knj isnioa L j u "b
Licejalna izvod.
II
Glasilo »Samostojne Jf kmetijske stranke za Slovenijo
n n,
I
Naročnina:
celoletno . . . . poluietno . . . . četrtletno . . . . Posamezna številka
Din 25--Din 12-50 Din V— Din !•—
Kmet pomagal si sam, in svole stališče v državi uravna! si sam!
Inserati:
mali oglasi do 9 petit vrst.......
večji inserati od 10 petit vrst naprej . . notice, izjave, poslano, reklame petit vrsta
š Din 1-50 h Din 2--h Din 3'—
Uredništvo in upravništvo lista je v Ljubljani, Kolodvorska ulica 7, v hiši „Ekonoma".
Gospodarski svet ali kmetijske zbornice.
Trgovske zbornice pripravljajo načrt za gospodarski svet ali gospodarski parlament, ki bo razpravljal o vseh gospodarskih vprašanjih v državi. Toplo pozdravljamo vsako pametno delo za povzdigo gospodarskega blagostanja in za razvoj gospodarstva v državi vobče, vendar imamo kot kmečka stranka dolžnost, da takoj opozorimo na svoje zahteve — kmet predstavlja ogromno večino prebivalstva v tej državi in ne bo nikdar pristal na gospodarski svet, v katerem bodo iroeh industrijalci, veletrgovci in bankarji večino. Po načrtu, ki je izdelan v ljubljanski trgovski zbornici, naj bi glasom časopisnih poročil imeli industrijalci, trgovci, obrtniki in kmetje po enako zastopnikov. Na ta lim nikdar ne bomo sedli, to si naj gospodje vnaprej zapomnijo.
Sploh pa zahtevamo, preden pride do gospodarskega sveta, ustanovitev kmetijskih zbornic po celi državi z osrednjo kmetijsko zbornico v Beogradu. Industrijci, trgovci, obrtniki, inženirji, advokati, zdravniki, notarji, delavci, vsi imajo svoje po zakonu predpisane zbornice v naši državi, samo kmetje jih nimajo. Tu se zopet vidi vsa demokratsko-radikalno-kleri-kalna ljubezen do kmeta. Za vse se je lepo poskrbelo, samo ti, kmet, crka-vaj! Zate nimamo ničesar drugega, kot davke in kuluk, a za časa volitev polno sladkih besed in obljub.
Ko je bil tov. Pucelj kmetijski minister, je takoj izdelal načrt zakona za kmetijske zbornice. Demokratarji in radikali do danes niso pustili o tem načrtu razpravljati, ker se boje, da bi kmet prišel do sape in besede. Pucelj je tudi takoj sestavil kmetijski svet s kmečkimi zastopniki iz cele države, toda odkar je odšel iz vlade, radikali in demokratarji tega kmetijskega sveta niso več sklicali na sejo - kmet, vzemi gorjačo v roko, ker drugega vredni niso.
Zahtevamo najprej kmetijsko zbornico, potem bomo pa govorili tudi o gospodarskem svetu.
Klerikalni teror.
V	času, ko roma g. dr. Korošec po Beogradu in zlorablja »Novosti« g. Jovanoviča, da mistificira beogradsko javnost o terorju, ki ga morajo izdr-žavati ubogi in nedolžni klerikalci v Sloveniji, pa njegova stranka pridno uganja stare lopovščine naprej. Doslej smo o teh stvareh molčali, misleč da so grehi poedinih prenapetežev in zapeljancev, zdaj pa, ko vidimo v stvari stari klerikalni sistem, pa nočemo več.
V	Šmarjeti je prišel razbijat na naš shod tamošnji kaplan. Obnašal se je tako, da so ga morali zborovaici vreči v hlev.
V	Žužemberku je došla še večja surovina in hotela preprečiti SKS shod. Le grožnja z bližnjo Krko je duhovniško posodo ukrotila v toliko, da se je shod mogel mirno končati.
V	Sv. Križu pri Kostanjevici je poskušal shod razbiti tamošnji župnik ob asistenci kaplana in nekega bogo-slovca. Izza njegovega hrbta je mlado človeče vrglo celo dva trda predmeta proti glavi govornika tov. Puclja. Župnik, na to opozorjen, se je zadovoljno smejal.
V	nedeljo pa je gosp. Brodar organiziral v svoji bližnji soseščini »po-vorko« orličev in takih fantalinov, jim postavil na čelo organista s harmoniko ter jih napojene poslal na naš shod, da so z divjim tuljenjem shod motili.
Na vodstvo klerikalne stranke ne bomo apelirali na dostojnost, ker bi pri tej Vandi to neumno izgledalo, pač pa vprašamo javno našo državno oblast, kaj namerava ukreniti, da se slična klerikalna divjaštva preprečijo in krivci kaznujejo. Ali ji je kaj znanega o gorenjih dogodkih, o klerikalnem terorju?
Če ne bo državna oblast zakona ščitila, moramo vedeti pravočasno, da se bomo branili sami, ker smo klerikalnega terorja siti do grla.
Ilirska posojilnica,
Ljubljana, Kralja Petra trg št. 8/1., sprejema hranilne vloge po 8%. Večje in stalne vloge do 12 %.
Nekaj misli o inteligenci.
(Dopis.)
V zadnjem času se opaža pogosteje pojave, da pristopa naša inteligenca odkrito in zelo številno v vrste borcev za kmetsko idejo. Ne zdi se mi to prav nič čudnega; saj je naša inteligenca izšla izključno iz kmetskih domov, ki so ji dali zdravo in trdno naravo, katere ni moglo tuje mesto niti okužiti niti domači grudi odtujiti. Ljubezen do zemlje, vsajena v srce sina, predno ga je poslal oče v šole, prihaja pri doraslem možu do svoje veljave. Spominja ga dejstva, da mu je dal življenje oče-oratar, da je zagledal luč sveta pod kmečko streho, kjer je pod skrbnim očesom svoje matere-kmetice preživel svoje najlepše dni, svojo brezskrbno mladost, spominja ga potu in žuljev, s katerimi ga je poslal oče v mesto, da bi postal mož, ki bi lahko izdatnejše pomagal svojim ostarelim roditeljem in svoji kmečki domačiji. Ta zavest ga danes sili, da stopa tudi on v vrste, v katerih so stali in se borili njegovi predniki, zvesti svoji materi zemlji. Je to popolnoma naraven pojav, nujna posledica zakona narave, da sili človek tje, odkoder je prišel in kamor edino spada, k materi zemlji. Na drugi strani pa je to dokaz, da naša inteligenca vsaj deloma še ni izprijena, temveč da ie tudi v tujini ohranila neomade-ževano svojo pošteno in značajno kmetsko dušo, ki je ravno za naš narod tako zelo značilna.
Ko je zadobil naš kmetski narod politično svobodo, dobil je z njo tudi dolžnost, da skrbi on sam za svoje blagostanje in napredek, da vodi vse društveno življenje in odločuje o sebi in svoji državi. Zato potrebuje ravno sedaj svojo inteligenco, kakor še nikdar prej. Toda ta inteligenca ne sme biti njegova samo zato, ker dela v njegovi službi in to morda še celo proti njegovim koristem, temveč mora biti njegova po duhu, mora tvoriti z njim vred neločljivo duševno enoto.
Popolnoma napačno bi bilo mnenje, da tvori inteligenca v našem narodu posebno kasto, nekak »ekstra-razred« in da ne pripada zato kmečkemu sta-
nu, »ko ne obdeluje direktno polja«. Kakor sem že omenil, izvira naša inteligenca izključno iz kmečkega stanu, črpa svoje moči izključno v kmetskem ljudstvu in dela izključno za naš kmetski narod. Le-ta potrebuje svojo inteligenco, ki je obenem zrcalo njegove kulture, da mu vrši službo raznih poklicev — učitelj, zdravnik, sodnik itd.
—	kakor potrebuje obrtnike, da mu izdelujejo potrebno orodje, obleko in drugo. Kar se pa tiče umetnikov, je sploh brez dvoma, da to ni kak razred zase, ampak del naroda.
Pa se dobijo ljudje — »inteligentk
—	ki pravijo: pri vas kmetih ni mesta za nas, ker ne najdemo nam primernega dela; Za te velja samo pomilovalen vzklik: Odpusti jim, saj v svoji zapeljanosti in zaostalosti ne vedo, kaj delajo!
Dolžnost vsakega poštenega inteli-genta je, da posveti vse svoje moči rodu. iz katerega jo izšel. Prepričan sem, da je bila to tudi izrecna želja očetova, ko je poslal sina v šolo, da bi dobil v njem dobrega pomočnika za sebe in svoj stan, ne pa poturice, ki bi se udinjala nasprotnikom in izkoriščevalcem stanu, ki mu je dal življenje in eksistenco.
Naš kmetski narod rabi v svojem pokretu stare, v življenju izkušene može, da ga vodijo in mu dajejo zlate nasvete in prepotreben pouk, a rabi tudi mladino, da s svojo mladostno energijo nudi pokretu gonilno silo in mu daje pravo življenje. Ne morem si pa predstavljati uspešnega pokreta niti brez izkušenih, v življenju osivelih, še manj brez mladine, koje je bodočnost.
Zato se radujem, ko vidim, da se tudi naša inteligenca zaveda svoje dolžnosti in se polagoma vrača k svojemu kmetskemu narodu, da mu z obrestmi vrne, kar je od njega prejela.
Samo malo treznega, samostojnega premišljevanja, pa bo vsakdo prišel do zaključka, do katerega je prišel pisec članka »Pomagajmo kmetskemu gibanju« v zadnji številki »Kmetijskega lista«.	—č.
Okrožnemu agrarnemu uradu v Mariboru.
Že lanske jeseni smo žigosali škandalozno početje tega urada, na kar se nam je obljubilo, da se bodo nepravilnosti ukinile. Letos,' ko je vodstvo tega urada prevzel neki Mato Gregorovič, pa se je začelo tam ura-dovati po načinu, ki bi, delal reklamo vsakemu culukafriškemu pašaliku.
