1 VRHNKA N E DELO GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI LIKO VRHNIKA LETO XXIII NOVEMBER 1988 mmmmmamMmm Mineva 25 let odkar smo združili obrata na Verdu in v Borovnici v DO LIKO Vrhnika. V tej številki glasila želimo obeležiti - 25 - letnico združitve v DO »LIKO« Vrhnika - 30 - letnico Vratarne v Borovnici in - 115- letnico Parketarne Verd V besedi in sliki bi radi orisali našo razvojno pot in dosežene rezultate, ki so nas uvrstili med pomembne proizvajalce v lesnopredelovalni industriji in pomembne izvoznike lesenih proizvodov na konvertibilni trg. V tem obdobju so nas nenehno spremljale in vzpodbujale odločitve o posodobitvi tehnologije, širitvi proizvodnih programov, nakupu novih strojev, postavitvi novih objektov in prenovitvi proizvodnih prostorov, skratka odločitve o večjih in manjših naložbah, zdaj v en oz. v drug proizvodni program, večkrat pa kar v več programov hkrati. To so pomembne odločitve, ki smo jih sprejemali vsi delavci v delovni organizaciji z zavestjo, da gradimo samoupravne odnose in z njimi celotno delovno organizacijo. Vsi dosedanji dosežki nas uvrščajo med najuspešnejše lesnopredelovalne organizacije pri nas, ki ne zagotavljajo zaslužka in socialne varnosti le zaposlenim, temveč napredek kraju in ljudem na območju kjer delujemo. V času velikih gospodarskih preizkušenj, nenehnih sprememb v pogojih gospodarjenja in nihanj na trgih je še posebej pomembno, da imamo začrtane naloge za v bodoče. LIKO-delavci smo odločeni, da bomo stopali po dogovorjeni poti, sprejeto poslovno politiko pa bomo nenehno dograjevali in utrjevali. Dobro se zavedamo, da je bodočnost odvisna od nas samih, vestnega izpopolnjevanja dogovorjenih aktivnosti in zagotovitve kvalitete, ki bo omogočala prodajo naših proizvodov na domačem in tujem trgu. Izvoz je cilj, ki ga moramo razširiti tudi za proizvodnjo stavbnega pohištva, okrepiti in razširiti moramo kooperacijske odnose, zagotoviti dobro gospodarjenje z uresničevanjem dolgoročnih planskih usmeritev. Da so naši delavci sposobni in trdno odločeni vztrajati na dogovorjenih nalogah smo že večkrat dokazali in ni razlogov, da bi ne bilo tako tudi v bodoče. Naš cilj morajo biti izdelki, v katerih bo čimveč lastnega znanja, ki bodo s kvaliteto in ceno sprejemljivi in zanimivi za kupca. Lesnoindustrijski kombinat »LIKO« Vrhnika je enovita delovna organizacija, ki na dveh lokacijah - na Verdu in v Borovnici opravlja: VSEM ČLANOM KOLEKTIVA, VSEM POSLOVNIM SODELAVCEM IN BRALCEM GLASILA ISKRENO ČESTITAMO OB 29. NOVEMBRU - DNEVU REPUBLIKE. %, 2 J/ 9cooo L-oTČ - proizvodnjo lesenega pohištva - proizvodnjo lesenih stavbnih elementov - proizvodnjo žaganega lesa in elementov - proizvodnjo strojev in obdelavo lesa - proizvodnjo računalniške tehnike - storitev za nemoteno opravljanje proizvodne dejavnosti in v zvezi z njimi tudi druge. V proizvodnem programu predstavlja največji delež proizvodnja stolov in miz iz masivnega lesa, sledi proizvodnja notranjih vrat, ter proizvodnja vhodnih in garažnih vrat. Večino proizvodnje predstavlja končni izdelek, ki ga delovna