Ameriška Domovina '■ ; -V ■/v /i/i' e m m AMCRICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGf ONLY NO. 53 CLEVELAND 3, O., WEDNESDAY MORNING, MARCH 17, 1954 SLOVGNIAN MORNING N€WSPAP€R ŠTEV- LIV —VOL. LIV Genij A. Einstein je dosegel 75. leto svoje starosti Rojstni dan je obhajal mirno, ker ne verjame v take proslave, ki da so za otroke. — PRINCETON, N. J. — Albert Einstein je dosegel v nedeljo 75. leto svoje starosti. Daši učenjak in znanstvenik ne veer] am e v take vrste proslave, je vendarle prejel stotine pismenih in brzojavnih voščil od svojih prijateljev iz vseh delov sveta. Najbolj so ga razveselili njegovi tovariši - profesorji, ki so mu darovali lep fonograf. Einstein je namreč velik ljubitelj glasbe in tudi sam dobro igra na violino. Ni bilo pa nobene običajne torte s svečicami, ker Einstein ne verjame v praznovanje rojstnih dni, kar je za otroke, pravi. Einstein je danes verjetno na j večji teoretični matematik in fizik na svetu. Njegova teorija o relativnosti je svetovno znana, dasi skoraj od nikogar raz-umevana raizen od njegovih tovarišev - znansvenikov. Einstein je bil tisti, 'ki je v drugi svetovni vojni opozoril predsednika F. D. Roosevelta, da je osnova in iz-gotovitev atomske bombe možna stvar. SUFRAGETKE V EGIPTU KAIRO, Egipt. — Tukaj so šle žene na gladovno stavko, da bi prisilile vlado, da jim da enake pravice 'kot njihovim možem, Predvsem seveda volilno pravico. Voditeljica sufražetk je 36-let-na poročena žena Doria Šafik. žene so že štiri dni in štiri noči v poslopju tiskovnega‘sindikata, kjer je njihova edina hrana — “pomarančni sok in njihov idealizem.’’ Zdravniki, ki opazujejo to gladovno stavko, so izjavili, da dve ženi kažeta znake telesne slabosti. Steklenica v slaniku DORTMUND, Nemčija. — Neka nemška žena je našla v slaniku, ki ga je kupila in pripra-vila za kosilo, malo stekleničieo v kateri je bil listek papirja. Na papirju je stalo, naj oni, ki bi listek našel, sporoči to onemu, ki je zamašeno stekleničieo z litskom vrgel pred letom dni v ^orje v Rokavskem prelivu. Na istku je 'bil seveda njegov slov. na- gradnja TURNPIKE CESTE V KANSASU Topeka, Kans. Oblasti države ansas so naznanile, da bodo emudoma pričele z gradnjo , UrnPike ceste iz Kansas Cityja ° meje države Oklahome. Ce-ko stala 140 milijonov do- ČLOVEŠKE "BOMB E" V INDOKINI Kaj počenjajo komunistični oddelki fanatičnih samomorilcev. HANOI, Indokina. — Dne 16. marca so si komunistični samomorilni oddelki privezali eksplozive ob pas ter se vrgli kot človeške bombe proti obrambnim linijam protikomunističnih borcev na letališču v Bien Phu. Te “človeške bombe” so prepričale Francoze, da se komunisti pripravljajo vreči svojo armado 40,000 mož v boj za vitalno važno letališče, pri čemer hočejo zmagati ali umreti. Neprestano komunistično obstreljevanje je naredilo letališče neuporabno in vsa francoska o-jačenja, ki še prihajajo, morajo odskočiti iz letal. V bitki, ki zdaj divja in se ni še končala, so francoske čete pobile nad 2500 komunistov. Pri zavzetju neke francoske postojanke severno od letališča, je bilo pobitih 1,500 komunistov. Predsednik o davčnem vprašanju v Tunisu Dva izgrednika sta bila ubita, več je bilo ranjenih, kakor tudi nekaj policistov. TUNIS, Severna Afrika. — Francoska policija je v ponedeljek streljala z brzostrelkami na več stotin tuniških dijakov, ki so hoteli navaliti na glavni stan tuniške vlade. Nek dijak je bil ubit, drugi pa je pozneje podlegel ranam. Pet nadaljnih dijakov je bilo resno ranjenih, kakih dvanajst dijakov in