimo klopice, na katerej je sedel, opazil sem, da čita slo-vensk časnik. V tem trenotku sem pa še trdnejše sklenil, da so na vsaki način moram seznaniti žnjim. Vedno iskal sem priložnosti, da bi ga mogel ogovoriti. Slednjič se mi je želja spolnila. Nekega večera, ko se sprehajam po zadnjem delu vrta — blizo omenjenega studenca — opazim mladega častnika, sedečega na nekej klopi. Mračilo se je že, aolnčni žarki poljubovali so s poslednjimi poljubi temena vinskih gora na vzhodu. Petje tičje je vtihnilo, lo
mestnej denarnici prinašala ogromnih dobičkov, kajti mestni magistrat ima od države v zakupu užitninski davek, koji uči-nja dober del vseh magistratovih dohodkov. Magistrat Tržaški je že širno znan radi svojega paševskega gospodarstva; imajoč v rokah užitniski davek, nalaga ga ubozim mestjanom po svojem menenju. Davek na vse opojne prijačo in na meso je v istini neznosljiv.
Česa se nam je nadejati stoprav prihodnje in poznejša leta! Nabiranje užit-ninskega davka vzela bode država v svojo režijo in mestu odpade glavni vir njega dohodkov. Kam bode pač hodila rudeča gospoda na magistratu po denar, da masti svoje krejature ter ga pošilja odrešenim bratom onkraj meje; da ustanovlja nepotrebno laške šole ter podpira lahonske časnike in podjetja? Dosedaj uporablja magistrat denar od prebivalcev na nekdaj okoličanskih tleh. Rubi okoličana, da ga potem raznaroduje in tujči. —
Izvestno si bode lahonska gospoda tedaj pomagala z d o kladam i. Državni užitninski davek brez dvojbe ne bode toliko visok, ali isti bode naraščal ogromno po občinskih d o k l a d a h, koje bode magistrat pri sedanjem gospodarstvu prisiljen uvesti iu nakladati, da pride v okom troškom. Izvestno bodo največja doklada na vino in na meso. Tudi tržaška (sedanja) okolica pridela obilico vina, na okoličanskih tleh nahaja se klavnica, v okolici se obdržuje večina živinskih somnjev ; — bi no bilo-li umestno, da se zadeva dobro premisli, vprašanje prouči ter so na drobno utemeljijo vspehi in korist, ki bi jo imela tržaška okolica, ako bi se prihodnje leto — po odpravi proste luke — odtrgala od mesta ter si ustanovila lastno samoupravo?
i Naj bi si kdo preskrbel statističnih podatkov mestne administracije, zadeva-
slavček se jo oglašal iz gostega grma polog studenca z milo donečo svojo pesmico, sedaj veselo, sedaj zopet tožim in milo. Mladi častnik jo vstal, ter koračil počasnih korakov po belej stezici proti domu. Tudi jaz sem zavil proti svojemu stanovanju. Prišel sem do klopice, na katorej jo sedel poprej častnik. Na klopici zazrem knjižico, ki jo je bil izvestno pozabil. Nesem se mogel vzdržati, da bi jo v naglici ne odprl. Dasi moje početje ni bilo lepo, vender sem so razveselil prilike, da se morda po tej knjižici ; nekoliko seznanim žnjim. Komaj jo odprem žo mi pade iz nje slika, predstavljajoča mlado žensko. Podoba bila je doprsna in !je dobro izraževala milino dekličinega obraza. Radovednost moja bila pa jo pre-silna, da bi ostal dlje časa na inestu, opazujoč sliko. Hitro je vtaknem v knjižico in hitim do častnika. „Oprostite gospod častnik, pozabili Hto to-le knjižico na klopici". „Lepa hvala, odgovori mi vesel, prav žal bi mi bilo zanjo, ker v njej so zabilježene razne dogodbe mojega življenja, katere sem napisal v prostih urah". Zelo prijazen jo postal potem z menoj, toda pogovor najin sukal se je le o raznih vsakdanjih rečeh. Ko se približava poslopju reče: „Današnji večer uii kaj ugaja, kako prijetno je !a Po kratkem premisleku
jočih okolico, ter naj bi na podlagi teh skušal napraviti si proračun in določiti koristi. Nam se zdi vprašanje jako važno. Č!e prav »p je nedavno mesto razširilo globoko v okolico, zadnja ima se krajev, ki mestu prinašajo lepih dohodkov. Temveč bi ti kraji uspevali pod modrim in skrbnim gospodarstvom domačincev.
Ako bi se to obistinilo, postal bi okoličan samostojen in bi mu ne trebalo več slušati pridevkov kakor: „baukolo", ščavo* itd., s katerimi ga sedaj nazivljajo — kulturni Italijani v Trstu!	—š—
Šolstvo
in njega
v Trstu okolici.
VIII.
(Konec).
Na podlagi uradnih statistiških datkov u ino v svojih člr.nkih doknzali, se je slovenski živelj v Trstu v dobi let v primeri z Lahi za desetino zmanjšal
Moravskem so izgubili Čehi tri mandate, najbrže vsled razpora v domačem taboru, ker so se glasovi cepili. Žalostno ! Vese-lejša poročila došla so nam iz Šlezije. Tam bo volile istega dne kmečke občine iu so nemški liberalci izgubili tri mandate. Dva so jej odvzeli Poljaki, jednega Čehi.
Glede volitve Moravskih kmečkih občin nam je pripomniti, da je mej propalimi kandidati tudi vodja Moravskih Staročehov in zagovornik vladi prijazne politike, dvorni svetnik dr. vitez M e z n i k. To je menda dovelj jasen migljej Staročehom in vlad), ako se nevolja ljudstva obrača celo proti tako odličnim prvakom, kateri so zastopali narod že celo dolge vrsto let. Po tem soditi, se ljudstvo ne bode dalo več pitati se samimi praznimi obljubami, ampak bode zahtevalo nedvomnih dejanskih dokazov, da je vladi resna volja z vršenjem pravic, ki so tudi nam Slovanom zajamčene v ustavnih zakonih.