Občinski agrarni odbor v Globokem je poslal okrožnemu uradu že dne 28. novembra 1923 predlog o razdelitvi v tej občini se nahajajoče graščinske zemlje za leto 1924. Na ta predlog, ki se je moral urgirati, je okrožni agrarni urad odgovoril točno po 7 mesecih, in sicer z dne 16. junija 1924 tako, da je zavrnil vse predloge o spremembi s poudarkom, da je po njih izdelan razdelilnik za lansko leto tudi za letos še pravomočen, vsled česar se ne dovoli nikakih izpre-memb. Občinski agrarni odbor je, pre-jemši ta odlok, svoj pravilnik korigiral in razdelil zemljo tako, kakor je bilo v tem odloku. To pa ni bilo povolji znanemu Martinu Umeku, ki se je vmešal v to uradno poslovanje, nahujskal ljudi proti tej razdelitvi in odloku okrožnega odbora in sam dodelil gotovim ljudem dele travnika. Ker se to početje Umeka tu ni priznalo, se je dne 21. junija peljal v Maribor (vozi se baje brezplačno skrit v kateremkoli vozu ali vlaku) ter prinesel od okrožnega agrarnega urada zopeten odlok z dne 21. junija, v ka* terem se ponovno zaukazuje razdeliti travnik točno po odloku z dne 16. junija s pripombo, da se nobene spremembe pred 1. oktobrom k 1. ne pri-pozna in da če občinski agrarni odbor ne bo točno po tem odloku razdelil zemlje, se ga bo izročilo politični oblasti. Ta odlok je izročil okrožni agrarni urad odprt brez ovitka M. Umeku, da ga je lahko prinesel naslovu: občinskemu agrarnemu odboru. Med tem pa je Umek hujskal dalje tudi proti odloku, ki ga je sam osebno prinesel iz Maribora, ter tako zapeljal enega svojih pristašev, da je neopravičeno in šiloma vdrl v ta travnik in pokosil en del, ki je po citiranih od-
Stara pravda nekdaj.
(Nadaljevanje.)
(Piše Franc Tovornik.)
V samostanu* so ga imeli zelo v čislih. Imel je častno službo, da je po svoji okolici pobiral desetino in jo potem sam vozil v samostan. Pri tem je pazil, kako bi iz kmetov iztisnil čim več, kajti na tak način je priromal kak mernik tudi v njegovo skrinjo. Pri mejah je prekosil, samo če se je dalo. Isto je delal pri oranju. Če ni šlo drugače je poprej mejnike prestavil ali sploh odstranil. Ako so se kmetje pritožili pri samostanskem majerju Žonu, ki je v takih stvareh sodil, je Nergač znal celo stvar obrniti tako, da so bili kmetje spoznani za krive. V resnici je imel takrat zlate čase, kakršnih podložnik-kmet, če je bil pošten, v tisti dobi ni nikdar imel.
Toda tudi ti časi so za Nergača minili. Kriva je bila temu njegova brezmejna lakomnost, ki ji ni znal postaviti mej. Opat, pod čigar vlado se je Nergač v Laški vasi naselil, je umrl in na njegovo mesto je prišel drugi. Ko je Nergač pobiral desetino, pošlje opat za njim špijona, ki naj preceni in si zapomni, koliko žita in drugih dajatev bo Nergač pobral. Toda Nei'-gač je v prepričanju, da novi opat niti ne ve, koliko ima dobiti, obdržal skoraj polovico blaga za sebe. Toda joj, opat ga da privezati na samostanskem dvorišču na hrast in mu jih ukaže
našteti petinsedemdeset na njegovo grešno truplo. Obenem se je preiskal Nergačev dom in odvzelo se je, kar je krivično pridržal. Končno je hudodelec moral na štirinajst dni v zapor, kjer je živel le ob kruhu in vodi. Hujšo kazen mu je opat odpustil z ozirom na njegove prejšnje zasluge. Od takrat Nergač ni več zahajal v samostan, a vedno mu je bilo hudo, da je svojo veljavo v samostanu tako nespametno zaigral. Čakal je in iskal priložnosti, ki bi mu prejšnjo vlogo zopet povrnila. In res ni čakal zastonj.
Predvčerajšnjim zvečer je Nergač sicer že legel, toda spal ni. Mislil je razne stvari. Najbolj mu je šla po glavi Kocjanova tepka, ki jg stala baš na meji med obema posestvima. Kako lepo je to pomlad cvetela! Obilo sadu obeta, a njemu se bodo sline cedile, ko bo Kocjan pobiral sad. Razmišljeval je, kako bi mejnik malo premaknil tam za križpotom in tepka bi bila njegova. Pa šment ga vzemi, kajti sosed ga bo gotovo tožil v klošt-ru. Žon bi že razsodil njemu v korist, toda kaj če bi opat vtaknil svoj nos v to stvar? A opat ga ima slabo zapisanega. Šmentana stvar.
Iz takega razmišljevanja ga vzdrami lajanje psa. Posluša in začuje tudi korake, pa skoči pokonci-gledat, kdo je. Prislana je takoj spoznal v mesečini. »Sto flik, žaba v luži, kdo pa je zraven Prislana?« se začudi. »In tako pozno!« Takoj'obleče jopič, obuje raz-
drapane čevlje, postavi klobuk na glavo in hajd previdno potuhnjeno za njima. Doli za sosedovim hlevom se je ustavil in poslušal, kaj se godi in govori pod lipo. Kar vroče mu je postajalo ob misli, kako koristno bo za njega to poslušanje. Posebno se je še razveselil, ko je slišal Kocjanovo govorjenje. »Tepka je že moja!« si je dejal v mislih, ko je sklenil, da vse precej ovadi v kloštru. »Pa še kaj cvenka bo povrhu, ha-ha-ha!« Tako se je veselil v svoji hinavski duši. V kloštru ga bodo zopet spoštovali, pobiral bo desetino in še bolje mu bo, kakor nekdaj. Tako se je zamislil v svojo srečo, da je konec razgovora preslišal, a osobito ni vedel za sklep glede sestanka v Lenartu. A ko je prišel domu, se je oblečen vlegel in sanjal naprej o svoji sreči. Tako oblečenega ga je našel še majer Žon, ki je po onem dogodku na hribčku takoj odšel k: prijatelju Nergaču.
»He, klada zaspana, kura zadrema-na, kaj pa vraga, da spiš oblečen, kakor potepuh pod hruško na vasi!«
Nergač skoči pokonci kot bi treščilo vanj in si menca oči.
»Ali si morda zopet kake mejnike prestavljal?« ga naprej draži Žon.
»Pojdi no, govori raje kaj pametnega!« odgovarja Nergač, ki mu očitanje o mejnikih ni bilo ljubo, dasi-ravno je bilo izrečeno od prijatelja in v šali.
No, kmalu sta vredna bratca v razgovoru in Nergač je na dolgo in širo-
ko razložil in povedal vse, kar je doživel to noč. Obadva polna hudobije sta bila tudi polna sreče pri misli, kakšno bosta prokletim kmetavzar-jem zopet zaigrala. Dogovorjeno je bilo, da pride Nergač takoj drugi dan v samostan k milostljivemu gospodu opatu poročat.
Drugi dan je res šel praznično oblečen v dolino, a na vas se je vlegla temna megla negotovosti.
PRILIKE V SAMOSTANU.
Istega dne, ko se je Nergač napotil v dolino proti Mišjemu dolu, sta sedela v glavni obednici jurklošterske-^ga samostana opat in majer Žon. Pričakovala sta Nergača, kajti majer je njegov prihod opatu že naznanil ter navedel tudi razloge. Pila- sta rujno vince iz majolike, ki se je na povojene klobase imenitno prilegla. Par bokalov sta ga gotovo že popila, kajti razgovor je postajal vedno glasnejši.
»Pr moj duš,« zarobanti Žon, ki mu je vince že močno zlezlo v lase, »kaj si pravzaprav misli ta neumni kmet? Tlake se hoče otresti in plačevati davke le v denarju? Pa še vlado zahtevajo; samo cesarja, pravijo, da priznavajo, a drugo gospodo hočejo spoditi ali pobiti. Pomislite, milostni, kaj bo, če se nam res zmuznejo in nočejo več na tlako in nočejo dati desetine! Kaj bo potem z nami? Kako bomo mi živeli?«
»Kaj bo, nič!« ga draži opat. »Če nas potolčejo, smo preskrbljeni; če
pa nočejo več za nas delati, morali bomo sami prijeti za delo. To se pravi, meni ne stori nič, jaz tudi potem ne bom delal, pač pa boš moral delati ti! Ne boš več samo kmeta z bičem na-tepal in priganjal k delu, nego sam boš delal, a bič v mojih rokah. Bičal bom tebe in druge nemenihe, ki živite v kloštru. Čemu vas pa imamo tukaj? Mar zato, da jeste od ubogih kmetov težko pridelani kruh?«
Tako je opat dražil Žona, ki se je upora kmetov hudo bal, ker je vedel, da bi ga ubili pri prvi priliki. A v resnici se je žegnani okroglolični opat bal ravno tako, kot vsi drugi junaki vinca tedanjega časa. Obmolknila sta ter se zamislila v nov položaj, ki nastaja in njima lahko mahoma prekine sedanje tako prijetno življenje. Toda žlahtni spodvrhovčan je obadva že tako omamil, da svojih misli nista mogla več pravilno zbrati. \
»O Santa Madonna!« je zdihoval opat.
»Pr moj duš!« je semintja ponavljal Žon.
Ni dolgo trajalo in obadvh sta zadremala, preselila sta se v deželo,, kjer ni neumnih kmetov in ne rujnega vinca. Na mizi je stal še skoraj poln bokal, zraven njega je ležal brevir, čigar platnice so bile krasno vezane v usnje, delo prejšnjih kartuzijancev. Njihova knjižnica je ostala jezuitom, v kolikor ni bila okradena za časa lutrovske propagande v naših krajih ter uničena od Turkov. (Dalje prih.)
lokih pripadel drugemu interesentu. Da zle posledice te Umekove hujska-rije prepreči in porazdelitev izvede po odlokih okrožnega urada, je občinski agrarni odbor zaprosil pri okrajnem glavarstvu orožniško asistenco ter s pomočjo iste omogočil točno razdelitev. Seno se je potem posušilo in spravilo na dom dotični-ka, kateremu je bil po okrožnem uradu določen v obeh citiranih odlokih.
Tedaj pa se je Umek zopet peljal v Maribor ter od okrožnega agrarnega urada prinesel — seveda zopet »čisto uradno« odprto brez ovitka — naslovljen na občinski agrarni odbor in podpisan od šefa urada nov odlok z dne 26. junija, v katerem se prejšnji spreminja v (oliko, da se odvzame sporni del travnika dotičniku, ki je bil prej določen po okrožnem uradu in je že seno spravil na svoje poslopje
—	ter se dodeli onemu,. ki je nahuj-skan po Umeku šiloma vdrl v travnik
—	torej na tujo lastnino — in tam pokosil seno. Kot krona te konfuzije pa je popolnoma neresnična motivacija v odloku, da ima oni v prvih odlokih označeni interesent nad 10 oralov lastne zemlje (v resnici pa ima 7 oralov 18 arov, ta drugi, ki je šiloma vdrl v travnik, pa je ima več in tudi ne rabi sena, ker je istega še iz lastnih travnikov prodal).
Ker se temu neresnemu uradovanju in neresničnim trditvam pač ni moglo pripisovati veljavnosti ter je izvedba tega odloka nemogoča, je Umek hotel, da mora pravi interesent že posušeno seno iz shrambe zapeljali njegovemu varovancu, pa se je podal zopet v Maribor in zopet prinesel nov z vsemi prejšnjimi v neskladju stoječ, od šefa Gregoroviča podpisan ukaz na naslov občinskega agrarnega odbora z dne EO. junija, istotako odprt brez ovitka.