nekaj policistov pa si je moralo poiskati zdravniške pomoči za manjše rane in praske. Ta izbruh pomeni prve poulične izgrede v Tunisu po skoraj dveh letih. Demonstracije so verjetno, in-spirirali nacionalisti proti novi tuniški vladi premierja Mohameda Šalah Mzalija, ki je prevzela posle dne 2. marca. Železničarja zalotena pri tatvini paketov CLEVELAND. — V ponedeljek so prijeli dva železničarja, ki sta obtožena, da sta kradla poštne pakete na postaji za pošto ob jezerski’fronti. Aretirala sta ju dva poštna inšpektorja, ki sta ju zasačila pri tatvini, s katero sta se že dalj časa bavila. Inšpektorja sta izjavila, da so dobili | od njiju nazaj pokradenih paketov v vrednosti 500 do 600 dolarjev. Imeni tatov sta: Frank J. Farrell, star 25 let, in 41-letni Ruben Easterling. Mossadeghov pomočnik nevarno bolan TEHERAN, Iran. — Stanje bivšega iranskega zunanjega ministra Hoseina Fatemija, ki ga je neki napadalec zabodel, se je obrnilo na slabše. Bivši minister, ki je v ječi, je v ponedeljek v celici bljuval kri. Bivši minister, Iki je bil glavni pomočnik odstavljenega in v zapor obsojenega premierja in dik- Protest japonskih učiteljev TOKIO. — V ponedeljek je imelo tisoče japonskih šolarjev praznik, ker ni bilo v šolah učiteljev, ki so protestirali proti prepovedi, da se morajo vzdržati političnih aktivnosti v šoli kakor tudi izven nje. Novi grobovi Sophie Vegel V torek popoldne je umrla v Highland View bolnišnici Sophia Vegel, roj. Unučič, stanujoča na 1073 E. 72. St. V bolnišnici je bila izza oktobra. Doma je bila iz vasi Zluganje, fara Škocjan pri Mokronogu na Dolenjskem, odkoder je prišla sem leta 1904. Zapušča moža Johna, ki je sedaj zadržan na domu zaradi zlomljene noge, ko je meseca januarja nesrečno padel. Bila je članica Društva Carniola Hive. No. 493. Maccabees. Pogreb bo v petek zjutraj iz Grdinovega pogrebnega zavoda na E. 62. St. ob 8:30, v cerkev sv. Vida ob 9. uri in od tam na pokopališče Calvary. žena ga ni marala, pa se je ustrelil CLEVELAND. — Fred Went-zel, 41 let stari voznik tovornega avtomobila, je umrl v Lakecide bolnišnici nekaj minut zatem, ko so ga pripeljali tja iz Willie’s Bar gostilne na 8009 Euclid Ave. Wentzel, ki stanuje na E. 82. cesti, j e iz gostilne klical po telefonu svojo 33-:letno ženo, s katero je bil poročen osem mesecev, pa ga je pustila. Prosil jo je, da bi se vrnila k njemu, in Iker se ni hotela, se je ustrelil. TUDI SOVJETSKA ZVEZA SE SOJI ATOMOV! VČERAJ SMO objavili vest, v Koreji in Indokini. Iz zadrža-da je sovjetski premier Malen- !nja in postopanja Sovjeti]e na kov svaril svet pred novo vojno tej konferenci bo razvidno, v ko-z modernim atomskim orožjem, liko se bo sovjetska politika pri-češ da bi taka vojna uničila vso jlagodila dejstvom, ki jih je na-civilizacijo in ves svet. To je vedel Malenkov v svojem sva-ena najznačilnejših izjav, ki smo rilu o možnem uničenju civili-jih slišali kdaj iz ust naj višjega' Predsednik Eisenhower svari pred nadaljnim okr-njevanjem davkov, ker bi s tem oslabili svojo narodno obrambo, - Depresije ni na vidiku in je tudi ne bo. Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice Nadaljne okrnitve bi mogli izvesti samo z vedno večjimi primanjkljaji in vedno večjim izposoje-vanjem. — Breme takega postopka bi nosili mi in naši otroci. WASHINGTON. — Predsed- cija pred letom dni, je bil redu-nik Eisenhower je izjavil, da so ciran za 12 bilijonov dolarjev, politični pomisleki volilnega Ičta od katere vsote predstavlja se-vzrok, da se nekateri člani Kon- 'dem bilijonov prihranek v le- gresa zavzemajo še za nadalnje znižanje davkov, kar bi pomeni- tošnjem letu. Zaradi tega prihranka je bilo lo težak udarec tako vladi, ka- omogočeno okrnjenje davkov za tatorja Mossadegha, je obtožen stoPal1 tako’ kakor dav|30 S(>v- sovjetskega državnika, ki nam ni povedal sicer ničesar, česar bi že davno ne vedeli, je pa priznal, da tudi on in ostali sovjetski oblastniki to vedo. Na svoj način nam je lahko v zadoščenje zavest, da ne bo samo kapitalistični svet obsojen na razdejanje in smrt, če nastane atomska vojna, temveč da bo uničen tudi komunistični svet. Če ima Malenkov resen strah pred “razdejanjem svetovne civilizacije” ob nastopu nove vojne, tedaj je Zapadu pričakovati gotovih modifikacij v sovjetskem pogledu na svetovne probleme. Vse do berlinske konference so vsi sovjetski predstavniki na. izdaje. Pl — Premier Sabri Asali je obljubil še pred 15. Junijem splošne volitve v deželi. •‘kfrfr Vremenski prerok pravi: anes jasno in bolj toplo. °noči deloma oblačno Phemrzlo. in ne( Veliki lovec umrl TURIN. — Tukaj je umrl v 84. letu starosti Augusto Molli-nar, ki je bil znan kot velik af- tab. Dne 26. aprila se bo priče- jetska zveza kot vojaška sila prav tako imuna in neranljiva ter nedostopna, kakoir je bila do vseh diplomatskih overtur. Iskrenost Sovjetske zveze se bo lahko izkazala na dveh fron- riški lovec. zacije in sveta. Dalje so zdaj v teku razgovori o metodah sporazuma za mednarodno izrabljanje atomskega materiala. O tem vprašanju sta se že vršila dva razgovora med našim državnim tajnikom Dulle- kor davkoplačevalcem samim. Dal je razumeti, da bo vetiral odlok, ki bi kljuboval njegovi davčni politiki. “V vašem lastnem interesu moram nasprotovati takemu nezdravemu predlogu”, je rekel predsednik, ki je imel v mislih poteze demokratov v senatu in zbornici poslancev, da bi se zvišala vsota za izvzetje od davkov od $600 na $700 ali $800 in pozneje celo na $1,000. Predsednik je apeliral na glavarje v Kongresu, ki so upali, da bodo prišli ob letošnjem volilnem letu pred svoje volilce z znatno redukcijo davkov. Predsednik je svaril, da bi nadalnje znižanje davkov pomenilo višje cene, večji federalni primanjkljaj in nadaljno inflacijo. “Sto dolarjev zvišanja vsote, ki je izvzeta od davkov, bi stalo vlado $2,500,000,000”, je rekel Mr. Eisenhower v ponedeljek v svojem govoru, ki je bil oddajan preko radia in televizije. “Dvignite vsoto osebnega izvzetja od davkov na $1,000, ' pa bi to stalo vlado $8,000,000,000. To izvzetje bi bilo seveda še poleg velike okrnitve davkov, ki je bila že določena letos. Ne oslabimo obrambe! “Vsak dolar, ki ga vlada izda, je treba plačati bodisi z davki som in sovjetskim zunanjim mi- .. nistrom Molotovom v Bc-rlmu. Iall['a voci.h pc- Ti razgovori Se bodo nadaljeva- Ce fb nad‘lje li v Washingtonu med državnim T Vlad. države $10.00 na leto; za pol leta $6.00; za četrt leta $4.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $12.00 na leto. Za pol leta $7.00, za 3 mesece $4.00. SUBSCRIPTION RATES United States $10.00 per year; $6.00 for 6 months; $4.00 for 3 months. Canada and all other countries outside United States $12.00 per year; $7 for 5 months; $4 for 3 months. Sem in tja po Pennsylvaniji Poroča Majk Entered as second class matter January 6th, 1908 at the Post Office nt Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879. No. 53 Wed.. March 17„ 1954 Čudni pojmi Predstavniški dom (House of Representatives) je pretekli teden odobril z ogromno večino nov zakon o davku na razne potrebne in nepotrebne