Kompromis v veleposetvu Sta-jarskem se je torej razbil. Postopanje konservativnega lista „Grazer Volksblatt" je zares čudno — morda bi bolje rekli: neodkritosrčno. Nedavno je tožil, da nemški liberalci konservativcem pot zapirajo, da se ti le poslednji v narodnem pogledu ne morejo približati
ki se nahaja v rokah Slovanom sovraž- 8poBobnih, slovenščine v e š ć i h j prvjm. Sedaj pa, ko se je k o m p r o-nih mož.	inJ° ljubečih učiteljskih moči L, j 8 razbil, se pa rečeni list kar na-
Da statisti ški urad v Trstu postopa potrebuje slovenska o k o 1 i c a ^ enkrat spomni tudi nenemških narodov, enostranski ter pritiska na občinstvo, da ne Pa bogatih šolskih palač, • Najprvo žuga nemškim liberalcem, da bode se izdaja za Italijane ter ne pove svoje v kojih 86 de ca kvari in P j morda priobčil neke akte, tičoče se te za-prave narodnosti, — kaže nam istina, da ločuje a 1» ysaj zaoBtavlja n a deve, potem pa
fio,8tvo z (konservativci)
na belem dokazano, da učinjamo Slovenci v Trstu in okolici skoraj tretjino vsega prebivalstva ter da smo navzlic tej resnici potiskani ob steno, tajili bodo rudeČi gospodje v mestnej hiši. da nas v Trstu celo ni! Gotovi smo, da bode stati-stiški urad vse sile napel, da tudi to pot nabroji velikansko število Italijanov ter zmanjša do peščice broj Slovencev kažoč začudjenemu svetu, da je tu laška dežela. Radi česar opozorujemo že sedaj naše ljudstvo, da dobro pazi, kam je sta-stikar zapiše, ali mej Lahe ali mej Slovence. Prestopki v tem obziru bodo imeli hude posledice.
Šolstvo v Trstu in okolici živo potrebuje korenitega preustroja. Ogromna svota, ki se izdaje za šolstvo v okolici, je za polovico po nepotrebnem potrošena, zapravljena. Z onim denarjem, ki ga mestni zastop izda za okoličanske polovičarske p0_ i šole, hoteč po sili okolico polaščiti, dale da bi se v zadnjej vzdrževati dobre šole, po-nekod peto-, šcstorazrednice, iz katerih
bi deca lehko prestopala v mestne srednje Temu številskemu propadanju uzrok "sta 6o,e- Okolica živo potrebuje svojo inteli-nekoliko statistiski mestni urad, ki je ob &ence> kajfci obstoječe ljudske šole, ne da času ljudskega brojenja postopal euostran-,bi ljubezen do učenja pospeševalo in kre-ski in čestokrat krivično; največ je pa Pile> zavirajo ga ter nekako zabranjujejo uzrok slaba organizacija tukaj- okoličanskej mladini uhod v srednje šole. š njega šolstva in šolska oblast sama, Dobrih, slovenskih šol
je tudi število Nemcev v Trstu v omenje-nej dobi padlo. Lahi so jih v teku 34 let dosti pohrustali. Leta 1846 našteli so namreč v Trstu 8470 Nemcev ali 10-55%, a leta 1880 so jih nabrojili samo 5141 ali 4-27% torej nad 3000 ali okolo 6% manj. To se je zgodilo navzlic mnogoštevilnim c. kr. nemškim šolam, vzlic višjej omiki Nemcev, koji so večinoma uradniki in trgovci.
Vprašam pa: kako naj bi se ne zmanjšalo število Slovencev v Trstu, koji nemajo niti jedne slovenske ljudske šole, še manj pa srednjih šol? V tem ko so Nemci z Italijani popolnoma jednakopravni, ko se njih jezik čisla in spoštuje v uradu in soli, izbacnjen je naš slovenski iz deželnih in deloma tudi državnih uradov ter je čeloma brezpraven v soli.
Meseca decembra t. 1. vršilo se bode zopet ljudsko štetje. Tudi letos bodo šteli narode po „obČevalnem jeziku" navzlic predlogu grofa Kunica in posl. Jahna, da bi se štelo po „narodnosti". Od statistiških
poti omike! Dokler se pa
dobrim zakonom ne preosnuje trr prilagodi
i ]|m pogoj slovenskim potrebam in težnjam ; dokler . ..____
bode celo slavna vlada — od katere bi se smeli nadejati pravice — pospeševala učenje laščine ter pustila, da Be raznaro-dujejo celo povsem slovenski kraji v okolici tržaški; dokler bode z mirnim očesom gledala na pogubno delovanje „Pro patrie" in na nezakonite ukrepe mestnega zastopa v Trstu: — dotlej se istej vladi ni nadejati, da bi se razmere v Trstu zboljšale. V njeno sramoto stali bodo vedno Čuvaji pred kolodvorom ter branili spomenik, postavljen na dobro obiskovanem trgu in spominjajoč najslavnejšo dobo; dotlej se je istej vladi zmirom bolj bati, da bi se tudi dosedaj neomadeževani slovanski živelj ne zastrupil po laškem jeziku in mišljenju. Vladi bi morala pač biti največja skrb, da si vzgoji čim več prijateljev in udanikov — te si pa odtujuje, ako podpira laški živelj na škodo slovanskemu, j Iredenta zmagonosno povzdiga glavo in greben; pojavlja se v mestnej seji,
piše, da so morali oni odkloniti nekov stavljeni ako neso hoteli zapustiti svo-jege zistema krščanskega postopanja z drugorodnimi." Da bi bili gospodje takoj sprvega, ko so se začeli pogajati radi kompromisa, povdarjali krščansko postopanje do drugorodnih, hvaležni jim bi bili tudi mi, ker bi nam bili dokazali, da jim je res do pravice; ali da so so še le kasneje, ko so jih liberalci postavili pred vrata, spomnili svojih dolžnosti do nas, je pa vender nekako — sumljivo.
28. t. m. završila je tudi o g e r s k a delegacija svoje delo. V svojem zaključnem govoru izrekel je predsednik grof Tisza naslednje znamenite besede: „Ogerska delegacija si je v svesti, da tudi najdražji mir zahteva vender-le manj žrtev, nego najcenejša vojna". Tako ie mož potolažil zbrane gospode z ozirom na velike žrtve, katere nam bode doprinašati v bodočnosti za vojaške namene.
V nanj« države. S r b s k e m u r a z k r a 1 j u Milanu
, it . . , , . ... 10 greoen; poiavha se v mestnei seji, v orusKerourazKraiju uiiimiu podatkov je največ odvisna izpolnitev' ® .	/ ,	.	x i	* i- „
»•u * i- • * * • j . . . i . uradih m na ulici: — tei hidri, ko a na-	začele so se zopet Bhne cediti po vladi, naših zelja in teženj: dokler no bode črno • . . .. .	<j j •	j	*	a • i * _____ meruje pripravljati tukajšnje dežele za	Sedaj se pred vsem svetom producira kot
mater Italijo, morala bi vlada krepko eto-	politiški švadroner. Nedavno se je vdeležil
vaklikne : „Oh, lepi spomladanski večeri, I piti na prate ter jej prestriči nit. lrredenta	banketa profesorjev in tam gostobesedno
kje ste!« Delal sem se, kakor da ne j nema nobene podlogo, da razklicuje tukaj-	razložil slaboglasno svoje blago. Napovedal
čujem. Potem pa zopet nadaljuje: „Prosim, 'inje dežele za laško zemljo, kajti tu bivamo	je vojsko radikalnej stranki, „katerej je
če vam je ljubo, ostaniva danes tu na tej ' tudi mi Slovani, zavedamo se svojega rodu	bil in ostane protivnik". Vse te pretnje
klupici, pogovorila se bodeva nekoliko, j ter tirjHai0 od ?ladej da nft8 ?zame v	pa menda p08cbno ne inponujejo vladi,
svojo zaščit.	kajti v odgovor vpoknjila je rektorja Be-
Zapomnć naj si odločujoči krogi, da	ligrajske visoke šole Nikolajeviča, ker se
je tukajšnja zemlja lastnina tudi slovan-	j« vdeležil rečenega banketa.