Z ozirom na to konfuzno in brezglavo uradovanje, ki je v stanu vzbuditi med prebivalstvom le osmešenje ■državnih uradov, vzeti vero v poštenje, resnost in nepristranost države in njenih uradov, ki jo predstavljajo
—	ter v zaščito ugleda oblasti vpra-šoma g. Gregoroviča kot šefa tega urada, za katerega je odgovoren:
1.	So li gospodu Gregoroviču sploh znani zakoni in predpisi o funkcijah okrožnega agrarnega urada, občinskega agrarnega odbora ter dalje dolžnost šefa paziti na to, da se vsi ii .zakoni točno vršijo, ne teptajo in ne skrunijo niti po njem samem, niti po njegovih ljudeh in je-li se g. šef zaveda, da se mora povsod in vedno Ščititi avtoriteta državnih uradov in da se morajo pošiljati uradni akti zaprti in s pošto^ ne pa po kakih-koli hujskačih?
2.	So-li Vam znane posledice, ki nastopijo za takim konfuznim uradova-njem — civilne in kazenske tožbe, spori ter mržnja proti državi, ki trpi v svojih uradih take ljudi?
3.	Se Vam li ne zdi, da ste s takim >uradovanjem« zreli za razpust urada in popolno redukcijo, ker ste postali nepotrebni — če iahko vsak postopač komandira z agrarnimi zadevami?
4.	Po katerem zakonu ste v naši pravni državi uvedli tako metodo aradovanja, možnost diktata in vplivanja na uradno poslovanje po neodgovornih elementih?
5.	Na podlagi katerega zakona ste zavrgli vsak predlog in nasvet po zakonu in volji interesentov izvoljenega občinskega agrarnega odbora? Niste prislali na njega spremembo niti pri onih, ki niso marali zemlje in grozili s politično oblastjo itd., potem pa šli mimo istega na diktat in voljo ter laž-aijive informacije navadnega dela-mržnega in. poklicnega hujskača (ki je od 1. 1920., ko je bil radi komunistične hujskarije iz železniške službe odpuščen, brez vsakega dela in živi le na stroške svoje družine), izvedli ono spremembo, za katero ste prej v dveh odlokih trdili, da je pred 1. oktobrom t. 1. ne pripoznate — in se pri tem poslužili celo neresničnih razlogov?
6.	Po katerem zakonu zamorete črpati za podlago Vašega »uradovanja<< podatke od neodgovornih oseb mimo izvoljenega občinskega agrarnega odbora, ali če istega vsled pripadnosti k SKS hočečte sekirati, od davčnih oblasti?
7.	Ste li javili M. Umeka radi vme-ševanja v uradne posle, hujskanja proti občinskemu agrarnemu odboru in Vašim odredbam, radi zavajanja Vašega urada v zmoto z lažnivimi trditvami, radi sleparjenja države za železniško brezplačno vožnjo itd. državnemu pravdništvu?
Prosimo točnega in takojšnjega odgovora, če in kdaj boste naredili red v Vašem uradu — sicer ga bomo mi in izčistili škodljivce naše države in sramotilce njenega imena tudi iz njenih uradov!
Občinske elitne,
Sv. Križ pri Kostanjevici. SKS 130 glasov, 10 odbornikov; SLS 185 glasov, 15 odbornikov. 18. marca 1923 je dobila SLS 362 glasov, SKS 25 glasov. SKS je napredovala za 105 glasov, SLS pa nazadovala za 177 glasov. Izid volitev je nadvse časten za SKS. Kmetski zavednosti v Sv. Križu vsa čast!
Trebelno pri Mokronogu. SKS 182 glasov, 13 odbornikov; SLS 157 glasov, 12 odbornikov. Dosedaj je bila občina v klerikalnih rokah. Živeli Trebeljci! SKS napredovala za 157 glasov od 18. marca 1923, klerikalci pa nazadovali za 89 glasov.
Kostanjevica. SLS 214 glasov, 13 odbornikov; agrarna SKS 110 glasov, 7 odborniko; gospodarska SKS 75 glasov, 5 odbornikov. Velik napredek naših glasov.	»
Št. Jernej. Od pamtiveka klerikalna trdnjava je v ponedeljek padla. Kmet in delavec sta se zavedla in rekla: »Dovolj!« farovški komandi. Podala sta si roke, šla skupno v boj in zmagala. Kmetska- delavska lista je dobila 13 odbornikov; SLS 12 odbornikov. Živela kmetsko-delavska zavednost! V boj do končne zmage!
Škocijan. Krasno zmago zaznamuje zopet kmetski pokret pri nas. SKS 164 glasov. 16 odbornikov; SLS 89 glasov, 9 odbornikov.
Čatež ob Savi. SKS 60 glasov, SLS 94 glasov, Nar. Soc. 32. Pripomniti moramo, da sta prišla dva naša pristaša pet minut prepozno na volišče, sicer bi imeli enako število glasov kot SLS. Veliko nazadovanje klerikalcev! Naš napredek!
Cerknica. SLS 295 glasov, 11 odbornikov; JDS 88 glasov, 4 odbornike; SKS 67 glasov, 3 odbornike; Gospodarska lista 176 glasov, 7 odbornikov.
Šmarjeta. SLS 164 glasov, 14 odbornikov; SKS 137 glasov, 11 odbornikov. SKS napredovala za 54 glasov od 18. marca 1923, klerikalci nazadovali za 91 glasov.
Poslanca Sušnik in dr. Stanovnik sta bila cel teden pred volitvami v Kostanjeviški, Sv. Kriški in Št. Jernej-ski občini in sta s kaplani in župniki oblezla zadnjo kočo ter agitirala za SLS. Kljub temu so občinske volitve izpadle porazno za SLS. Zavednost naših mož je vzorna. Živeli pristaši kmetske misli, le tako nevstrašno naprej do popolne zmage!
Protizakonito razveljavljenje liste SKS v Št. Rupertu.
Okrajno glavarstvo v Krškem je razveljavilo SKS listo za občinske volitve, ker je sin podpisal listo za očeta, ki pisati ne zna, pod očetovo ime pa je zapisal svoje, k imenu očeta pa ni pristavil besedice »podpisal«. Oče je dovolil sinu, da ga podpiše pred 50 pričami. Tako postopanje okrajnega glavarstva.je protizakonito. Zakon o občinskih volitvah pravi v § 14.: »Ako kdo ni vešč pisanja, ga podpiše z njegovo privolitvijo kdo drugi, ki se mora svojeročno podpisati.« Vse to se je točno zgodilo, a vendar je glavarstvo listo razveljavilo. Vprašamo, zakaj? Zato, ker je bila razveljavljena lista SLS, na kateri je bil potvorjen podpis.
§ 16. zakona o volitvi v občinska zastopstva pravi določno v 3. odstavku: »Kandidatne liste, na katerih se je ugotovil potvorjen podpis, proglaša okrajno glavarstvo ne glede na nadaljnje kazensko postopanjn za neveljavne tudi, če so že bile potrjene ali objavljene.«
Zakon sam tako jasno govori, da se razveljavijo samo one liste, na katerih je potvorjen podpis. Vprašamo referenta, ki je menda jurist in je razveljavil SKS listo v Št. Rupertu, če je podpis potvorjen, če oče pozove sina, da ga podpiše in ta to stori. Ne, ta podpis ni potvorjen, potvorjen bi bil le, če bi sin podpisal očeta brez njegove vednosti.
Tako postopanje okrajnega glavarstva najodločneje zavračamo in vprašamo višjo oblast, ali je pripravljena ščititi zakon in ali hoče popraviti krivico, ki je s to kršitvijo zakona storjena občini Št. Rupert?
Mm politične vesti.
Volilni mandat.
Demokratski in radikalni listi so pred 14 dnevi, ko je Pašic romal na Bled, trdili kot samoobsebi umevno, da dobi volilni mandat. Romanje je trajalo cel teden, toda volilnega mandata ni bilo. Da ste videli radikalno-demokratarske nosove!
Uboj v Ljubljani.
V noči od sobote na nedeljo so se sredi Ljubljane spopadli komunisti in
orjunaši. Alojzij Zadravec, star 20 let, tapetniški vajenec, je pri tej priliki našel smrt. Kdo ga je ubil, bo dognala preiskava. Kdo je začel, kdo je imel orožje itd., vse to je stvar preiskave, ki se naj vodi, tako zahtevamo, hitro in strogo; da nepristransko, to se samoobsebi razume. Zopet pa vprašamo oblast: Zakaj ne odvzame pobalinom orožja, pa naj bodo to orjunaši ali komunisti ali klerikalci? Ali ste res tako nesposobni, da ne morete napraviti reda?
Komunistična stranka (Neodvisna delavska stranka) v Jugoslaviji je razpuščena. V zvezi s tem so izvršene v Beogradu mnoge aretacije, istotako v drugih krajih države.
Zemljoradniško gibanje
je vedno močnejše v Rumuniji in v Bulgariji. Sovražniki našega gibanja hočejo svetu natvesti, da so to komunistični pokreti.
Italija.
Musolini je izdal stroge odredbe proti tisku, ker se boji kritike. Razume se, da je to nasilje, ki se ni obneslo še nikdar kar svet stoji, pa se tudi fašistovskim divjakom ne bo. V celi odredbi se najde tudi. ena pametna stvar, namreč: tisti, ki je bil dvakrat kaznovan, ne more biti odgovorni urednik. Proti tej točki so se najbolj oglasili slovenski klerikalci. Razumljivo, saj ga v Sloveniji ni lista, ki/ bi bil tolikokrat kaznovan radi častikraje, kakor klerikalni listi.
V	Albaniji
se zopet pričenjajo nemiri proti sedanji vladi Fan Noli-ja.
V	Braziliji
je nastala vstaja. Uporniki so gospodarji mesta Sao Paolo in okolice.
Strankine Mesti,
Naši shodi. V nedeljo je priredila SKS javni shod v Mavčičah pri tov. Francetu Toni ob 10. uri dopoldne. Predsedoval je Jos. Novak iz Jame. Poročal pa je tov. Pucelj. Za njim je govoril še o strankini organizaciji in tisku tov. Koman. — Popoldne pa je bil javni shod ob 3. v Trbojah. Predsedoval je tov. Novak, poročal pa tov. Pucelj. Tu se je primeril lep zgled klerikalnega terorja. Poslali so Ada-metovega organista s harmoniko in kakih 30 do 40 orličev, ki so ves čas shoda poleg lepega vrta tov. Fr. Bohinca st. na cesti »orglali in peli«. In to skoro poldrugo uro. Naši so obdržali mirno kri in niso hoteli pometati fantkov v Savo, kar so očividno čakali. Klerikalna harmonika je pravo znamenje časa in zato so se naši zadovoljno smehljali, tov. Pucelj pa je sarkastično uporabil klerikalno obstruk-cijo in si jih pošteno privoščil.