predmete. Stari zakon je predvideval za različne predmete različno višino davka, novi pa bo znašal povprečno eno desetino vrednosti na vse brez izbire. Ko smo brali to poročilo, smo bili nekam iznenadeni, še bolj pa smo bili iznenadeni, ko smo brali v nekaterih časopisih pohvalo tega zakona. Če bo senat zakonski predlog odobril in ga bo predsednik podpisal, bomo torej v bodoče plačevali enak davek na krznene plašče, zlatnino in dragulje, kovčke, ženske ročne torbice, zobne ščetke in zobno pasto, potrebšine za nego in higieno telesa in stanovanja, za električne žarnice, fotografske aparate, filme, nalivna peresa, brzojavke, telefon, svinčnike, vžigalnike za cigarete in drugo. Vsi bomo imeli od znižanja tega davka korist, pravijo. Vsem tem predmetom se bo namreč z zmanjšanim davkom znižala cena. Gotovo, tega ne bo nihče tajil! In vendar je stvar nekoliko drugačna. Kadar pobiramo za razne dobrodelne namene, se nam zdi samo po sebi umevno, da da oni, ki ima več in ki več zasluži, več kot oni, ki ima malo. To načelo velja danes večinoma povsod po svetu tudi pri plačevanju davkov. Tudi v naši deželi smo ga že pred precej leti uveljavili. Predlog za nov davčni zakon pa je s tem načelom nekoliko skregan, čeprav na prvi pogled ne izgleda tako. Potrebščine za nego telesa, električne žarnice, ročne torbice in podobne stvari štejemo med potrebščine vsakdanjega življenja, ki jih mora imeti vsak izmed nas, pa naj bo reven ali bogat. Ni pa tako z dragulji, diamanti in drugimi dragimi kamni ter dragoceno kožuhovino. Te stvari kupujejo v prvi vrsti ljudje, ki imajo pod palcem nekaj več kot povprečni državljani. To so takozvani luksuzni predmeti, ki jih kupuje le imoviteljši sloj. Nam se zdi pravično, da se na predmete čistega luksusa nabije davka ne samo eno desetino vrednosti, ampak polovico ali pa še več, zato naj se pa odpravi ali vsaj omeji na najmanj davek na predmete vsakdanjih potrebščin. Mar je pravično in pošteno, da plačamo davek v istem razmerju na zobno ščetko ali če hočete na toaletni papir kot na neko dragoceno diamantno ogrlico? Po naše ne! Najpravičnejši je gotovo sistem neposrednih davkov urejen po višini dohodkov. Tisti, ki zasluži na leto $100,000 bo gotovo še vedno lažje shajal s tem, kar mu davkarji puste, kot pa oni, ki jih zasluži $3,000, pa če bi mu ti vse pustili. Pittsburgh, Pa. — Slovencem v Pennsylvaniji poteka življenje približno tako, kakor po drugih delih naše Amerike. Delavslke razmere so priličn/oi iste, kakor drugod. Mi stari, ki smo delali po teh krajih pred 40 in 50 leti in morali veliko dela, ki ga zdaj opravijo stroji, delati in izvršiti z rolkami, pravimo, da imajo delavci v primeri s prejšnjimi razmerami in časi, zdaj nebesa! Pa Po enem letu Te dni je poteklo leto dni od Stalinove: smrti. Kratka je ta doba, toda v mednarodni politiki je bila polna velikih pričakovanj in nad. Komaj je sovjetski diktator odšel v grobnico ob Leninu, žei so v Moskvi začele izpremembe, ki so nakazovale preobrat v sovjetski mednarodni politiki. In ako bi se sovjetska zunanja politika res začela spreminjati, tedaj bi marsikdo lahko računal, da bo to pomenilo konec mrzle vojne v Evropi, konec sovražnosti na Koreji in v In-dokini, popuščanje sovjetskega pritiska v Srednji Evropi. Dva meseca pred tem je v Washington« prevzel vodstvo ameriške politike general Eisenhower. Vanj smo v ZDA polagali prav toliko ali pa še več nad, kot smo jih v konec sovjetskega diktatorja. Obljubil je konec sovražnosti na Koreji in to še tekom 1. 