Meni je neizrečeno dolg čas ; odkar sem odišel iz Zagreba, nesem se mogel pogovoriti po svoje". Razveselil sem se te ponudbe, ker je bila vodana moj mlin, kajti neka tajna sila gnala me je do mladega častnika, katerej vzroka si pa sam nosem mogel raztolmačita. Sedaj ponudila se mi je priložnost, da se mi spolni moja želja, katero sem gojil v sercu svojem. Vsedeva se toraj na klop pod široki cveteči divji kostanj. Občudujočemu krasoto narave izvil se mu iz prsi globok vzdih. Govoril je jako prijetno in ni bilo težko pogoditi, da mladeniča tareti telesna bolezen in duševna bol, katerih prva je bila še ozdravljiva, ali za drugo ni bilo zdravila v kopelji. Ko tako sediva vsa zamišljena, potegne rahel vetrič ; belo cvetje se pa usuje na naju | „Sneg" rečem jaz smehljaje se. „Da to je poslednji sneg, ki pada na me, ker gotovo je, da bode prihodnji sneg, ki pokrije zemljo, pokril tudi mojo gomilo" odgovori mi žalostno.
(Dalje prihodnjič).
skega življa, kateri je na njej domačinec.
Slovenskim državnim poslancem po-dajemo te male podatke s prošnjo, da osvetijo še večkrat tukajšnje odnošaje na
Majorja Panico so torej vsmr-tili Bolgarski vladni krvoločne ž i. Rekli smo vsmrtili — ali prav za prav so ga umorili. Slavni in hrabri
zahtevamo plačila, ki bi bilo vredno te žrtve; plačilo to je: da smo Člani naroda-gospodarja, ki si sam pribori delež svoj na tem svetu in ga ne vsprejeinlje od dobrohotnosti in milosti kacega druzega naroda. Nemčija vzdrami so!"
Nemški vojni m i n i t e r V e r d y du V e r n o i s dal je svojo ostavko. Vzrok demisiji je neki ta, ker ni zadosti odločno zagovarjal vojne predloge. Njegov naslednik bode najbrže gencral-lajtnant W i t t i c k.
1.
višjem mestu ter zahtevajo poravnanja in	Kobui'žan je pa istega dne pobegnil izmed
izvedbe — narodne ravnopravnosti. Gutta	nsvojega zvestega naroda" ter prihitel na
cavat lapidem . . . kapljica izdolbi trd	varnejša avstrijska tla, da bi se mu tam
kamen: tudi vlada videč neprestane tožbe	doli ne prigodilo kaj neprijetnega. Vladni
o krivicah, morala bode spoznati istinitost	li"ti sicer trde, da je bil to le goli slučaj,
odnošajev, položaj na Primorskem ter vpe-	da je uprav istega dne knez odpotoval, Ijati boljše razmere. Caveant consules da ne bode prekasno ! L—n.
ali
mi imamo o tem svoje lastno menenje. Kakor kaže, tudi južni Nemci neso kaj zadovoljni, da otok H o 1 g o 1 a n d pripade k Nemčiji. Po vsem južnem Nemškem pripravljajo neko peticijo do nemškega državnega zbora, v katorej bodo zahtevali, da se ne odobri nemško-angleška Predvčerajšnem so volili v d o ž e 1 n e pogodba. V tej peticiji jo tudi naslednja zbore mesta, trgi in trgovinske zbornice na apostrofa: Pripravljeni smo vsak trenutek Stajarskem in M o r a v s k e m. Na Sta- slediti pozivu cesarja in se pokorno izpo-jarskem ontalo je dosedanje razmerje, na staviti krogljam sovražnika; ali za to
Politični pregled.
Notranje dežele.
DOPIS
Iz Rifenberga, 28. junija. (Vete' r an s k a zabava.) [Izvirni dopis.J V nedeljo 22. juuija imeli smo po mnogih letih v našem R i f e n b e r g u plesno zabavo, katero je priredilo vojaško veteransko družtvo. Zbralo se je obilo občinstva v Ličnovih prostorih, in veselo vrtele so se plesalke v krogu uniformiranih možakov in privatnih gospodov. Veselica bila je prijetnega in mirnega značaja ; ples se je vršil v postavnem redu; svirala pa je umna godba veteranskega orkestra in zabavalo nas je mej raznimi godbenimi točkami zbrano petje domačih pevcev.
Na čelu veteranov počastil nas je se svojo navzočnostjo družtveni predsednik in višji reservni častnik, gosp. Jakobi in ud veteranski, gosp. pl. Pallich, oba v družtvu mnogih gospodov iz Gorice. Imeli smo nadalje v nasej družbi nekoliko ko-menske gospode : gosp. sodnika Cazzafuro,. gosp. pristava iu notarja Čibeja. Bili sa tudi navzoči gospoda iz Ajdovščine, mej njimi nas sodnijški pristav gosp. Ussair in sploh tujci iz raznih krajev okolice. Ob tem patrijotičnem večeru pogrešali buio neradi dušo družtvenega bitstva in nosilca patrijotične agitacije po vipavskej pokrajini, našega blagega grofa Lanthierijar kateri je bil zadržan zabave se udeležiti^ Sploh pa je bila v obče jako animirana zabava. Vsem osnovateljem te lepe zabave izreči nam jo uajprisrčnejšo zahvalo, posebno pa izrekamo popolno priznanje domačim veteranom, kateri so mnogo pripomogli, da se je vse v tako lepem redu izvršilo.
Konečno izrekamo željo, da bi se ponovila ta veselica, katere svrha je lepa in patrijotiska. Tako patrijotiške slavnosti služijo vsakemu kraju v čast — in tudi Rifenbergu!	P.