V	Št. Jerneju na Dolenjskem se je v nedeljo vršil shod pod predsedstvom tov. Kušljana. Poročal je tov. geom. Mravlje.
V	Gorenji vasi nad Škofjo Loko je bil v nedeljo občni zbor krajevne organizacije. Poročal je tovariš inž. Kosmač. "
Dopisi.
Iz Zagradca. Pri nas so se vršile predzadnjo nedeljo občinske volitve, kakor po večini občin novomeškega okraja. Zmagala je lista SKS, ki je dobila 7, SLS pa samo 2 odbornika. Nič niso pomagale g. župniku pridige pred volitvami in volilni sestanek v šoli. Še otroci so pomagali s tem, da so letake nosili po hišah. Tudi lepake so imeli po vaseh nabite, a nič ni pomagalo. Naši zavedni ljudje so vse molče prenesli ter klerikalcem odgovorili le to, da bodo 29. junija najbolje odgovorile kroglice na vse blatenje in zaničevanje naših vodilnih mož. Čudimo se našemu g. župniku, ki smo ga še pred dvemi leti lepo sprejeli kot pravega dušnega nastirja, kakršnega se je tudi en čas pokazal ter zatrjeval, da se v politiko ne bo mešal; a prekmalu je zavil preveč na pot, ki dela v občini nemir in sovraštvo med sosedi. Še teden dni po volitvah se je spomnil na pogorišče, ki ga je doživel pri občinskih volitvah ter se nad volilci raz leče jezil, da niso prav volili ter jim rekel, če bodo pri državnozborskih volitvah tako slabo volili, bodexše dolgo slabo zanje. Mi mu pa rečemo, pustite g. župnik nas v miru, mi pa vas in bode red in mir v občini, kakor je bil sedaj tri leta nazaj, ko smo imeli tudi samostojneža za župana, ki se je pa izkazal tako sposobnega, kot do sedaj še noben klerikalec, zato smo mu pa tudi dali nad tri četrtine glasov in to mu naj bode porok, da ima zaupanje pri ljudeh. Razen tega vam svetujemo, g.
župnik, da v cerkvi ne govorite vfeč o politiki. Če ta nasvet ne bo pomagal, bomo naredili druge korake. Cerkev ni tu za hujskanje! Volilec.
Raka. Dne 8. julija so se vršile občinske volitve. Dobili so liberalci 16 odbornikov, delavska stranka 5 odbornikov in lista davčne občine Mr-šeča vas 4 odbornike. Vseh volilcev v občini je 785. Volitev se je udeležilo samo 272 volilcev. SKS se volitev ni udeležila iz sledečega razloga: SKS je sestavila z maloštevilnimi demokrati skupno listo. Po nerodnosti ali neumnosti enega demokratskega agitatorja je bila ta lista razveljavljena, ker je podpis enega namestnika na listi ponaredil. Krajevni odbor SKS je po razveljavljenju liste sklenil, da se pristaši SKS volitev ne udeleže. Zato je udeležba tako majhna. Volilo ni 513 volilcev, dasi so klerikalci do zadnjega svojega moža pritirali na volišče. S kompromisi in skupnimi listami smo pa obračunali in bomo v bodoče vedno sami nastopali. — Op. ured. Iz dopisa se vidi, koliko je vredna klerikalna zmaga na Raki, s katero se »Slovenec« toliko baha.)
Bučka. Pri občinskih volitvah je dobila SKS 50 glasov, 6 odbornikov Glas Naroda, tudi SKS, 37 glasov in 4 odbornike, SLS pa 54 glasov in 7 odbornikov. Sami klerikalci so bili tako slabi, da niso mogli sestaviti liste. Preden je bila SKS lista sestavljena, so ponujali kompromis, katerega je pa SKS odklonila. Ker pa na SKS listi niso mogli biti vsi prvi, so se 4 častiželjni ponudili klerikalcem s pogojem, da bodo kandidirali na prvih mestih. To se je zgodilo in od teh so trije izvoljeni. Ali vas ni sram, da za tako malenkost prodajate kmetsko čast. Tudi Novak se je ponašal zelo nečastno, ponudil se je klerikalcem, a ker ga niso hoteli sprejeti, je odgovarjal naše volivce, naj ne gredo volit, dasiravno je bil dosedaj ravno on najhujši protiklerikalec. Po njihovem navalnem obnašanju jih bomo sodili, če so prodali svoje prepričanje in če pljujejo v lastno skledo.
Sv. Tomaž pri Ormožu. Dne 5. t. m. se je vršilo pri nas slovesno odlikovanje našega g. poštarja, župana in načelnika Hranilnice in posojilnice g. Ivana Škerleca. Za odlikovanje je bil predlagan o priliki štiridestletnice Zadružne zveze v Celju, ker spada posojilnica, ki jo on vodi, med najlepše kmečke posojilnice v Sloveniji svploh. Prejel je visoko odlikovanje sv. Save V. razreda. Tako je prav, da se odlikujejo tudi možje, ki so zi. dolgoletnim lihim drobnim delom dali ljudstvu velikih koristi!
Maribor. Džamonijada. Pod tem zaglavjem prinaša »Jutro« v svoji 162. številki nesramen pamflet na tov. Džamonjo. Ni potreba, da branimo tov. Džamonjo, ker ga vsa mariborska javnost dobro pozna. Pozna ga kot poštenjaka in idealnega domoljuba, kateri je vedno delal za narod na političnem in gospodarskem polju iz čistega idealizma. Pisec očita tov. Dža-monju, da je potom razstav v prid raznim dobrodelnim zavodom delal samo trgovsko reklamo in da so bili obiskovalci moralno prisiljeni pri odhodu kupovati cvetje, medtem ko vsak obiskovalec razstave ve, da je vse to podla laž. Sicer pa je to stvar dotič-nih zavodov in društev samih, da te podlosti zavrnejo na primeren način, kajti s takimi napadi izgube dobrodelni zavodi svoje najboljše podpornike in delavce. Upamo, da bo šel tov. Džamonja preko tega svojo zavrtano pot in se ne bo dal motiti od takih in enakih škodljivcev in Hero-stratov. Uverjen naj bo, da javnost dobro ve, koliko so vredni izlivi »Jutra«. Ve tudi, da tov. Džamonja ni človek, kateri bi si umazal roko s tem, da jo polpži na — kretena; zato si tudi ne cia natvesti bajke o grožnjah po telefonu. S tem, da mu očita, da se je zatekel pod imuniteto »Kmetijskega Lista«, obenem pa priznava, da je s >podp;som izložil psovke nad dopis-.likom »Jutra«, pa samo dokumentira, da ta gosp. jurist ni niti »jurček«, ampak navadna strupena glivica, ki je nevarna samo nevednim.
Lesce. Dne 10. t. m. se je nanovo konstituiral novi občinski svet. Županom je izvoljen dosedanji župan tov, Vidic, član načestva SKS, svetovalci so tovariši Ažman, Valant, Eržen. Tako je vse starešinstvo v rokah SKS. Čast taki občini!
Sromlje. Z ozirom na naš dopis z dne 4. junija in 25. junija t. 1. nam je »z vsem spoštovanjem« poslal popravek po § 19. starega avstrijskega zakona Martin Sottler, »posestnik, bivši načelnik cerkvenokonkurenčnega odbora i. t. d.« v Sromljah pri Brežicah. Dasiravno ne odgovarja niti onemu staremu avstrijskemu paragrafu, za katerim je klerikalcem tako žal, popravek vendarle objavljamo, ker je
za klerikalce značilen. Isti se glasi: »Ni res, da je sromeljski župnik diktiral svojemu konkurenčnemu cerkvenemu odbora, da mora prenoviti župnišče, res pa je, da je bila potreba prenovitve po komisiji, sestoječi iz članov okrajnega glavarstva Brežice, patrona cerkve, župnika in cerkveno-Konkurenčnega odbora, že dvakrat ugotovljena. Ni res, da so ponižno prikimali očaki in da se je naredil načrt proračuna na 400.000 K; res pa je, da je bil ta proračun narejen uradoma po okrožni gradbeni sekciji v Celju in da je o proračunu sklepal cerkveno-konkurenčni odbor, v katerem so tudi pristaši SKS, ter ga s patronom vred enoglasno odobril. Ni res, da je Sottler postrešček župnikov, res pa je, da je bil imenovani načelnik cerkvenokonkurenčnega odbora. Ni res, da je bil Sottler poslan na davkarijo, res pa je, da je imenovani šel tja prostovoljno in ob svojih stroških, edino zato, da se s tam othivljenim poslom zvezani neizbežni stroški od najmanj 5000 K občanom prihranijo. Ni res, da je »razpisal« Sottler na davkariji v Brežicah davek na vse domače in tuje, ki imajo v tej župniji svoje zemljišče, v takšni višini, da znaša baje celoletni znesek daleč preko milijona kron, res pa je, da je Sottler kot načelnik cer-kveno-konkurenčnega odbora sestavil po navodilu davčne oblasti tozadevni seznam davkoplačevalcev. Ni res, da se bratje Martina Sottlerja pišejo Sotler, res pa je, da se podpisujejo vsi Sottlerjevi bratje enako kakor on. Ni res, da je prelevila župnikova klet Sottlerja iz »kremenitega« napred-njaka v ponižnega farovškega slugo, res pa je, da je, da je Sottler politično neopredeljen ter ni posegal nikoli aktivno v dnevno politiko ene ali druge stranke.« — Tako Martin popravlja »z vgem spoštovanjem«. Kdor zna popravke brati, koj vidi, da smo mački hudo stopili na rep in da radi tega grdo cvili. Cvilenje pa je samo potrdilo, da imamo prav.
Št. Jernej. V nedeljo je priredila kmetijsko-delavska lista javen shod pod predsedstvom načelnika kraj org. SKS tov. Kušljana. Pred napolnjenim trgom je govoril tov. geom. Mravlje in z živimi besedami razkril vsa klerikalna sleparstva, s katerimi ta stranka vara našega kmeta in delavca in ga je s svojo nesposobno politiko skoro ugonobila. G. kaplan je bil vsled teh dokazov v taki zadregi, da je nameraval motiti shod, ali so ga zavedni kmetje obstopiK in rrrn mfrrfs r.a-svetovali, da naj si gre hladit svojo jezo na Sušnikov shod, ako neče poskusiti moč kmečkega čevlja. Gosp. kaplan je ubogal in šel.