organizacija deloma sama, deloma pa preko trgovskih organizacij prodaja na jugoslovanskem, evropskem in ameriškem tržišču. STRAN 2 RAZVOJNA POT: Začetki segajo v leto 1872, ko je Franc Kotnik pri takratnih oblasteh pridobil dovoljenje za izdelavo in prodajo parketa. Z izredno lepim in kvalitetnim ornamentnim parketom si je pridobil velik ugled na takratnem tržišču, kar mu je omogočilo, da je povečeval in obnovil tovrstno proizvodnjo. V II. svetovni vojni je bila proizvodnja nekolika zavrta, po njej pa se je pod vodstvom delavskega razreda postopno izpolnjevala, širila in dopolnjevala. Poleg parketa je obsegala še proizvodnjo žaganega lesa, lesne moke, otroških sedežnih garnitur. V letu 1958 pa smo pričeli tudi s proizvodnjo lamelnih vrat. Postopoma se je uveljavil industrijski način proizvodnje. Organizacijsko sta se obrata v Verdu in Borovnici vključevala v LIP Ljubljana do leta 1960, ko so se iz podjetja osamosvojili trije obrati. V Radomljah, v Verdu in v Borovnici. Na pobudo Skupščine občine Vrhnika je prišlo leta 1963 do ponovne združitve proizvodnih obratov, ki od tedaj dalje tvori organizacijsko osnovo naše današnje delovne organizacije. Mehanična delavnica ter brusilnica lezil in žag JJM. M,] »Lir Parilne jame Razžagovanje hlodovine Takole se je vršila odprema do železniške postaje RAZVOJNI DOSEŽKI Ključnega pomena za razvoj delovne organizacije je obdobje po letu 1970. V tem času je bila ustvarjena tehnološka in tehnična osnova za prehod na industrijski način proizvodnje masivnega kosovnega pohištva in proizvodnje notranjih vrat. Proizvodnja je bila usmerjena iz manj zahtevnih drobnih proizvodov v proizvodnjo zahtevnejših izdelkov z večjo stopnjo finalne obdelave. Samoupravno in poslovno organiziranost smo prilagajali zahtevam politike proizvodnje, izboljšanju ekonomskega položaja delovne organizacije ter izboljšanju ekonomskega položaja in standarda delavcev. V zadnjih sedmih letih je bil razvoj proizvodnje voden k širitvi programa masivnega pohištva v smeri povečevanja vrednosti glede na porabljene surovine, zagotavljanju visoke produktivnosti v proizvodnji gibljivih manjših proizvodnih serij in v zagotavljanju širšega asortimana izdelkov. Surovinska in zaposlitvena problematika je narekovala vlaganja znanja in sredstev v boljše izkoriščanje lesne mase ter v preusmeritev proizvodnje v pretežno zaključne faze obdelave. Za zagotovitev preskrbe s surovinami so bila izvršena znatna vlaganja v obliki nudenja tehnologije in sredstev v suficitarnih območjih, med njimi tudi na nerazvitih območjih. V delčvni organizaciji so bile v tem obdobju opravljene investicije v zmogljivosti ter pripravo surovin in njihovo hitrejše obračanje (sušilnice, decimirnice), v razširitev prostorskih in strojnih zmogljivosti za proizvodnjo masivnega pohištva in v proizvodnjo kompletnih notranjih vrat, vlaganje v prostore in opremo za proizvodnjo strojev ter periferno računalniško opremo, nadalje vlaganje v infrastrukturo in v računalniško opremo. Prav zaradi vseh teh vlaganj se je organizacija po svojih rezultatih povzpela iz