Iz Borovnice, 23. junija t. 1. [Izv dop.J Nič ni tako skrito, da bi ne (bilo enkrat odkrito , pravi pregovor; po domačem pre. govoru imejmo tudi mi potrpljenje, morebiti so nam katerikrat posreči, priti na sled piscu zadnjih dopisov v nekem listu. Dokler se to ne zgodi, ni treba nikogar sumničiti, da ne bi zadelo kakega nedolžnega, dasi se kaj radovedno poizveduje po predrznežu — staro ali uiladokopitnežu. Ne brusite torej preveč peta! Zdi se mi, kakor bi mislili nekateri, da bi bili tu-kajšni dopisi vzeti v zakup le za nekatere-vrste listov sovenskih. Tem naj bi bilo prav in slobodno napadati, zasmehovati in brusiti kolikor drago. Seveda mi smo mi!' Ako bi se kdo drugi s kakim dopisom-pokazal, koj ga je treba poizvediti in najti; poteui po njem ali s peresnimi držali, ali z „loparji!" Živijo! — Tako se je izrazil v svojej modrosti nek tukajšnji gospodič, da bi se s tem orudjem udrihalo po vseh, ki žnjim in njegovo stranko ne trobijo v en rog. Imenovani gospodič bode svojo modrost še lahko prodajal, vsaj se je že visoko vspel; v občini je svetovalec, volijo ga tudi pri volitvah za volilnega moža, kljub temu, da nema postavne starosti. Pri prihodnjih občinskih volitvah bodemo še zanj agitovali — ako nam v avojej »velikodušnosti* obljubi voz ali čoln opeko — da nam bode županil in pri deželnih volitvah bodemo pa delovali in
si prizadevali, da postane naš zastopnik celo v deželnem zboru. Ker pa je se mlad, zna mu biti sreča ugodna, da pride v prihodnjem stoletju še v državni zbor. Samo loparjev naj ne pozabi, ko odhaja na pot! O tem modernem junaku bodemo imeli prilike še marsikaj zanimivega povedati. Sedaj le še to : Gospod Josip naj v svojej bahariji in ošabnosti „kavaliri" kakor hoče, toda svetujemo mu prijateljski, da naj stvari nikakor ne pretira. Vsekako čudno je to, da bi smeli le nekateri ljudje v časopise pisati! Če se kdo drugi le gane, gorje mu! Kje je logika ? lahko bi vprašala še kaka ženska. Čemu tolike radovednosti po dopisovalcu, katerih je kakor gob po dežju; tudi tacih, na katere še nihče ne misli — postavim moja malenkost. Čemu tista vohaja in poizvedovanja?! Znan jo § 19. tiskovne postave ; sklicuje naj so nanj, komur se kaka krivica godi. V enem prvih dopisov od tod, čutil se je nek gospod po nepotrebnem zadetega; toda njemu ni hotel nobeden ničesar, čemu hodi za druge po kostanj v žerjavico P Če se torej osmodi in opeče, naj samemu sebi pripiše. Kdor išče, najde! Odgovore v obrambo naj si g. oče kuje sam, ali naj jih v drugo kovačnico pošlje, kjer imajo boljše jeklo in ogenj ! Čevljar naj se drži svojega kopita, tajnik svojega posla ! Čudno je to» da bi nekateri gg., ki hočejo biti vsem jednako pravični, najraje jednega obrali do kosti — četudi jim ni ničesa žalega storil — druzega pa posadili kar na — prestol. Toliko za sedaj. Na svidenje ; če prej ne, na zopetno obrambo. —1.—
Domače vesti.
Odlikovanje. Nj. Veličanstvo podelilo je c. kr. poštnemu nadupravitelju in predstojniku tukajšne telegrafue glavne postaje, Ferdinandu Coffou, naslov cesarskega svetnika.
E. Dragovina, načelnik tukajšnje znane firme, umrl je nagloma za uirtvoudom.
Svečanost sv. Cirila in Metoda v
slovenskih ljudskih šolali pri av. Jakobu vršila se bode due 5. t. m. Zjutraj ob 9. uri bodo av. maša. pri katerej bodo peli otročiči druzega razreda. Po sv. maši bodo na šolskem vrtu peli in deklauiovali otročiči obeh razreda v in otroškega vrta. Vabljeni so stariši iu prijatelji naše šole in šolske mladine.
Otroški vrt v Rojanu priredi v soboto, dne 5. t. m. slavnost sv. Cirila iu Metoda. Ob 9. uri je sv. maša; po m»ši predstava z nastopnim programom: 1. Molitev; 2. Deklamacija : Naša zvezda ! 3. Petje : Zvonovi pojejo; 4. Deklamacija: „Slavčeku* ; 5. Petje: „Domovje mojo Slovenija!" 6. Deklamacija : Sreče dom ; 7. Petje : Mrzel veter; 8. Dvogovor: Mačka in senica ; 9. Petje : Cesarska pesem.
Za podružnico sv. Cirila in Metoda pri SV. Ivanu darovalo je več prijateljev, zbranih dne 23. p. m. v krčmi g. Mijota pri sv. Ivanu, svoto 2 gld. 20 kr. ker so se dogovorili, da bi bilo težavno pisati pisma na korist gori rečene družbe. — Malo dni popred nabralo se je v istej krčmi 1 gld, 20 kr. — Ilvala vrlim Sv. Ivančanom !
„Tržaški Sokol" priredi v nedeljo, dne 6. t. m. izlet v Skedenj. „Sokoli" se snidejo ob 3. uri v telovadnici, od koder odidejo raztrešeni in brez zastavo, do sv. Jakoba cerkve. Tu se uvrstijo. Pri rotundi pod Škodnjom združijo so „Sokoluši" ob	uri z
drugimi udeleženci izleta. Priporočamo slovenskemu občinstvu mesta in okolice, da so v kolikor-moči mnogobrojnom številu udeleži tega izleta.
Veselica pevskega družtva „Adrija"
v Harkovljah izvršila so je sijajno tako v materijalnom kakor moralnem obziru. Vrt gostilne „Al Rnoigimento" bil je primerno okrašen, došlo pa je obilo občinstva od vseh strani vzlic istini, da so napovedali
veselico tako rekoč še le v zadnjem trenutku. Vse pevske točke izvajale so se precizno, osobito je ugajala „Himna Adrije", katero so tudi res, po našem menenju, najboljše peli. Krasna točka bila je tud' „Ave Marija" iz operete „Gorenjski slav-ček", katero je pel mešan zbor spremlje-vanjem orkestra. Pevke so bile vse v na-rodnej okoličanskej opravi s trakovi v narodnih barvah ob prsih, tako da je bil prizor ta zares slikovit, uprav diven. Seveda so morali tudi to točko ponavljati in občinstvo je burnim ploskaujera izraže-valo svoje zadovoljstvo. Cesarsko pesem, katero je sviral orkester, poslušalo je vse občinstvo stoje in razkritimi glavami. Ko so pa potihnili zadnji akordi, je zbrano občinstvo glasno in burno izraževalo pa-trijotiška svoja čutstva. GospodiČina Kažemo va je deklamovala Gregorčičevo „Domovino" in je rešila nalogo svojo povsem častno. Igro „Šolski nadzornik" so predstavljali tako dobro, kakor skoraj še nesmo videli igrati v našej okolici. Samo opozorili bi gospode igralce, da so je tu pa tam malo pretiravalo. Tu velja pregovor, da malo manj včasih več izda. V.-akako pa gre vsa Čast in hvala gospodičinama Antoniji Pertotovi in Mariji R a ž m o v i in gospodom S k a I o v i č u, Dragotinu Pertotu, „nadzorniku" in „Stanku". Z oziroui na častno izvršitev težavnega programa priznati nam je, da v družtvu „Adrija" veje pravi duh in da vršita tako predsedništvo, kakor tudi pe-vovodja svojo dolžnost vzgleduo iu trudo* ljubivo. „Adrija" je zares dika naših oko-ličanskih družtev ! Zdaj pa se par besedi, toda na drugo adreso. Vzlic vzburjenju, katero je vzbudilo magistratovo nasilje, vršila se je veselica v najlepšem, vzornem redu. Oni, ki so bili morda poklicani, da vzdržujejo javni red, so radi nas lahko mirno v senci ležali. Čemu je torej bilo treba vsega tega? Čemu žaliti in razburjati dobro ljudstvo P! Barkovljani so sijajno pokazali, da okoličani naši so miroljubni ljudje. Magistratovci ne dražite jih, ko vender ne zahtevajo druzega, nego svoje pravice!