Gorenja Vas nad Škofjo Loko. V nedeljo, dne 13. t. m. smo ustanovili pri nas krajevno organizacijo SKS, česar smo si že dalj čačsa želeli. Za predsednika smo izvolili tov. Matevža Ingliča iz Gorenje Vasi, za tajnika Fr. Pintarja iz Sestrenske vasi. Ostali odborniki so: Franc Justin iz Hota-velj, Janez Frlan iz Gorenje Vasi, Lojze Bogataj iz Dol. Dobrave, Franc Peternel iz Brhovnice in Simon Se-ljak iz Todraža, stare kmečke korenine. — Svojo krajevno organizacijo smo ustanovili iz prepričanja, da nobena sila ne bo kmetu pomagala na noge, ako si sam ne bo pomagal. Koliko so storile za kmetsko stvar razne politične stranke, ki se vzdržujejo na krmilu le s kmetskimi glasovi — ker je drugih vseh skupaj premalo, da bi dobili večino, in kaj bi se vse moralo čimpreje ukreniti, da pride kmet in njegovo delo do veljave, ki mu gre, to smo dognali v daljšem razgovoru z odposlancem načelstva. Obljubili smo si kmetsko zvestobo v boju za staro pravdo proti sovražnikom vseh barv, do končnče zmage, katero moremo in moramo izvojevati ramo ob rami s tovariši kmeti vse naše države. — V tem smislu bomo delali med seboj, v tej smeri bomo vzgajali svoje otroke v kmetski mladinski organizaciji, katero bomo v kratkem ustanovili, kajti najboljša dota našim otrokom bo: pokazati jim pot k zmagi kmetske misli. Zato veljaj nam in njim geslo: V boj za staro kmetsko pravdo do zmage!
Dol pri Ljubljani. Občinske volitve so za nas zadovoljivo potekle. Sicer imairto samo 5 odbornikov, a ti so trdni SKS, tako, da klerikalna večina delo ne bo imela z rožcami« postlano. Da so esel-esarji dobili večino, ni čuda. Pri nas imamo različne tovarne, posvetne in duhovske, a vse je šlo v boj proti kmetu in za klerikalce. Veliko vlogo igrajo tudi farov-ške njive in travniki. V klerikalnem odboru je skoraj sama žlahta, bratje, strici, nečaki, svaki, za zabelo pa je še atek in fantek. Fantek je hotel biti za vsako ceno župan, a takoj se oglasi jih sto: le-ta nam županil ne bo! Kaj ni to smola? Toliko trpeti pri agitaciji, toliko lagati, na kljuk'ce pritiskati, nazadnje pa njegovi lastni
\
pravijo, da je preveč »na koncu«. A fantek glavo ukloni in začne tuhtati, kako bi prihodnjič prišel do veljave. Prodal bo les in si v sredi občine napravi vilo, da bo kaj; potem ne bo več izgovora. Tudi kovač Kuhar je frčal okoli kot nočna vešča. Dasi je zelo oslabel, vendar še malo hodi okoli; en volilec pa, ki ga je ta nočna vešča pripeljala na volišče, je drugi dan tako onemogel, da so ga morali dati v sveto olje.
Selnica ob Dravi. Že pred leti je tov. Fornezi začel delovati na to, da se Selnica zveže z mostom z desnim bregom Drave in sicer na Ruše. Dasi-ravno so se mnogi v početku smejali Forneziju, je on bil tako prepričan, da je venomer poudarjal potrebo mostu. Uspeh ni izostal. Za stvar so se začele zanimati oblasti in tako se je osnoval pripravljalni odbor za zgradbo mostu Selnice—Ruše. Želeti je, da bi kmalu prišlo do zidanja. Ako bo pri državni kasi za stvar toliko zanimanja, kolikor ga je pri našem ljudstvu, tedaj na most ne bomo dolgo čakali.
Čatež ob Savi. V petek, 11. t. m. smo imeli burne občinske volitve. Klerikalci so nam grozili že več časa z raznimi plakati in lističi. Še celo v »Domoljubovo« cunjo je dal glavni klerikalni general menda v sporazumu z g. Krečem Matijo da mu žilica ne da miru. Res mu ne da, ker ona mirno in dostojno bije, kar se tudi pozna na njem samem. Dopisun »Domo-ljubove« cunje naj ve, da ne bo prišel na županski stolček, dokler bo Matijeva žilica bila, akoravno si najame še več Bosnarčkov. Dopisun gotovo ni imel brata doma, da bi ga bil vprašal za svet, če sme Matija s pravim imenom zapisati ali ne. Ker ga je zapisal I. Ložar, mesto M. Kožar, se vidi, da je imel strah pred paragra-grafom. In kaj ste dosegli s svojimi hudimi napori? Edino dva glasova večine s tolikimi agitatorji. Čudno in nespodobno se nam tudi zdi, da gre g. župnik v poldrugo uro oddaljeno gorsko vas napadati našega pristaša, ker je podpisal SKS listo, ko že na Malenco, ki je samo pol ure oddaljena in ima glavno cesto, noče zastonj opraviti niti najmanjšega cerkvenega opravila. A tam radi volitev se je zastonj zaletel. Obžalovanja vredno! No, pa saj vas bo kmalu veselje minilo, ko vidite, da ste vse svoje spravili na volišče, a imate 94 glasov, medtem ko je naših 92. Vi ste šli nazaj, mi naprej! Tako bo tudi v bodoče!
Sv. Križ pri Kostanjevici. — Glede občinskih volitev, ki so nam dale sijajen napredek, je žalostno dejstvo, da se je na ovadbo klerikalcev takoj razveljavila naša »agrarna lista«, medtem ko se na našo ovadbo niso ozirali in so pustili kmečko zvezo nedotaknjeno z izgovorom, da ni bilo več časa za poizvedbe. Ali lahko žena podpiše moža brez njegove vednosti? Menimo, da ne. Napravili bomo pritožbo, da škrice pri glavarstvu naučimo spoštovati paragrafe.
Ribno pri Bledu. Dne 13. t. m. se je vršila pri nas volitev župana in starešinstva. Ponovno je bil izvoljen za župana tov. Valentin Kmurdej iz Rib-nega, odličen pristaš SKS. Ravnotako pripadajo tudi vsi svetovalci SKS. Ponosna jo lahko občina Ribno, ki v radovljiškem okraju prednjači, ker ima absolutno večino SKS odbornikov. Pa tudi občani so ponosni na svojega župana, ker mu je prvo gospodarski dobrobit občine; saj se je pod njegovim županovanjem začela graditi vzorna sirarna, ki bo nadaljnji vir dohodkov občanov. Zanimivo je to, da sta v občini Ribno dva župnika: eden v Ribnem, drugi na Boh. Beli, zlasti zadnji strahovit agitator, ki še ponoči fante od deklet z lestvic goni. Kljub temu, da je bil pohvaljen naš Drolc od škofa ob priliki letošnjega birmova-nja, da je od Boga poslan na Boh. Belo, kljub temu njegva agitacija ni zalegla. Za mali konec sta potegnila Kramar in Drolc. Čestitamo občini nad uspehom! Že imenovanima in še nekaterim pa naše sožalje, kajti kmetska misel prodira in v hribih se dela dan.
Mošnje. V nedeljo zvečer okrog 11. ure nas je prebudil iz spanja rdeči petelin. Goreti je začela hiša po domače pri Kufcu, ki je pogorela do tal. Zraven je pogorela krava in šest prašičev. Obžalujemo v teh dragih časih tako nesrečo in pomilujemo nesrečne pogorelce ter poživljamo tovariše, da po možnosti priskočijo ponesrečenim na pomoč.
Praproče pri Semiču. Na nesramen napad v »Domoljubu« z dne 2. julija t. 1., štev. 27., pod naslovom Črešnje-vec pri Semiču ali bolje rečeno Semič pri Črešnjevcu, ki je naperjen proti moji osebi, izpod peresa dopisnika nebrzdane strasti, odgovarjam to-le: Sem bil, sem in ostanem
pristaš poštene napredne kmetske misli. Organiziran pa sem v stranki, ki to misel reprezentira. Svojo lojalnost priznavam napram vsakemu poštenemu človeku brez ozira na strankarsko pripadnost. V ostalem natolcevanju in zavijanju v satanski kovačnici skovanega dopisa pa ni vreden ne »Domoljub«, ne dopisnik odgovora, ker so bralci »Domoljuba« itak sami prepričani o lažnivosti nravno propalega dopisnika. — Ivan Konda, posestnik in okrajni ekonom.
Kostanjevica. Pravkar izvršene občinske volitve so jasen dokaz, da se niso tresle zastonj črne hlačice g. župniku Podbevšku. Njegova moč tone, kot se potaplja večerno solnce. SLS je včeraj padla iz dvetretjinske večine na večino enega samega glasu, ki pa izgine, čim ta glas postane župan. Tako bo v bodoče kazala občinska vaga na vsaki strani po 12 odbornikov. Za ta svoj »uspeh« pa so morali brusiti pete cele tedne po širni občini, raztrositi cele košare potrpežljivega papirja in poklicati na pomoč poslanca Sušnika in mladega fanta Stanovnika iz Ljubljane, ki sta v družbi farovških gospodov obdelovala dva dni ubogo kmetsko ljudstvo od Orehovca pa gori do črneče vasi. Stranka pa, sama nepoštena, se je zatekla tudi k nepoštenim sredstvom. Ker mi nikakor ne morejo izpodnesti zaupanja in ugleda, dasi se za to zelo trudijo, so postali hlapci laži in obrekovanja. Ta-korekoč zadnji trenutek pred volitvami so raztrosili grdo neresnico, da sem jaz kriv odpovedi graščinske zemlje najemnikom, zakupnikom in uživalcem deputatov. Mislili so si: oblatili in udarili bomo pastirja in razkropila se "bo čreda. Toda ta udarec je bil preje pariran, nego so gospodje pričakovali. Za podtaknjeno in umazano kleveto sem še pravočasno doznal in razglasil po maši pred cerkvijo sledečo izjavo: »Ker sem zvedel, da je g. posl. Sušnik v Ore-hovcu trdil, da sem jaz povzročil odpoved v najem danih zemljišč od strani šumske uprave v Kostanjevici, imenujem vsakega, ki to trdi, lažnika in obrekovalca in me za to g. posl. Sušnik lahko toži. Za to, da je taka trditev izmišljotina in laž, ne stavim samo glave, kot poslanec, nego stavim povrh še svoje premično in nepremično premoženje. Kdor mi tedaj dokaže, da sem z gori omenjeno odpovedjo graščinskih njiv in travnikov v najmanjši zvezi, temu se brez nadaljnjega umaknem s svojega posestva, ki postane v tem trenutku njegovo. Gospodje: profesor Sušnik, župnik Pod-bevšek in drugi, ki bi mi radi škodovali na ugledu, zdaj lahko in brez velikega truda napravijo dober zaslužek in pridejo tako še do precej lepega grunta. Pozvani so v prvi vrsti! Polde Bučar, posestnik.«
Razrse,
Dopisnike prosimo za čim krajše dopise. »Kratko in jedrnato!« bodi geslo. Obenem prosimo vse somišljenike in prijatelje, da nam poročajo o vseh zanimivih krajevnih dogodkih.