nadpoprečne v panogi med najuspešnejše delovne organizacije v lesnopredelovalni industriji. Tako rast najbolje ilustrirajo sledeči podatki: Prav v zadnjih letih smo največ vložili tudi v družbeni standard. Povečali smo število zmogljivosti za oddih na morju, v hribih in toplicah, kupili 66 stanovanj, od tega kar 32 v zadnjih letih, zagotovili prehrano med delom, vključujoč kosila in malice. Zagotovili smo pogoje za delovanje pevskega zbora in športnega društva, vlagamo pa tudi v ostale oblike standarda. Razvoj tehnologije in proizvodnih programov je zahteval vedno večjo skrb za pridobivanje strokovnih kadrovb. Prizadevanja so se vršila v različnih smereh - z ustrezno štipendijsko politiko - z ustrezno stanovanjsko politiko - s stimulativnim nagrajevanjem - z vlaganji v družbeni standard - z dodatnim izobraževanjem in izpopolnjevanjem Da bi zagotovili zaposlovanje novih delavcev, zlasti z območja naše občine smo v vseh treh osnovnih šolah uvedli fakultativni pouk za področje lesarstva. VLAGANJA V OSNOVNA SREDSTVA 1981 -1987 v 000 din revalor. vred 1987 1981 objekti oprema 15.542 14.599 322.652 303.075 1982 objekti oprema 10.154 90.878 1983 objekti oprema 119.361 143.858 706.617 982.550 1984 objekti oprema 61.109 104.542 289.657 502.847 1985 objekti oprema 130.572 471.345 441.333 1.621.427 1986 objekti oprema 29.690 670.073 56.114 1.286.540 1987 objekti oprema 484.422 1.299.492 480.422 1.299.492 RAZVOJ POSAMEZNIH PROIZVODNIH PROGRAMOV Prav v tem obdobju (od 1980 dalje) je bila posebna skrb posvečena dopolnilnim, nelesenim proizvodnim programom, kot sta proizvodnja strojev za lesnopredelovalno industrijo in vključevanje v enoten slovenski program proizvodnje računalnikov, v katerem je LIKO prevzel proizvodnjo velikih diskovnih enot. PROIZVODNJA RAČUNALNIŠKIH SKLOPOV - Prvi razgovori z DO Delta opravljeni v februarju leta 1980 - 26.6.1980 podpisan samoupravni sporazum o združevanju dela in sredstev v cilju skupne proizvodnje računalniških sistemov Delta - 15.2.1981 dokončanje adaptacije proizvodnih prostorov za proizvodnjo računalniških sklopov, predvsem za proizvodnjo in servisiranje 80 Mb diskovnih enot, kasneje tudi 160 in 300 Mb - V letu 1987 izdelan prvi elektronski krmilnik in montiran na linijo dolžinskega spajanja LDS-A-300 PROIZVODNJA STROJEV BOROVNICA - Pričetek realizacije razvojne usmeritve, zapisane v srednjeročnem programu 1981 - 1985 se ocenjuje 25.2.1983, ko je takratni DS TOZD Servisi - energetika imenoval strokovno komisijo za pripravo razvojnega programa in organizacijo same proizvodnje strojev - Prvi proizvodni prostor (garaže) je bil usposobljen namensko za proizvodnjo strojev v Borovnici v I. tromesečju 1984 leta. - Sam začetek proizvodnje prototipne linije dolžinskega spajanja LDS 300 je v II. tromesečju 1984 leta. - Prva predstavitev linije dolžinskega spajanja LDS 300 je bila na sejmu »Lešma« v Ljubljani leta 1984. - Prototipna avtomatska linija dolžinskega spajanja LDS-A-300 je bila izdelana v III. četrtletju 1985 leta. Javnosti pa predstavljena leta 1986 v Ljubljani in Sarajevu - Prva