Novi vodovod mesta Ljubljantkega
odprli so v nedeljo. Mestni zastop Ljubljanski je imenoval v posebnoj slaviiostuej seji gospoda Ivana Hribarja, načel-uika vodovodnega odseka in neumornega pospeševatelja vodovodnih del, častnim meščanom. Tudi mi izrekamo svoje liajprisrčnejše častitku vlemu možu! | Le resnico! Častivredno vredništvo „Sloveučevo" nas je o nečem poučilo, kar smo že davno vedeli: da tudi mi nesmo nezmotljivi. Vsaj smo sami v predzadnjoj številki rekli, da hočemo lojalno uklonili tilnik svoj, kader-koli nam „Slo-vente" dokaže, da smo na krivem potu. Besede to torej nikakor ne kažejo na do« | mišljevanje nezmotljivosti. V omenjeuej notici smo tudi mi zatrdili, da ne moremo verjeti, da bi bilo častivredno vredništvo „Slovenčevo" načeloma proti gradnji gledališka v Ljubljani. Iu res nam „Slovenec" zopetno zatrjuje, da se ni nikdar načelno izjavil proti gledališču. Ali stvar je vender-le Čudna, ako si jo ogledamo z različnih strani: na jednej strani imamo zatrdila „Slovenčeva", da ni pricipijelen nasprotnik gledališča, na drugej strani pa nas zopet uveruje, da jo njega dopisnik iz Ljubljanske okolice, ki je načelen nasprotnik gledališču, dobro poučen o tem vprašanju. Kak o to P! Nesem nasprotnik te ali one stvari in vender se strinjam z oniiu, k i jej je načelen nasprotnik. Ljuba logika, kje si P! Želite nekoliko citatov iz onega ominoznega dopisa „iz Ljubljanske okolice"? Radi smo poslužni. .Popolnoma prav imajo tisti, ki trdijo, da v Ljubljani prav nič ni treba dežel-nega gledališča". „Tedaj, ko bo dovolili onih 190.000 gld., smo še molčali (torej saiuo molčali, a ne odobravali Op. ured.); če pa bode treba deželi, kakor so govori, plačevati na leto nad 10.000 gld. za vzdrževanje predstav, poslopja itd.,
potem bodemo mi davkoplačevalci po celi deželi pričeli odločno agitacijo proti vsem poslancem, ako bodo dovolili to svoto na leto". Le resnico! zaklicali ste nam, gospodje pri „Slovencu". No, mi pa vprašamo, zakaj ste Vi napisali le to „k a r s e govori" in ne cele, polne resnice P Na to vprašanje neČemo mi odgovarjati, ampak odstopimo besedo častitljivim „Novicam", ki se gotovo nesumljiva prič«. Seveda si mislimo „sumljivost" v tem trenutku po Vaše. Torej „Novice" pišejo v svojej 25. številki: „Pri tej priliki šte-jomo Bi v dolžnost par besedi izreči zoper one politike v našem ožjem krogu, kateri gledališno vprašanje vtdno rabijo za strašilo zoper selske deželne poslance, češ: naš ubogi kmet, ki vedno le trpi ir. strada, ne bode Ljubljančanom preskrboval krat-kočasenja v gledališči. Temu nasproti omeniti nam je pred vsem, da je za zgradbo gledališča deželnemu odboru merodajen sklep deželnega zbora, po katerem je deželnemu odboru naročeno : a) skrbeti za zgradbo deželnega gledališča, katera ne sme presegati troškov 190.000 gld., b) k tem troški-m sklada gledališki zaklad: kupnino za pogorišče starega gledališča 20.000 gld., ostanek zavarovalnine, ki je znašala 60.000 gld., prispevek mesta Ljubljanskega, ki znaša v sedanjem položaju 22.500 gld., konečno prostovoljni doneski. Nad to preostalo potrebščino pa sme do najvišje svoto 100.000 gld. deželni odbor pokriti z najemom, kateri je vzeti za račun gledališčaega zaklada s poroštvom dežele, proti tem, da se povrne v 40 letih. „Ubogi kmet", oziroma dežela, bode imela toraj pri vsem tem samo poroštvo za najetih k večjem 100.000 gld., skrb deželnega odbora in zbora pa bode, da se to posojilo z dohodkov gledališča redno vrača in konečno vrne. Nihče ne bode tajil, da gledališče koristi v prvi vrsti Ljubljani, koristi pa slovenskemu življu v deželi sploh in bode sedaj toliko bolj, ker bode dejansko „deželno". Mislimo toraj, da so vsi razumnejši kmetje z nami, ako trdimo, da je tudi Ljubljana naša in da je treba postopati vzajemno". — Tako torej „Novice" ! Iu mi priznavamo — prosimo, oprostite nam ! — temu staremu slovenskemu in kolikor-toliko tudi deželnega odbota glasilu večjo avktoriteto, nego Vašemu, dobro poučenemu dopisniku! Zdaj pa še jedno glede takta. Samih sebe nočemo zagovarjati v tem pogledu, naj le sodijo drugi ? Ker ste pa že stirali na dnevni red vprašanje o taktu, Vas pa že moramo vprašati, je-li bilo to taktno, kar je pisal večkrat omenjeni Vaš dopisnik?! „Če imate Vi, gospodje v Ljubljani, svojo ljubljence, katerim bi zopet radi pripravili kako s 1 u ž b i c o, dobro, storite to, pa plačujte iz svojih žepov, ne iz deželnih. In govori se že, da nekdo čaka na tako mesto. Nur nobel. so lang' cs geht!" Je li taka pisava stvarna in taktna? Vi torej očitati, da hoče deželni odbor, oziroma deželni zbor, zapravljati tisučake, samo da bi „nekomu" preskrbeli „služ-bico" ; očitate, da hočejo v Ljubljani na deželno stroške umestiti grd protekcijonizcm. To je vendor prepristransko — o taktu pa niti govora ni. Sicer si je pa tisti „nekdo" v inozemstvu priboril tako ime, da bi uii Boga hvalili — in prav nič se ne bojimo, to očito povedati —* ako bi ga ohranili domovini v prospeh naše umetnosti. — Z veseljem smo pa vzeli na znaje zatrdilo Vaše, da „Vas veseli, da se tržaški narodni krogi vodno bolj zanimajo za slovensko vzajemnost". Hudobija bi bila, ako ne bi verjeli, da imate tudi v srcu, kar imate na jeziku. CIara pacta, boni amioi ! — Toliko v odgovor. Pri vsem tem se nam pa vender-le dozdeva, da no u i bilo odveč, ako bi se dr. Consolo potrudil v Ljubljano.