Za direktorja državnih železnic v Ljubljani je imenovan g. dr. Jakob Borko, dosedaj načelnik v železniškem ministrstvu. Novi žel. direktor je znan kot izvrsten, a obenem zelo idealen uradnik, radi česar njegovo imenovanje toplo pozdravljamo. Prepričani smo, da se bo g. dr. Borko uprl tudi vsaki svinjariji, ki bi jo pri železnicah v Sloveniji nameravali radikali in demokratarji.
150-letnico obstoja je proslavila 28. junija 1.1. na Vidovdan osnovna (ljudska) šola v Laškem. Pri nas gotovo redka slavnost!
Sokolsko društvo v Radovljici sklicuje izredni občni zbor, ki se vrši v Sokolskem domu v soboto, dne 26. julija t. 1. ob 20. uri. — Dnevni red: 1. Sprememba pravil. 2 Slučajnosti. Zdravo! — Sokolsko društvo v Radovljici.
Silna toča je bila predzadnji torek na Blokah. Na poljih je škoda zelo velika.
Strašno neurje je bilo pred dnevi v Severni Ameriki. Usmrtilo je nad 500 ljudi, a mnogo tisoč ljudi je ranjenih. Mesto Lorain je popolnoma uničeno od viharja.
Strela je udarila v ponedeljek dne 7. t. m. v hišo posestnika J. Sitarja v Ugovski pri Slov. Bistrici in ubila po-sestnikovo ženo. Hiša je zgorela.
Strašen vihar je razsajal zadnji ponedeljek v logaški kotlini. Ruval je močna drevesa s koreninami, lomil debla in rušil poslopja. Najhujše je divjal vihar po vaseh Martinjhrib, Blekova vas in Brod. Škoda je ogromna na poslopjih in na poljskih pridelkih.
Strela je udarila v stanovanjsko hišo posestnika Franca Kovačiča v Hru-šavju pri Planini na Štajerskem. Stanovalci so rešili le golo življenje, vse drugo je zgorelo. Posestnik je bil zavarovan le za 600 Din! Kmetovalci, povišajte zavarovalne vsote proti požaru primerno sedanji vrednosti denarja!
Strela je v Skriljevu pri Bakru udarila v neko kmečko hišo in ubila tri ženske.
Pomoč Bločanom. Poslanec Pucelj je v petek interveniral pri velikem županu, da se po neurju prizadetim Blokam pomaga. Odšla je komisija na lice mesta, da ceni škodo in stavi predloge za podporo.
Iz Novega mesta poročajo, da je umrla gospa Draga Matko v 41. letu svoje starosti, splošno čislana soproga g. Josipa Matka, posestnika, gostilničarja in trgovca v Gotni vasi. Zapušča 4 otroke. N. v m. p.! __ Rade Pašič. Beogradske »Novosti« prinašajo o nadebudnem sinu našega ministrskega predsednika lepe zgodbe. V štev. 1059 od 10. t. m. je članek: »Kraljeva svatba i Rade Pašič«. Pred kraljevo svatbo je prišel Rade k dr. Krstelju, ravnatelju Jadranske banke. Pravil je, da kralj nujno potrebuje posojilo milijon dinarjev. Banka si je štela v veliko čast, da sme posoditi kralju, in milijon se je takoj izplačal na priznanico Radeta Pašiča. Odbor je pozneje zahteval, da naj priznanico podpiše upravnik dvora. Ko so to Radetu sporočili, se je mladič hudo razsrdil. Toda bančni odbor je vstrajal pri svoji zahtevi in ko je spoznal, da je Rade banko čisto navadno nalagal, je zagrozil Radetu, da bo stvar takoj javil kralju samemu. Šele sedaj se je Rade ustrašil in milijon takoj vrnil banki. Lepe razmere, ki jih vzdržujejo radikali in demokratje!
Umrla je v Subotici žena, stara 103 leta.
Mnogo nesreč se je letos že zgodilo pri kopanju. Skoraj vsak dan se poroča o novih utopljencih. Navadno so ponesrečenci Siami kriv nesreče, ker se v svoji neprevidnosti spuščajo v pregloboke vode. Komur je res samo za kopanje, bo to opravil tudi v taki vodi, kjer ni prav nobene nevarnosti.
»Lažiljub<< piše iz Št. Jerneja na Dolenjskem: »Samostojneži se tudi zaletavajo v duhovnike, zlasti kaplane. Mi pa vemo, da vsak najslabši kaplan več dela in truda opravi v enem letu, kakor kak liberalen trgovec, ki lepo na suhem sedi in z našim denarjem bogati.« No, s čegavim denarjem pa j kaplani bogate? Od čegavega denarja se tekom let razvije iz najbolj suhega kaplana človek tako debel, da so mu največja vrata skoro preozka? In vaše delo, bože mili! Vi govorite o delu kmetu in se mislite morda celo po-bahati, da več »dela in truda v enem letu« opravite ko kmet? Za poč't! Sicer pa vedite tudi to, da mirnih, poštenih in resnicoljubnih duhovnikov nismo nikdar napadali; zdražbarji, hujskači so pa sami krivi, če jih primemo ostro, kakor zaslužijo. Bodite mirni, pa boste tudi pred preklicanimi samostojneži imeli mir.
Preklic.
Podpisani preklicujem, kar sem govoril napram našemu županu Jožefu Malovrhu, da ne razpoloži nobenih občinskih računov in da s tem škoduje občini. Poudarjam. da to ni resnica. Zahvaljujem se gospodu županu občine Št. Jošt, da je odstopil od tožbe.
Andrej Malovrh, Št.' Jošt št. 7.
OBČNI ZBOR ZVEZE SLOVENSKIH ZADRUG.
(Konec.)
Ravnatelj Trček je podal poslovno poročilo :
Zveza je v pogledu davčnih in pristojbin-akih ugodnosti sestavila vsem zadrugam predloge za spremembo pravil in nato s ponavljajočimi se pritožbami, rekurzi in intervencijami v sodelovanju z ostalimi zvezami dosegla, da so davčne oblasti končno vendar priznale zadrugam davčne in pristojbinske ugodnosti po čl. 95., 96. in 98. srb. zadr. zak. Priznati pa nočejo oprostitve od davka na poslovni promet, ki je za zadružništvo najobčutljivejše breme in ga morajo plačevati samo zadruge v Sloveniji. Istotako so v Srbiji zadruge proste poštnin v občevanju z zvezami in oblastmi, česar mi v Sloveniji vzlic ponovnim prošnjam še nismo dosegli.
Večkrat je morala nastopiti Zveza v prilog zadrugam proti ljubljanskemu registracijskemu sodišču, ki je ponovno odklanjalo registracijo novih zadrug in spremenjenih pravil. Višje 'deželno sodišče je razsodilo nam v prilog.
Neupravičeno šikanirati so začele tudi politične oblasti z zahtevo, da morajo imeti gospodarske zadruge obrtne liste. Morali smo zopet rekurirati. Uspeli smo le deloma.
Denarno poslovanje se je vršilo lansko leto v znamenju naraščajočega pomanjkanja denarja, ki je koncem septembra doseglo svoj
višek. Ta denarna kriza je zadela zadružništvo, ki dela s kmetom in obrtnikom, še posebno radi tega, ker je zadružništvo navezano izključno le na lastna sredstva v obliki hranilnih vlog, dočim sta trgovina in industrija deležni sredstev Narodne banke in poštne hranilnice. V obrti se pojavlja poleg tega tudi brezposelnost, kmet pa sicer dela, toda s tako nizko rentabiliteto, da mora dvigati prihranke za kritje stroškov ali pa se zadolževati.
Nizka rentabiliteta kmetijstva in nezaposlenost obrtništva sta vprašanji, s katerima se bo treba resno baviti. Nujno potrebno je, da se nudi kmetu in obrtniku, odnosno njih zadrugam cene kredite Narodne banke in poštne hranilnice ter da se s pravo gospodarsko politiko zaščiti kmetijske in obrtne proizvodnje.
V	tem pogledu smo zainteresirali vlado ob priliki anket o zaščiti male kmetijske posesti in o kmetijskem kreditu ter poleg tega prosili Narodno banko in poštno hranilnico, da omogočita zadružništvu dostop do denarnih virov. Žal interesi zadružništva, kakor ravno izvemo, na merodajnih mestih niso našli pravega odmeva.
Posledica denarne krize je bila poleg drugega, da smo morali v drugem polletju prenehati z dajanjem kreditov in da je obrestna mera silno naraščala. Zato je morala tudi Zveza trikrat zvišati obrestno mero za vloge in dvakrat za kredite. Priznamo, da je to težko breme za kmeta in obrtnika, ki morata delati z dragimi krediti. Toda ni bilo drugega izhoda, če smo hoteli obdržati vsaj ta sredstva in vzdržati obratovanje v zadružništvu.
V	ostalem pa lahko beležimo razveseljivo dejstvo, da se vzlic kritičnim časom vrača zadružna disciplina, kar najlepše dokazuje to, da imajo na eni strani zadurge danes malenkostne založbe izven Zveze in da so na drugi strani vloge pri Zvezi navzlic pomanjkanjii gotovine nekoliko porastle.
Krediti pa so se skoraj podvojili in še ni bilo mogoče ustreči vsem potrebam.
Iz računskih zaključkov zadrug je razvidno, da hranilne vloge v celoti niso nazadovale, kar je po vsej priliki znamenje, da se vrača smisel za varčevanje in da ljudstvo dobiva zaupanje v dinar.
Naravnost podvojila in potrojila so se pri zadrugah posojila.
Dalje se opaža nazadovanje investicijskih posojil, kar je glede na pomanjkanje denarja in na nizko donosnost realitet razumljivo in je to Zveza v okrožnicah tudi priporočala. Naraščajo poslovni in konzumni krediti, kar potrjuje naše zgornje mnenje, da je donosnost kmetije in obrti zelo nizka.
Obrestna mera zadrug ni bila enotna, temveč se je ravnala po krajevnih prilikah. Po-rastla je povprečno za 1 do 2%.
Lansko leto je prirastlo 17 zadrug, odpadle pa so 3, tako da je znašal čisti prirastek 14 zadrug, t. j. od 82, ki jih je bilo v začetku leta, na 96, s katerimi smo leto zaključili... Od novih zadrug so 4 kreditne, 6 nabavnih in prodajnih kmetijskih, 2 mlekarski, 1 živinorejska, 1 pašna, 1 strojna, 1 električna in 1 ledarska.
Revizij je bilo lansko leto izvršenih 17 rednih in 2 izredni. Računske zaključke sestavilo in knjige uredilo se je poleg revizij 23 zadrugam. V zaostanku nismo bili z revizijami.