elektronsko vodena avtomatska linija pa je bila razstavljena na sejmu v Ljubljani »Lesma« 1988 leta. Trditev, da se je delovna organizacija povzpela med najuspešnejše v lesnopredelovalni industriji najbolje ilustrira podatek, da je akumulacija v dohodku v panogi leta 1979 znašala 12,6 % v Liku pa le 7,43 %. V letu 1987 pa je akumulacija v dohodku panoge znašala 10.7%, v Liku pa 14,5 %, kar pomeni za 32 % več, kot je bilo povprečje v panogi. Še pomembnejši je podatek o doseženem konvertibilnem izvozu, ki se je povečal iz 8 milionov USA $ v letu 1979 na 14.255.363 $ v letu 1987 (vrednost fco kupec). DOSEŽKI DO OD 1963-1987 PROGRAM PROIZVODNJE POHIŠTVA VERD n 2 g r. 2 c g = ^ o < S p o (X p PROIZVODNJA LIKO Vrhnika od 1963 dalje v tisoč kosih oz,in3 ■h—b—e- B—-9— B—e--g—B- 109394- 55 GG 67 68 69 70 71 73 73 74 76 76 77 78 79 80 81 83 63 84 85 86 87 □ lcc + stoli 0* vro te IZVOZ v LIKO Vrhnika od 1963 dalje f «5 2 C S 3g >t P . ES ~1 T" 55 GG “i—r—i—r~r 67 66 69 70 vi ~i —i —t - t—i—i—i —I f j (“* v.; 73 74 75 76 77 78 70 80 61 63 1 T l 65 65 8' STANJE ZAPOSLENIH OD 1963 - 1987 ZAPOSLENI v LIKO Vrhnika od 1963 dalje O.’ .»VSVIUC-. -lili .-.vih J i. 100 I :> h e z c 3 S S s gs st U.H09 P D.H.K) — i / P'-,/' P R ./ X J B—Tl._ Z ‘b—e B B-.0- t u-oo -j—j—r~t——r~i—t i—t—i —r~r—r 'T"l—i—i—r—i—r—i—i—r 19S364 P6 PS P7 P9 P9 79 71 /C 7V 7i VE. 50 77 79 79 93 91 95 93 64 95 BC 97 1972/73 Nov objekt za proizv. pohištva in sodobna lakirnica s kanalom za potapljanje in sušenje elementov večinoma nova strojna oprema -1. faza 1976 Ureditev proizvodnih prostorov za proizvodnjo miz v pro- storu ukinjene žage. 1983 II. faza izgradnje proizvodnje pohištva: instalacijska uredi- tev prostora, selitev proizvodnje miz, ureditev ekologije: fil-terske odsesov. naprave, lovilci nečistoč na kanalizacijski mreži. Sledi širitev oddelka sedežev v dosedanji prostor proizvodnje miz 1987/88 Izgradnja regalnega skladišča končnih izdelkov, širitev proizvodnih prostorov v dosedanje skladišče, (montaža, pakiranje), rekonstrukcija lakirnice z modernimi linijami za lakiranje in sušenje sedežev in naslonjal, centralni razvod lakov, kabine in stroji za luženje, kanali za sušenje pri ročnem potapljanju. PROGRAM PROIZVODNJE POHIŠTVA-BOROVNICA 1964 Širitev »mizarske delavnice« in izgradnja skladišča, garde- rob, sanitarij, pisarniških prostorov 1972 Ureditev strugarne v dosedanjih prostorih grobe prirezo-valnice 1973 Izgradnja nove lakirnice z lakirnimi kabinami, sušilnim kanalom za sedeže, linijo za potaplanje elementov z vključenimi sušilnimi kanali 1987 Povečanje proizvodnih prostorov v prostoru ukinjene žage in dodelava elementov in montaža PROGRAM VHODNIH IN GARAŽNIH VRAT 1984 Izgradnja v dodatni del prostorov in nadstrešnica 1986 S povezavo objektov smo pridobili še dodatni delovni prostor 1987 Širitev lakirnice 1987 Zgrajena lopa za skladišče ISA* L IIHR: -* r e : m i - - ■ m ss m:- ; § , • . mfm ilii BKsUKIraEBBHBBS BLAGOVNI PROMET-ŠIRJENJE TRGOVSKE MREŽE 1988 Zgrajen proizvodno-skladiščni center Priština 1988 Kupljen in urejen salon in trgovina Skopje 