Za gradnjo VI. župne cerkve v Trstu nabralo s« je po zadnjem izkazu 8804 gld. 10 kr. v gotovem in 2350 gld. v vrednostnih papirjih. Nadaljne dobrotne prispevke
vsprej 'majo hvaležno odbor, tukajšnji škofijski urad in gospodje župniki vsega školi jstva.
Tržaški mestni zastop imel je v ponedeljek svojo sejo. Poročilo priobčimo prihodnjič.
Občni zbor čitalnice v Pulju bode dne 6 t. m. ob 4. uri popoludne. Ker je na dnevnem redu volitev novega odbora, prosimo vse gospode družtvenike, da se udeleže tega zbora.	ODBOR.
Iz Štanjela. Dne 6. julija t. I. ob tretjej uri popoldne imelo bode Štanjelsko vino-rejsko družtvo združeno s Tomajsko podružnico, v svojih prostorih v Štanjelu svoj letni občni zbor, h kateremu vabi vse gg. družtvenike	predsedništvo.
Iz Černegakala so nam piše: Kakor smo poizvedeli, zaročil so jo gosp. Dra-gotin Siškovič z gospodieino Kristino Modičevo. Čestitamo vzgleducmu paru !
Delalski shod v Škednji bodo v nedeljo (i. julija ob 4. uri popoludne v gostilni gospoda Jožefa Sancina — Neinca. Obravnavalo se bode: 1. Normalni dnevnik 8 ur za odraščene delslce. 2. O jednakosti političnih pravic itd. za vse meščane. Shod je javen. Ta shod prirede slovenski delnici; obravnavalo se bode slovenski iu tudi vsa oznanila so slovenska.
Štrajkati je začelo 500 kamenosekov. Ti-le zahtevajo: 9urno delo na dan, malo povišanje plače, redno izplačevanje plačila, in natanjčno u rojenje dnevnega reda (kajti do sedaj ni bilo pravega reda); vzdrževanje jednega nadzornika dela v vsakej de-lalnici in omejitev dela za dečke. To so glavna zahtevanja štrajkajočih kanienose-kov, katera so — kakor trdijo — povsem opravičena in se nadejajo, da bodo gospodarji ugodili tem zahtevam.
Avstro-ogerski Lloyd. V novejšem času so začeli z vseh strani udrihati po našem L!nydu, — ker zasluži. Vodstvu družbe so seveda ti napadi skrajno neprijetni, ker so prišli uprav v trenutku, ko prosjači za povišanje subvencije. Mi seveda tudi želimo, da se dovoli višja subvencija in tako ohrani važno to podjetje, toda vzlic temu odobrujomo, da se je vender enkrat ožigosalo neracijonelno postopanje krivonosih Lloydovih" mogoČ-nežev. Veselilo bi nas, da bi se vresničila želja delegata gosp. Russa, da bi se namreč družba preustrojila v čisto avstrijsko in da izgine oni izključljivo italijanski duh iz zavoda, katerega morajo podpirati vsi davkoplačevalci cesarstva brez ruzlike narodnosti. Vodstvu Lloyda pa ni ostalo druzega, nego da se zagovarja — samo. Gospodjo so sestavili neko spomenicu, katero je družbin predsednik baron U or* purgo predložil ministru vnunjih zadev grofu Kalnoky-ju in obestranskima ministroma za trgovino, Marquis Baquehemu in Batossu. Glede izplačevanja dividend iz reservnega fonda zagovarja se vodstvo, da ta fond so ni upotrobljeval izključljivo — kakor se je naime trdilo — v ta namen, ampak da je rečeni fond le deloma služil za izplačevanje dividend. Mi sicer nesmo strokovnjaki, a menimo, da tudi to ui pravilno. Naša misel je, da reservni fond služi le svojemu namenu ; ako kako podjetje nema dobička — pa naj potrpe udeleženci; osobito pri družbi, katera ni izključljiva last zasebnikov, ampak pri katerej je interesovana vsa država. Glede stavbenih vrednosti pravi spomenica, da je bila vrednost arzeuala leta 1876 vknji-žeoa z 4,500.000 gld., sedaj so pa vpisali samo 3,000.000 gld. Zakaj pa neso redno odpisuvali, kakor bi bili morali P Sicer pa vprašamo vodstvo Lloyda, zakaj da ne ovrže vseh gorostasnih očitanj, katero objavlja proti Lloydu na Dunaju izhajajoči list „l/Austria". Zakaj ne toži tega li*ta P To kar ta list očita rečenej družbi, ni mogočo spraviti v sklad z avstrijskimi kazenskimi zakoni. Torej opravičite Be !
Bivši delavec tovarne za plin nam piše : Prav jo imela zadnja „Edinost" tr-
dečft, da ao odpuščeni delnici te tovarne vami ljenja vredni. Le kdor je kedaj opazoval težko delo teh ljudij, bode razumel, kako krivično je žnjimi postopalo ravnateljstvo. Oorkota pri delu v tej tovarni je toli silna, da si človek|ne upa prijeti nobene stvari z golo roko. Zahteva, da se vpelje 8urno delo, bila je po tem takem povsem opravičena. Delalci so sicer s to zahtevo propadli, ali tovarna iiua le zgulio od tega, kajti ravnatelj Artelii je s pomočjo nekega Bonaca število dela'cev podvojil. In gospodu ravnatelju ni bilo dosti, da je ljudi iz službe iarinil, ampak je storil, da so stare, poštene delalce, ki so tovarni »luži I i že po 20 let, t spremljali stražniki, ko so prišli | po svojo plačo. Se je-li gosp. Artelii bal, da bi mu kaj storili? Kako neki, ko so v . tovarni pustili vse svoje moči, svoje idravje, svoje meso in svojo kri! Postopanje gosp. ravnatelja izviralo je iz so-vražtva do nas Slovencev, ker delalci so bili našega rodu. G. Artelii naj pomisli, da je tudi on bil svoječasno v revščini iu I bi moral razumeti, da jok nedolžnih lačnih otrok sega nad oblake!
Nesreča. Pri gradnji magazina št. 7 v novej iuki padla so neka težka železna vrata na težaka Antona Vtabeca.g Reveža so prenesli v bolnico in je malo upanja, da bi ozdravel.