Mnogo posla dajo nove zadruge, preden se jih vpelje. V splošnem pa se opaža stalno boljšanje v poslovanju zadrug. Največja ovira v zadružnem delovanju je na eni strani pomanjkanje izvežbanih zadružnih funkcionarjev, na drugi strani pa premalo zadružnega duha med narodom.
Da temu vsaj deloma odpomoremo, sprejemamo mlade fante v prakso, ki gredo potem k zadrugam, poleg tega pa smo zajedno z Zadružno zvezo zainteresirali vlado za zadružno šolo v Ljubljani. Uspeli smo, da pokrije polovico vzdrževalnih stroškov država, polovico pa naša in Zadružna zveza v Ljubljani. Letos smo podpirali 5 učencev v tej šoli, ki bodo delovali v zadrugah.
Dalje smo poslali lansko leto zadrugam 6 daljših okrožnic, zadevajočih denarno krizo, obrestno mero, statistiko, davke ip takse ter druge tekoče zadeve.
Poleg tega pa smo tudi z osebnimi obiski in potom korespondence uspešno pomagali zadrugam s pravnimi in gospodarskimi nasveti. Korespondenca se je vsled tega podvojila.
Čim se naša sredstva pomnože in čim bodo izvežbani novi uradniki, bo treba pričeti s prirejanjem zadružnih tečajev in z izdajanjem strokovnega zadružnega lista.
V	imenu nadzorstva je poročal g. Kline, da je pregledalo nadzorstvo vse poslovanje in našlo v popolnem redu.
Občni zbor je nato soglasno odobril vsa poročila in; računski zaključek ter podelil načelstvu in nadzorstvu absolutorij.
Nato je bilo izvoljeno načelstvo, kakor smo to že javili.
Pri slučajnostih je šef g. Sancin v imenu kmetijskega ministra in velikega župana pozdravil občni zbor, obljubil tudi nadaljno podporo zadružništvu od strani oblasti ter priporočil zadrugarjem vztrajno delovanje v prospeh zadružništva.
Šol. ravn. Pirnat je priporočil, da naj deluje zadružništvo na to da se vpelje na učiteljiščih obvezni pouk o zadružništvu ter zainteresira v tem pogledu tudi učiteljsko udruženje.
Po izčrpanem dnevnem redu je predsednik ing. Zupančič apeliral na delegate, da tudi v bodoče z vso vnemo delujejo na poglobitev iri razširjenje naše zadružne organizacije, ki je edina spasonosna za podeželske delovne stanove.
•^ilCDIICDIICDIICIJMCDlICDIICDIICDIICr
0 Edino najboljši šivalni stroji ^ g	in kolesa so	Q
0	JOSIP PETELINC-a š
0	UMNA	0
0 (blizu Prešernovega spomenika _	ob Ljubljanici)	J*
0	znamke GRITZNER in ADLER	0
=	za rodbinsko, obrtno in indu-	=
0	strijsko rabo v vseh opremah,	0
jr	najnižja cena, lOletna garancija,	p:
U	Pouk v vezenju, krpanju	~
p:	perila in nogavic dobe	q
U	kupci strojev brezplačno.	U
n Istotam igle, olje, posamezni n ^ deli za stroje in kolesa. = g Sprejemamo tudi popravila. Q
1	CD 11 CD 11 CD 11 CD 11. CD 11 CD 11 CD 11 CD 11 CD 7
Vinski semenj pri Treh larah. Vinarsko društvo za Belokrajino je v četrtek, dne 3. julija t. 1. priredilo pri Treh farah v Rosalnicah vinski semenj. Na semenj so se postavila vina okrog 80 gospodarjev iz metliške okolice. Vina so bila čista, čistega okusa, nekatera malo bolj trpka in bolj temne barve, kakor je v tem kraju navada. Lažja vina so dale gorice na Krvavčem vrhu, Lokvicah, Grabrov-cu, v Slamni vasi in na Radovici, ki so imela od 9 do 10 vol. % alkohola, težja vina 10 do 12 vol. % alkohola so bila ponajveč iz drašičke občine (Vi-nomer, Nova gora, Repica in Vidoši-če). Kupcev ni bilo veliko, pa so bili taki, ki so imeli resen namen kupovati. Opazili smo vinske trgovce in gostilničarje iz Ljubljane in ljubljanske okolice (Domžale, Polhov gradeč), iz Višnje gore in Tržiča, iz Žužemberka, Ribnice itd., le Novo mesto skoraj da ni bilo zastopano. Prireditev je počastil s svojo navzočnostjo g. okrajni glavar Kakel iz Črnomlja, bilo je tudi lepo zastopano belokranjsko učiteljstvo in belokranjska duhovščina. Semenj je otvoril drašički župan in predsednik Vinarskega drušiva za Belokrajino g. Bajuk, ki je pozdravil navzoče v imenu Zveze slovenskih vinogradnikov, opozoril pa na veliko važnost vinskega izvoza in s tem v zvezi naprave vina (keltarstva), vinarskih organizacij in prireditev, ki pospešujejo promet z vinom. Zbranim kupcem je pojasnil težave vinskega producenta, vinogradnikom želel, da bi imel semenj čim več uspeha. Okr. ekonom Konda je pripomnil, da je v okraju še okoli 10.000 hI vina na prodaj. Uspeh ni izostal, kajti samo dva vinska trgovca sta kupila blizu 330 hI vina, ostali pa okoli 170 hI, tako da se je prodalo okoli 500 hI vina ter se bo več kupčij sklenil.0 še naknadno. Za razmeroma skromno prireditev je bil torej uspeh sejma prav povoljen in je videti, koliko potrebne so nam strokovne organizacije vinogradnikov.
Vinska letina v llelokrajiui je na nekaterih krajih ogrožena po perono-speri, ki se je prav občutno pokazala tudi na grozdju. Nekateri zamenjajo to s plesnjivostjo in žvepljajo, kar pa ni prav. Mnogo je krivo letošnje nestalno vreme in zato bo treba še škropiti. Zadnji vinski semenj je pokazal pri Treh farah. »organizirano neorganiziranost«. Vinarsko društvo bi moralo imeti vsaj na papirju zbrane primerne količine kolikor mogoče enakomernega vina, do kleti tako ne bo prišlo zaradi starokopitnosti vinogradnikov, ki hočejo prodati skoraj vsak hektoliter vina pod svojim imenom in za svojo ceno. Vinski trgovci kupijo večje množine vina, 1—2 vagona, na takih sem-njih, toda vino mora biti pripravljeno, potem pa se lahko tudi malo dražje proda. Ne izplača, se pa hoditi par dni po vinskih hramih in zbirati po hektolitrih vino. Uredite si zadevo tako, da spravite jeseni vino skupno v večjo posodo in potem bode tudi kupčija tem lažja. V poletnem času je treba vino ohladiti na pravo temperaturo od 8 do 12 stopinj, sicer lahko prav dobro vino vsled sparjenosti precej trpi in odbija kupca.
Konferenca zastopnikov srednjeevropskih hmeljarskih organizacij v Žatcu, Č. S. R. Savez hmeljarskih društev za Č. S. R. piše: Pričakovana obi-la hmeljska letina na celem svetu dela hmeljarjem mnogo pomisleka. Če srednjeevropski hmeljarji pri ureditvi hmeljskih cen v tekočem letu ničesar ne bodo ukrenili, zna se zgoditi tako, kakor leta 1922., v katerem so hmeljske cene znašale le tretjino pridelovalnih stroškov. Lanskim cenam bi sledile letos nizke, katere bi bile globoko pod pridelovalnimi stroški. Hmeljarji cele Srednje Evrope bi izgubili plačilo za svoje težko delo. Pomisliti pa gre, da je lanski mali pridelek povzročil, da so izčrpane vse zaloge, tudi one starejših letnikov in da sloje pivovarji pred praznimi Imieljskimi skladišči. Savez hmeljarskih društev v Žatcu se je v svoji od-borovi seji dne 12. junija t. 1. pečal s to velevažno zadevo ter sklenil, da skliče začetkoma meseca avgusta t. 1. — tik pred obiranjem hmelja — v Žatec mednarodno zborovanje hmeljarjev vseh sedem evropskih držav, v katerih se prideluje hmelj. Vsaka hmeljarska organizacija naj bi odposlala k zborovanju po enega, kvečjemu po dva ali tri zastopnike, kateri bi morali sami prevzeti vse stroške za potovanje in prehrano ter bi morali poročati o stanju hmeljskih nasadov svojih držav. Ko se je dne 1. septembra 1911. 1. sklicala enaka konferenca v Žatec, so se takoj dvignile cene za 50 K pri 50 kg (400—450 K). — Letošnje mednarodno zborovanje bi se pa ne bavilo le z bodočo letino, nego bi se tudi določila pravila za medsebojno obveščanje o vsakokratnem razpoloženju na hmeljskem trgu, o
Gospodarstvo.
cenah, po katerih se je hmeljarjem ravnati pri prodaji hmelja itd. Vsaka organizacija lahko predlaga še druge točke dnevnega reda. — Hmeljarsko društvo za Slovenijo je javilo Savezu, da se strinja z vsemi predlogi in da bo odposlalo h konferenci svojega zastopnika.
Hmelj na Češkem. V prvi tretjini meseca julija smo imeli deloma toplo, deloma hladno vreme. Rastlina se je nadalje razvijala in je njeno stanje v večini nasadov zadovoljivo. Padavin je bilo zadosti. Zgodaj obrezani nasadi le pičlo pripravljajo na cvetje, pozno obrezani pa prav lepo. Priprava na cvetje je torej prav različna in neenaka. Hladne noči so to zakrivile. Upanje na polno ali prav dobro letino je torej nekoliko zatemnelo. Topli dnevi in posebno tople noči bi bile v drugi polovici meseca julija, ko hmelj cvete, nujno potrebne. Povedati pa tudi moramo, da postajajo v večini nasadov listi od spodaj gor rumeni, kar povzročajo mokrota in mraz. — Na trgu je vse mirno. Cene so le nominalne: 6000 do 7000 ČK za 50 kg. — Meseca avgusta pošlje Savez zopet dva zastopnika v Jugoslavijo, Avstrijo, Nemčijo, Belgijo, Francijo in Anglijo, da se na lastne oči prepričata o stanju hmeljskih nasadov. — Savez hmeljarskih društev.
Hmelj na Virtenberškem. Mokro-mrzlo vreme zadnjih 14 dni ni ugod-
no vplivalo na razvoj rastline, posebno med časom, ko se rastlina pripravlja na cvet. Panoge niso posebno dolge in so le redko obdane s cvetnimi popki, kateri so se pa prikazali izvan-redno zgodaj, ko rastlina še ni dora-ščena. Vsled tega ne pričakujemo prav dobre, pa tudi ne obile letine. Preobila mokrota in mrzle noči so povzročile, da rumene listi od spodaj gor.
Trije novi sejmi so dovoljeni trgu Sodražica in sicer 22. julija, 2. septembra in 2. decembra. Ako pride na te dneve nedelja, se bo vršil sejem dan pozneje.