1985 Kupljeno in urejeno prodajno skladišče Reka 1981 Kupljeno in urejeno prodajno skladišče Boleč (Beograd) 1982 Zgrajeno prodajno skladišče Vrhnika 1983 Urejen salon v pritličju uprave Vrhnika PROGRAM PRIMARNE PREDELAVE VERD 1974 Nove sušilnice 1971 Kovinska nadstrešnica za elemente 1978/80 Temperirnica in nadstrešnica za elemente 1977 Nova žaga na Verdu, komplet objekt, oprema, krlišče, skla- dišče žaganega lesa 1981 /83 Novi montažni sušilnici 1983 Nova decimirnica z zakloniščem in pisarnami 1984 Prva predsušilnica 1984 Zgrajen nov most preko Lubije 1986 Zgrajena lupilnica hlodov na Verdu 1985 Nabavljena in instalirana vakumska sušilnica. Še poseben razmah pa beležimo v zadnjih letih in v letu 1987 smo tako zabeležili 106 inovacijskih predlogov ali 10 predlogov na 100 zaposlenih. To so vzpodbudni rezultati, ki pomenijo napredek na področju inovativne dejavnosti, še zlasti, če jih primerjamo z letom 1986, ko smo zabeležili samo 21 evidentiranih predlogov. Učinek vseh teh inovacij v letu 1987 je znašal 75 milionov din. Gotovo pa vsi inovacijski posegi niso bili evidentirani in je povečan dohodek na račun izboljšav v tehnologiji in organizaciji dela ter poslovni politiki nekajkrat večji od izkazanega. Kljub temu bomo morali še povečati aktivnosti za izboljšanje dela na vseh področjih, da se približamo cilju, to je opravljati le tisto delo, ki povečuje vrednost. jj&ngvj ||P§iE * PROGRAM PRIMARNE PREDELAVE BOROVNICA 1973/75 Zidane tri večje sušilnice 1980 Nabavljena in montirana montažna sušilnica PROGRAM NOTRANJIH VRAT 1966 Izgradnja lakirnice s sušilno komoro 1972 Prizidana temperirnica 1976/77 Rekonstrukcija obrt. proizv. prostorov vratarne in postavitev linije za obrez kril, oddelek grobe prirezovalnice za potrebe vratarne, priprava furnirja - Izgradnja skladišča vrat -Izgradnja nove lakirnice z sodobno lakirno linijo za vratna krila in linijo za lakiranje podbojev, oboje s sušilnimi komorami 1984 Novo skladišče za vrata in nadstrešek 1985 Rekonstrukcija lakirne linije za vrata. Sodobnejša oprema, prehod na valjčne nanose in UV lake. Velik korak za ekologijo - zmanjšanje emisij na minimum. INOVACIJSKA DEJAVNOST V LIKU Razvoj celotnega gospodarstva in tudi naše delovne organizacije si najbrž ne moremo zamisliti brez množičnega inovativnega dela v sleherni sredini. Prav to spoznanje je vodilo vodstvo.naše delovne organizacije, da je že pred leti skušalo z raznimi oblikami dejavnosti vzpodbuditi inovacijsko dejavnost. Uspehi niso bili veliki, vendar so posamezniki s svojimi predlogi pogosto pripomogli k poenostavitvi delovnega procesa in pocenitvi proizvodnje. PROGRAM VZDRŽEVANJA IN ENERGETIKE, SKLADIŠČA 1970 Zgrajeno skladišče vnetljivih tekočin Verd 1973 Zgrajeno skladišče vnetljivih tekočin v Borovnici 1973 Zgrajena kotlovnica na Verdu, nov kotel, nov silos 1976/77 Dograjena kotlovnica v Borovnici, nov kotel, nov silos. Zgrajena mehanična delavnica v Borovnici. Urejena brusil-nica v Borovnici. 1983/84 Dograjena kotlovnica na Verdu, nov kotel, nov silos 1987 Zgrajeno skladišče potrošnega materiala Verd i ~i|