„Dom in Svet" VI. zvezek ima naslednjo vsebino: 1. Sveta brata. I. Rosta-mila, zložil A. M.; 2. Luka Vrbec. Zgodovinska povent iz 16. stoletja, spisal Podgoričan. 1. Nova vera ; 3. Na grobeh. Povest, napisal Vladiboj; 4. Podobice. III. Na Ferdinandovem mostu. Dr. Pavlica. IV. Sirota, Podgoričan. 5. Tinček iz Bosne. Šaljivi obraz, spisal A. Sušnik ; 6. Zakleto jezero. Po kamniški bajki, zložil A. M.; 7. Pisina iz slov. krajev III.; 8. Kriva prisega, zložil —g—.; 9. Josip Ogrinec, J. Benkovtč; 10. Nekoliko o fotografiji, priobčil A, Tramte; 11. Schopenhauer, spisal dr. Fr. L. (Dalje.) 12. Čutno pred-stavljenje itd., dr. I. Svetina. (Dalje). 13. Nekaj porabnih mislij itd., piše F. Lekšc. (Dalje.) 14. Slovstvo; 15. Novi hrvatski grobovi ; 16. Raznoterosti.
Bratje „Sokoli" ! Poživljamo Vas, da se udeležite družtvenega izleta, ki bode v nedeljo dne 6. t. m. v Skedenj, v mnogobrojnem številu in v družtvenej opravi. Sestanek ob 3. uri popoludne v telovadnici.
Člani, kateri se udeleže izleta, pridejo naj jutri zvečer ob uri v telovadnico!
Na zdar! ODBOR.
L i s t n i c a upravništva.
Oosp. Št. F v O. L. Do konea letu dolgujeto šo 2 gld. 40 kr.
Br. 407./K. š. v.
Gabrijela Drugo v ili a, rojena \Vuuscli, potrta žalosti na/nanj a tiuli v imenu vseli drugih sorodnikov prijateljem in znaneem, <lu je v soboto dne 28. junija ob 11 '/2 uri zvečer umrl njen nopozabljivi iu preljubljcni soprog]
EDVARD DRAGO VINA,
commendator reda papeža Gregorja Velikega, posestnik in lastnik tvrdke Carlo Dragovina.
Po izrecni želji dražega ranjcega je bilo truplo preneseno naravnost na pokopališče.
Trst dne 29. junija 1890.
Ta objava naj velja kot posebno naznanilo.
Assicur&zioni generali.
v Trstu
(društvo je ustanovljeno leta 1881.)
To društvo jo raztognolo svoje delovanje na v.so v nje zavarovanju posebno pa: na zavarovanje proti požaru zavarovanje po morju in po kopnem odposlanega blaga in zavarovanje na življenje.
Društvena glavn ca in reserva
dne 31. decembra 1888. f 38,:tG9 849 10 Premije za poterjnti v naslednjih leti b	f. 23,204 77 t.10 Glavnica za zavnrovnnje živonja do Hi. decembra'1838 f. 110,813.920.80 Plačana povračila:
a)	v letu 1888	f. 9 877.592 55
b)	oil začetka društva do 31.
decembra 1888	f. 217.257.894.76
Letni raeuni, izkaz dosednj plačanih od-škodvanj. tarife in pogojo za zavarovanja in ' sploh vsa natanjeneja pojas ila se dobe v Trstu ! v uradu društva: Via della Htazione v lastnej
TRŽAŠKA HRANILNICA
Sprejemlje denarne vloge v bankovcih od 50 noč. do vsakega zneska vsak dan v t •'dnu rar.uu praznikov, iu to o«l 9—12 i re opoludiie. Obned> Ijoh pa od 10-12 ure dop. Obresti
na knjižicu..........3®*
Plačnjfc vs.ik dan od 9—12 ureopolndne. Zijf-Mte ili i 10) gld. precej, zneske preko 100 do 1000 vid im>ra so odpovedmi i-t dni. 7.n ske preko 1000 i»ld. pa 5 dnlj prej Eskomptuja m -nji 'e domicilirane na tržaške,i, trgu po , . • . .	i)'/,", Poaojuje na državne puplrju avstro-ogrske
.lo 10'>0 g\ i. pO........5°/0
viSj-s zneftko od 10U0 do 5000 gld. v
tekočem računu po......47«°.'o
Ve5,e svote po dogovoru. Daje denar proti vknjižei ju na posestva v Trstu. Obresti po dogovoru.
TUST, 15. februvarja 1890.	18-24
Avguštin Briani
obrtni kemik.
Cono štv. 22. — Barkovlje 249.
pripravlja tele sirupe:
nmlinovec..........kilo po 80 kr.
ribež ............. „ , 80 „
i/ malin in tamarinda ..... „ „ 80 „
iz črnih murv......... „ „ 80 „
iz granatnih jabolk...... n „ 90- „
iz tamarinde......... n „ 55 „
iz pomeranč ......... „ „ 80 „
Daljo pripravlja tudi koncentruvan «irup iz da-teljnov iz Aleksandrije. izvrsten lok proti kašlju prouzročenomu po prehlajonju, proti unetju pluč, bronehiti itd. 80 kr. kilo.	1—5
Opazka: Te cene veljajo za dom naročnikom za trg zniža se za 10 odstotkov.
Spomladansko zdravljenje.
Čaj „Tisoč cvetlic" (Millefiori).
Čisti kri. Izvrstno sredstva, ako poče v želodcu, kakor tudi proti zabusanju in hemoroidom. En zavitek, zadosten za zdravljenje stane 50 kr. in so dobi v odlikovanoj lekarni Praxmarer „Ai due Mori" Piazza Grande.	7—10
Pošilja blago do>ro s?rav.ieno in poštnina prosto !
| Teodor Slabanja
srebrar v Gorici, ulica Morelli št. 17,
'priporoča se vljudno pri visoko častiti duhovščini v napravo cerkvenih posod in orodja najnovejše oblike, kot: monstranC. kelihov itd. itd. po najnižji ceni. | Staro reči popravi, ter jih V Oflnji pozlati in posrebri. Na blagovoljno vpraSnnje radovoljno odgovarja.	30—27
Pciilja blago dobro spravljeno in poitnina prosto!
hiši.
1 — 12
Letno stanovanje
Tiskarna Dolenc f Trstu
izdeluje vsakovrstna tipogrnflčna delu, kakor: priporočnice, račune, okrožnice. vnitnice, peroiilne objave, vabila, programe, izkaze, oglase, pravilu, »stopnice. zaključne račune (bilance), ro-čisčnike, cenike, polnomoči, jestvenike. carinsku pisma, naznanila, izpovedne listke itd.. — vse ukusno in po ceni.
Tinkama prodaja nastopne slovenske knjige, kakor: „Kmetijsko berilo" po H> nč.. trdo vezano f»0 nč. : „Sodni obrazci-' po 20 nč.; ,. Viljem Teli" po 40 ne.: „Ljudmila" po 20 ne.; „Filip" po 20 nč. : „Antigona" po 20 nč.; „Trst in okolica" po 80 nč.; „Pjesmu u zvonu" po 20 uč.; „Istra" po žJOnč.