1953, narodom v Evropi je obljubil popuščanje sovjetskega pritiska in njegov državni tajnik Dulles je celo napovedal pričetek dobe osvobajanja tistih narodov v Srednji Evropi, ki ječe pod sovjetsko kontrolo. Že Truman je bil obljubljal, da bodo ZDA počasi dosegle, da se bodo morali Sovjeti v Evropi umakniti na svoje meje,, Eisenhowerja pa še vežejo napovedi, da bodo srednie-evropski narodi dosegli svojo osvoboditev. Toda kako malo je bilo v tem letu resničnih sprememb. Sovjetska zunanja politika je bila popustljivejša samo prve mesece (dopustili so, da se sklene premirje na Koreji). Konferenca v Berlinu pa je pokazala, da je Molotov spet trdno zaobrni! sovjetsko pob ti ko v staro smer nepopuščanja. Nemčiji ni dovolil zedinjenja in sklenitve mirovne pogodbe, prav tako pa e tudi zavrnil vse poskuse za podpis državne pogodbe o Avstriji. Da bi mogli zahodni zavezniki odnesti vsaj nekaj iz Berlina, so pristali na to, da se koncem aprila sestane v Ženevi konferenca za ureditev zadev v Aziji. Toda še ta konferenca ni kak poseben uspeh, ker so morali zavezniki pristati na to, da se bo te konference udeležila tudi komunistična Kitajska kot enakovredna velesila. Črta Stettin — Trst bo še nadalje ločila vzhod od zahoda, a le s to spremembo. da bi se moglo reči, da se opažajo znaki, da se Titova Jugoslavija vrača v sovjetski blok, kar bo železno zaveso ob tej črti le še bolj' zapahnilo. Leto dni po Stalinovi smrti se je sovjetski blok v Evropi še; bolj konsolidiral, komunistična ofenziva se v mednarodni politiki še celo zaostruje. zabili so na svojega sv. Roka. Ni čudno, da je tako pusto tukaj.. Delamo in delamo vse dni in praznike, le ubogih štirinajsti v, . . , . dni v letu smo prosti, to je <*> S rednem letnem dopustu — pa. to. Tako je prerokoval tedaj Dr. Townsend. Kritiki so se norčevali iz njega, češ, da je to obljuba: “Ham and eggs every morning” za vsakega delavca in pen-zionista. Bi ne bilo preslabo, če bi načrt uspeval. Zdaj pa namigujejo, da hoče Eisenhower igrati nekakega Townsenda. Seveda vse zato, ker je obljubil nekaj delavcem. Ike je v čudni vseeno nimamo nič! Prav blizu sv. Roka so živeli nekoč tudi znani Mišjaki. Tam ne živi zdaj nihče več. Tam je bila za časa partizanov najbolj nevarna točka. Ponoči so priha- nas pri takih opazkah pomilo- j ali partizani. Podnevi pa Nem- valno pogledujejo, češ, kaj mi zdaj v sedanjih časih pa nimamo nič za delati in nam lete pečene piške kar same v usta? Tako, vsaj jaz ne mislim. Nihče ne doba in nihče ne da ničesar zastonj. To je še vedno bilo in bo. Ampak tistega telesnega trpljenja ni več, kakor je bilo nekdaj. In to nekaj šteje. Na to mislim in na to se opiram. Potem pa, za delo se danes dobi precej “bakšiša.” Tudi to šteje. Nekdaj smo morali delati, kakor mule, dobili pa smo malo za svoje delo. To ne more vsalk razumeti, nekateri pa razumejo. . . Pred nedolgim sem obiskal moje stare znance na Hatfield in se z njimi dalj časa razgovarjal. V istem času je obiskala isto družino tudi neka druga rojakinja, rodom od Semiča, a njeni sorodniki sedaj živijo nekje blizu Novega mesta v Šmihelski župniji. Pokazala mi je pismo, 'ki ga je pred nedolgim dobila od svoje sorodnice ki biva tam. Pismo je zanimivo, zato bom nekatere njegove dele tu navedel. Glas se: “Najlepša hvala za pismo in. denar ter Vaše prelepo: božično pismo. Zelo smo ga bili veseli, da ste se nas spomnili. Pri nas veste Božiča več javno ne obhajamo. Privatniki še nekaj. Ampak mi vsi, ki smo v državni službi, ga pa ne moremo. Sinoči sem obiskala mojo teto, stara je že 88 let. Naš