Cena jajc je 1.25 do 1.50 Din za komad.
Vrednost dinarja je od predzadnjega tedna poskočila tako, da se je začetkom prejšnjega tedna dobilo za 100 Din 6 švicarskih frankov in 60 santimov; do danes pa je padla zopet tako, da se dobi za 100 Din samo še 6 švic. frankov in 35 santimov. Na tem se najlepše vidi radikalno-demo-kratski blagoslov! In pa na davkih seveda tudi.
Industrijsko - obrtna razstava v Mariboru.
Maribor je mesto, ki se ne ponaša samo kot mesto moderne industrije, marveč tudi odlične male obrti. Z občudovanja vredno vnemo so šli naši obrtniki takoj po vojni odločno na
delo za ustvarjanje dobrin v občo korist naroda in države. Spominjamo se, s kakšnim gnjevom so ti naši marljivi možje obsojali zmanjšanje delovnega časa, češ z zakonom mi hočejo zabraniti delo. In ti marljivi ljudje, ki vztrajno ustvarjajo čuda, hočejo svoje delo in svoj napredek pokazati svetu. Gre tu za priznanje marljivosti posameznega obrtnika in za reklamo, za pridobivanje novih odjemalcev. Razstava se vrši od 20. do 28. avgusta v Mariboru, v mestu, ki je postalo sedež in središče največje oblasti. Obenem se vrši istotam tudi razstava goveje živine in vseh vrst štajerskih vin. Razlogov torej dovoljno, da vsi prijatelji narodnega gospodarstva po-setijo razstavo.
Obrtno-industrijske razstave v Mariboru se udeleži tudi naša mariborska nakupna' in prodajna zadruga »Panonia«. Med drugim bo razstavila vsa štajerska vina.
Razstava goveje živine in konj na ljubljanskem veiesejmu se priredi v nedeljo, dne 24. avgusta in bo trajala ves dan od 8. uri zjutraj do 6. ure popoldne. V razstavo se pripuščajo čistokrvne živali vseh govejih pasem, ki so v deželi razširjene, in sicer plemenski biki od pol leta starosti naprej, molzne krave in telice, od plemenskih konj žrebčarniških in težkih pasem pa žrebci, kobile z žrebeti, mlade kobile in mladi žrebci, razen
teh pa tudi konji za vprego in za ježo. Do 8. ure zjutraj mora biti vsa živina na licu mesta. Vsak razstavljalec mora sam skrbeti za strežbo živini. Potrebna krma se bo lahko dobila proti odškodnini na razstavišču. Kdor želi svoje živali razstaviti ali za tekmo in premovanje, ali za prodajo, jih mora priglasiti zadnji čas do 25. julija t. 1. Kmetijskemu odseku velesejma v Ljubljani, ki poskrbi tudi za znižano voznino po železnici.
Uvoz v Avstrijo je 1. 1923. znašal za 800 milijard kron več, nego izvoz, m je glavni vzrok za nizko vrednost avstrijskega denarja.
Avstrija je lani uvozila mleka in mlečnih izdelkov za 600 milijard kron.
Za čebelarsko zadrugo se je doslej javilo nekaj nad 100 čebelarjev. »Slovensko čebelarsko društvo« poziva čebelarje, da se najkasneje do 15. julija t. 1. priglase za pristop.
Za kratek čas.
Taljanska gofia.
Nekje dela potok mejo med našo državo in Italijo. Ob potoku stražita na eni strani naš, na drugi taljanski vojak. Nekoč naš vojak vsled dolgega časa začne ribe loviti. Taljan vidi in pravi:
»Oštja, je prepovedano, boš naše ribe po-lovil!«
»Jok, lovim samo jugoslovanske k odvrne naš vojak.
»Kako pa jih spoznaš, da so jugoslovanske in ne taljanske?« vpraša polentar.
»Je lahko spoznati, kajti taljanske ribe imajo velike gofle, naše pa ne,« se dobro odreže Jugoslovan.
Pasja zvestoba.
Jurij Stanovnik je prodajal Petru Brodarju
psa.
»Ali je pes zvest?« vprašuje Peter Jurija.
»Seveda, seveda,« pravi Jurij, »pa še kako zvest je. Štirikrat sem ga že prodal, pa se je vsakokrat zopet vrnil k meni.«
Miloš Obrenovič in knez Meternih.
Prvi srbski knez Miloš Obrenovič je bil v svoji mladosti pastir. Kot knez se nekoč na Dunaju razgovarja z znanim avstrijskim državnikom Meternihom. Miloš je govoril le srbsko, katerega jezika Meternih ni znal, zato sta imela pri sebi tolmača. Ko sta službene stvari že odpravila, se hoče Meternih malo pošaliti, pa vpraša Miloša, če je res, da je bil v mladosti pastir. Tolmač vprašanje pove Milošu v čim lepši obliki, a Miloš pravi tolmaču: »Reci švabu, da sem jaz bil v mladosti res pastir, toda sem spravil do kneza. Da je on, Meternih, bil v mladosti pastir, ostal bi bil to do danes.«
In švaba je imel dovolj odgovora na svoje predrzno vprašanje.
DEZERTER.
To je bilo v Italiji.
Stotnik in žid se peljeta po železnici, kar zapazi stotnik, da se po židovem rokavu sprehaja rejena uš, pa reče: »Gospod Žid, glejte ga dezerterja!«
Zid nastavi pred uš palec in jo s kazalcem ustreli na stotnika z besedami: »Marš nazaj k regimentu!«
Poravnajte naročnino!
samo
BERSON
gumi pete in potplate. Dajo elastično hojo, so cenejše in obdržijo Vaše čevlje trajne.

Najcenejše
strešno
kritje!

Združene opekarne d. d.
Ljubljana, Miklošičeva cesta 13.
preje
M-KNEZ tovarne na Vič« in Brdu
nudijo v poljubni množini — takoj dobavno — najboljše preizkušene modele strešnikov z eno ali dvema zarezama kakor tudi bobrovcev (bi-ber) in zidno opeko. — Na željo se pošlje takoj popis in ponudba!
Kupuj tel
Kupujte!
Vse Vaše potrebščine, novodoš-lega pomladanskega, letnega blaga za ženske in moške obleke, svilo, etamin, batist, sate«, perilo, šilon, kotonin, oksfort, cefir, cvilih za žimnice, odeje, koče, posteljne garniture i. dr. Najnovejše svilnate in čipkaste rute, šerpe, pri znani domači trgovini
trt
Janko,
, Ljubljana
H: ■ Lingarjeva, Stritarjeva ulica.|l|l llElliis^ Blago samo čekoslovaški izdelek.
Ipizariaiio ženine in neveste pri nakup opreme (Ha)!	[ene znatne nizke in zmerne!
dve vozeči parni mlatilnici 5 HP, prvovrstnega angleškega proizvoda, skoro novi, prodam takoj po zelo nizki ceni, eventualno proti ugodnim plačilnim pogojem.
0. žužek, Ljubljana Sodna ulica št. 11.
Priporočamo tvrdko
1	meter domačega platna
da tovarna ŠINKOVEC, Grosuplje, za
2	kg prediva ali 14 kg godenega ozi-
roma 20 kg surovega lanišča.
Ljubljana
(blizu Prešernovega spomenika ob Ljubljanici.)
NAJCENEJŠI NAKUP nogavic, žepnih robcev, brisalk, klota, belega in rjavega platna, sifona, kravat, raznih gumbov, žlic, vilic, sprehajalnih palic, nahrbtnikov, potrebščin za šivilje, krojače, čevljarje, sedlarje in brivce, škarje za krojače, šivilje in za obrezovanje trt. Na veliko in malo.
PORTLAND-cement

iz »Splita«
najboljše kakovosti in po najnižji ceni
v zalogi pri EKONOM"
»»
Kolodvorska ulica štev. 7.
Za kakovost cementa prevzame tovarna popolno odgovornost.
Zahtevajte pri vseh trgovcih na deželi in kupujte manufakturno blago od stare leta 1885 ustanovljene tvrdke
Gnojite ajdo
s
superfosfatom!
Superfostat stalno v zalogi in Vam nudimo istega —
16% do 18% po Din 120,— franko — Ljubljana, cena za 100 kg.
Pri večjem odjemu — najmanj 5000 kg Din 110.—.
»Ekonom« o. g. z. Ljubljana, Kolodvorska ul. 7.
Prvovrstne
kose
belo brušene in naravno sive 60 cm, 65 cm, 70 cm in brusne kamne nudi po najnižjih cenah
EKONOM"
ff
o. g. z.,
LJUBLJANA.
Kolodvorska ul. §1. 7.
>SALONIT<
se izdeluje v vseh poljubnih dimenzijah in barvah.
Dolgoletno jamstvo jamči za izborno kakovost.
»SALONIT«
je za pokrivanje streh in izoliranje sten proti vlagi najboljši materijal sedanjosti, kateri se uporablja širom cele Evrope. — Proračune, kataloge, cenike in navodila pošilja brezplačno: »Split« d. d. za cement Portland, Ljubljana.

aaaaaaaaaa■■■■■■■■■■■■■■■■>■*■
CROBATH
FRANC,
d. z o. z. KRANJ
manufaktura na debelo in drobno.
Predno kupite drugje, prepričajte se znova o cenah in izbranih vzorcih prvovrstnih tovarn. — Trgovcem damo najmanjše količine po prvih cenah na debelo.
GUMI
za
cepljenje trt
prodaja po najnižji ceni
,,EKONOM"
osrednja gospodarska zadruga v Ljubljani r. z. z o. z.
Kolodvorska ulica št. 7.
OOOOOOOOOOOOO
črno in sivo
nudimo po najnižji ceni EKONOM"
r. z. z o. z. . Kolodvorska ulica št. 7.

nitersi
pazite, da dobite vedno davno preizkušeni »Pravi : FRANCKOV : kavni pridatek« v zaboj-čkih in ne kako ponaredbo. —
Na novi, rjavo-modro-beli etiketi se posebno jasno izražajo glavni znaki, a to so: ime »Franck« in »kavni mlinček«, —
»Pravi :FRANCK: z mlinčkom« zboljšuje in pocenjuje vsako kavo!
Naročajte in širite, »Kmetijski list"
PODRUŽNICE: , Maribor, fšovo mesto, Rakek, 1 Slovenigradec, Slovenska Bistrica
Urednik: Ivan Pucelj.
^oj^ilDunajskalcesta št. 4 (v lastni stavbi). Mm. i
ITRGovsKA-^Kgpitallin rezerve Din 18,500.000—>gfl59> 146>458/1
Izvršuje vse bančne posle najtočneje in najkulantneje.
EKSPOZITURE:
Konjice, Meža ■ Dravograd
Natisnila tiskarna »Merkur«, trg.-ind. d. d. v Ljubljani.