Postava o „črnej vojski po o nč.
Ima v zalogi vse potrebne tiskovine in knjige za župne urade.
Natječaj.

FILIJALKA
c. kr. priv. avstr. kreditnoga zavoda
za trgovino in obrt v Trstu.
Novci za	vplačila. V vredn. papirjih na V napoleonih na
_	4-dnevni odkaz 2"t1(7j	80-dnevni odkaz 2°/0
' /~i -Ti.-	i i	, 8-	„ 2S1.%	3-mesečni „ 2 V«0/«
;V Gorenjem Logatei s potrebno sobno 30. *	b n 2v,%
j opravo za rodbino treh oseb, odda se | Vrednostnim papirjem, glusečim na napoleono, ka-! takoj. Natančneje o tem pove gospod f6" ;e	v <*™gu. pripoana »e no«
J	r o i ' boroHtna tarifa na temelju odpovedi od 17.
I 11 (3 Z Rib tir 3 3 noven,^rn' novwrabra in 18 decembra,
* 1	i	Okrožni oilrtel.
V Gorenjem Logatei (Ober-Loitđch).' v vredn. papirjih 270 na vtiako uvoto. ----— 1	V napoleonih brez obrenti
Biunione Adriatica di Sicurta '........
V TrStll.	kakot za Zagreb,Arad, Rožen Oradoc, IloriiiaiiHtadt.
. .. .	luomoHt, Celovec, in Ljubljano— brez troftkova
Zavaruje proti požarom, provozu po &u- ;	* . ; J
hem, rekah in morju, proti toči, na živenje v	Kupnja in prodaj«
vsih kombinacijah	vrednostij,	diviz, kakor tudi vnorfonje kuponov
Slavnlca In reservt društva dno 31. deoombra 1883 124 —12	pri odbitku l"/on provizije.'
Glavnica društva	gld. 3,800.000 - |	P r e <1 U | m i.
Reservni fond oi. doniftkov • 536.622 OV Posebna rt'serva dobitkov o«i
?avnrovanja na Živi cn:e	150.IMJO-— i
Ke/ervn foi.d za po ip-tic na jircmikanja vrednostnih efektov 161.500 — Premiina reserva vseh oddelkov • 7.842.7H0'3ti | Res crv a za ikode	• 267 601-
24-18	V portfelju:
I'remije, kt -e imajo potirjati
v prihodnjih letih . .	» 16.954.1 IH 57
Skupni znesek vi. h škod plačanih od I. I.-38 do 1883 gld. 114.949.847 uf.
Urad ravnateljstva: Via Valdirivo. ^t. 2 (v lastn-j
--)
Na jam5evne listine pogoji po dogovoru. Z odprtjem kredita v Londona ali Parizu, Her-liuu ali v drugih inuntili — provizija po po« godbi.
Na vrednosti obresti po pogodbi.
Uložki v polirano.
Sprejemajo se v pohrano vrednostni papirji, zlat ali srebrni denar, inozemski bankovei itd. — po pogodbi.
Tr»t, 17. februvarja 1890.	13 -24
U ovom političkom kotaru imaju so popuniti sliodeća učiteljsku mjesta :
1.	Tri uojesta učitel ja 111. vi »ti (ravnatelja) na mješovitih jeđnoruzrednicflh u Tatrah, Munah i Brezcah, eventualno mjesto podučiteljrt u Rakovcu, prvo sa slovenskim, zadnja dva s hrvatskim u&evnim je/ikom.
2.	Mjesta učiteljicah III. vrsti na mješovitih dvoraziednicuh u Klani k hrvatskim
i u Jel&anah sa slovenskim ućuvnim je-j zikom.
3.	Mjesto podućitelja na eetveroraz- i rednici u Ivastvu s hrvatskim ueevnim j jezikom.
4.	Mjesto podučitoljice nu mješovitoj j trorazrednici u Sv. Mateju s hrvatskim učevnim jezikom.
Natjecatelji za učiteljska mjesta u Tatrah i Brezcah valja da su usposobljeni za poučavanje katoličkoga vjeronauka.
Plaće i užitci skopčani s tirni službami i/vidni su u pokrajinskih zakonih 3. novembra 1874. zem. zak. br. 30, odnosno 14. decembra 1888. zem. zak. br. 15.
Molitelji neka svoje obložene molbe-nice eventualno službenim putem do Če-tirijih tjednah ovamo ulože.
C. k. kotarsko skolsko vieće Volosko
27. junija 1890.
Srečke Dunajske razstave po Igl.
i«-4 Vsaka srećka je veljavna za obojna žrebanja.
McKiinnivk <lol»itU.ov y.a obOjtin {robanja.	1 8
Prvo žrebanje 14. avgusta 1890. Drugo žrebanje 15. oktobra 1800.
I dobitek vreden 50000 gld. 1 dobitek vreden 50000 gld
i	_	„ 5ooo	i	„ aooo	,
i - „ «»>«« l
i
2 dobitka vredna vsak .*» dobitkov vredni 10
ao „	v
50
aoo „	po
204H»
■ ooo
KOO
«o»
IOO dO 90
*ooo
|	I OOO
2	dobitka vredna vsak ROo
3	dobitkov vredni	«00 10 , n IOO ao „ „ r»o
50	*	-	»O
IO «ree. razst. 200 n . . 2000
IO
5
Srečke po 1 gld. Dan. Levy & C, Morpurgo & C.
Najboljia	28 -40
Brnska sukna
raz pošilja po originalnih tuvnrniškili cenah
tovarna finega sukna
Sigel-lmhof
v Brnu.
Za elogiuitno poinlndno in polntno nioAko obleko sndusti jo 1 odiacz<kU v dolgosti 8'10 metra, to jo 4 Dunajski vatli 1 odrozok iz pristne ovčjo volno volja: gld. I.MO i z navadne gld. 9.95 iz lino
gld. lO.AO iz jako lino gld. I9.IO iz najlinojšo Nadalje so v nsjvečji izbori: h svilo protkana greboiniHta Riikna, blago zu ogrtaoe, lodon za lovoe in turiHto. peruvienno in tosking za salonske obleko, prepisana sukna za gg. uradnike, blngo iz ><iiknnca za moško iu dečke, ki se smo prati, pristna piijtu'-gilet-blaga itd. — Za dobro blage, natančno odgovarjajočo in točno dopošiljatev ae jamči. Uzorci zastonj i franko.
e 11 k a gospodarstvena Izložba
14 maja do 15 oktobra
10 sati u jutro do 10 na večer
šumarstvena, umjetnička i obrtnička-
Fontane luniineuse
Pirk i rotunda
Ulaznica 40 novo. — U nedeljah i svetcili 30 novč. — Ulaznice za djecu 20 novč.
T ustnik pol. družtro „Urnost".
1/dnjatelj in odgovorni urednik Maks Cotič.
Tinkarnu Dolenc v Trstu