zet ji je naredil jaslice in kako jih je bila vesela. Ko sem jih obiskala, mi jih je pokazala. že nekaj let jih ni imela. Sama jih ni mogla napraviti, zato jih. ni imela. Letos jih pa ima pio zaslugi našega zeta. Ampak za nas uslužbence je pa drugače. Po uradnem listu države je Božič čisto navaden delaven dan in na božični dan, moramo delati — smo morali tudi letos. Jaz sem uslužbena na državnem uradu in sem morala, delati ves dan. Le sveti večer, je bil naš. Ampak iz srca pa nam le ne morejo iztrgati velikega božičnega razpoloženja. Tukaj v Šmihelski fari, kjer zdaj stanujem župniku j e župnik Ambrožič. Doma je nekje menda od. Ribnice. Gospod je bil eno leto v zaporu. Zakaj? Nihče ne ve. Zato menda, ker je katoliški duhovnik. Prejšnji župnik, ker je. bil obsojen na več let zapora, se je vrnil iz ječe in zdaj službuje v drugem kraju. Veste takega blaga, kakor je “verska svoboda” zdaj v Jugoslaviji ni. Naj napišem še malo o tej novomeški okolici, šolske sestre Notre Dame, ki so imele svoj samostan in šolo v Šmihelu, katero je večinoma pozidal bivši sta. ci in domobranci. Tako je bilo tam neprestano streljanje. Tam je dolgo leta živela Tona Mišjak, šivilja. Kmalu po. “osvoboditvi” je zbolela. Bolehala je le malo časa in kmalu umrla v bolnišnici. Hranila je denar za cerkveni pogreb. Toda njen sin, bivši cerkveni pevec, sedaj pa velik komunist ni dovolil, da bi jo cerkveno pokopali. Tu so zdaj precej v navadi civilni pogrebi. Za ■nas, ki smo bili vgojeni po veri, je to precej težko. Mlajši pa tega ne čutijo več in se jim zdi samo po sebi razumljivo.” Nadaljni del pisma je osebnega značaja, in, za .splošno javnost nepomeiiljiv. Tako torej teče življenje v Titovi Jugoslaviji, kjer vlada rdeča svoboda. Božjepotne cerkve so večinoma razdejane, tako tudi križi, kapelice in drugo, kar je spominjalo na krščanski značaj našega nekdaj tako vernega slovenskega Ijndstva. Na mesto teh se zdaj časti samopašne komunistične malike. Po šolah uče ‘vzgojitelji’ mladino, da mora ob vsaki priliki divje vzklikavati na čast Titu, ki je zdaj državni ma-lik-bog v Jugoslaviji. Njemu vzklikujejo po šolah: Tito je naš, mi smo Titovi! Prav po hitler-sko in po fašistično in zraven komunistični fanatiki še zaključuje jo- svoje govorance, svoja pisma z vzkliki: Smrt fašizmu! Svobodo narodu! V isti sapi pozdravljajo svoje malike komunistične bogove bolj fanatično, kakor pa so to delali naziji in fašisti, ka so častili svoje diktatorje. Uboga Titova Kugoslavija, kam si prišla! Pa saj ni pamet šla po gobe samo pri Titovih komunistih, saj je še tu v Ameriki pri polnih mizah pri naj večji prostosti in svobodi marsikje pamet izginila. Prav res, drugače bi ne bilo mogoče, da bi zmedeni pisunčki, ki pišejo dopise v Titovo sopotniško glasilo na Lawndale, peli slavospeve Titu in njegovim partizanom. Tiste, ki jim dajejo tukaj pa kruha, prosperiteto in svobodo pa zmerjajo z nazadnjaki. V takih glavah je malo pameti in poštenja, več pa hudobije in zlobe! — Predsednik Ike Eisenhower je v svoji poslanici na kongres v januarju priporočal zvišanje starostne pokojnine, ki se plačuje iz Socialno zaščitnega sklada. Delavci in tisti, ki so odvisni od te pokojnine so- predsednikovo priporočilo pozdravili. Niso ga pa pozdravili lastniki veleindustrije, kakor tudi ne bogati sloji. Ti so mnenja, da delavcem se že sedaj predobro godi, zato naj sa- nom bo imel še sitnosti. Ikovo priporočilo, da se zniža določena starost volileev z 21 let na 18 let starosti, to je da bi mladeniči in mladenke, ki dosežejo 18 /let starosti že lahko volili, je pa precej neprevidno priporočilo. Res je, mladeniče kličejo v vojaško službo z 18 leti, vendar pa mnogim ob tej starosti še vedno manjka stvarnega in treznega gledanja na politično življenje. To priporočilo bi res skoro pomenilo, da Ike gleda za glasove. — Društvo Naj svetejšega Imena je začelo z akcijo po vsej-pittsburški škofiji proti umazani in nesposobni literaturi. Zadnje čase se je zopet nabralo polno tega gnoja, po raznih prodajalnah knjig in raznih publikacij, kakor tudi po časopisnih stojnicah po ulicah. Na mladini to> pušča zelo slabe posledice. Zato; se je zavzelo vodstvo dr. Najsv. Imena in člani so prošeni, naj obiščejo vsako prodajalno knjig in časopisov ter naj skušajo dobiti zagotovilo od prodajalcev in lastnikov, da za naprej ne bodo sprejemali več v prodajo in razpečavanje nespodobne literature. Dr. Najsv. Imena zasluži glede tega vse priznanje in podporo! — Poročilo iz Harrisburga omenja, da se bo v bližnji bodočnosti podražilo; svinjsko meso za okrog 20 do 30%. Pa pravijo, da farmarji dobijo zdaj mnogo manj za prašiče in klavno živino, kakor pa so pred nedolgim. Meso se pa draži, kam pa gre razlika? Pa še trdijo tu in tam, da se bodo cene ustalile. Kje? — “The Pittsburgh Press” je z dne 13. januarja prinesel vest, da bo naš znani rojak Matija Cvetič, ki se je proslavil pri preiskovanjih in zasledovanjih komunistov v ameriških unijah in drugih organizacijah kandidiral za zveznega kongresmana v 28. kongresnem okrožju na republikanski listi. Mnogo uspeha Matija! — Iskren pozdrav vsem čitate-Ijem A. D.! ri šmihelski župnik Anton Pe-jrni sikrbe za svojo bodočnost na terlin, so zdaj nastanjene na'stara leta. Njim je prispevanja Strugi ab Krki. Tam morajo .v socialno zaščitni sklad nadle-'Obdelovati grajščinsko posestvo ^no breme, dasi pri businessu in se bavijo predvsem z vrtnar- tiste prispevke dobijo nazaj s stvom. So zelo pridne in dosega- tem, da za toliko dražje prodajo uspehe. jjajo publiki svoje izdelke. Listi, Še eno točko naj omenim. Sv. ki jih lastujejo nekateri bogati Roka nad Regerčj/o vasjo, kjer je financirji predsednikovo poslani-biio vsako leto nedeljo po dnevu co kritizirajo, nekateri j0 sme-rv. Roka žegnanje. Cerkev sv. šijo. Neki chicaški ekonomist Pcika je vsa razrušena. To delo- 'smeši predsednikovo priporoči-ma od vojske, deloma pa pozneje od domačiniciv. Zelo žalosten Pri mami je pogled na notranjost. Po oltarju raste mah. Strehe ni več. Opeko so pobrali ljudje. Vse skupaj je ena sama pa zelo žalostna razvalina. Žegnanja ni več. Vse te lepe navade so se pri nas opustile. Regerčani in Goteaičani menda ne marajo več lo, češ, da pred 20 leti smo se v Ameriki norčevali iz znanega Dr. Francis Townsenda, ki je priporočal, da se da vsem nad 60 let starim delavcem 200 dolarjev pokojnine na mesec. Ti bi za ta denar veliko kupovali, denar bi krožil v prometu in to bi gnalo težke ' mlinske gospodarstva v New York, N. Y. — Otroci' smo z materjo, natikali tobak. Liste smo nizali od jutra do večera na poldrug meter dolge motvoze, jih privezovali na droge in obešali na sonce, da se po-suše. Marsikaj smo se pri tem z materjo pomenili in silili v njo, naj še ona kaj pove: “Mama, povej, kako* si prišla k našemu očetu?” “Oh, ti moji radovedni otroci! Po kom ste se le vrgli? Po meni že ne!” je imela navado reči. Da bi se za vselej odkrižala tega vprašanja, nam je pripovedovala: “Vaš oče, ko je bil še mlad fant, je nevarno zbolel. Njegova mati je obljubila svetemu Antonu, če vrne zdravje njenemu edinemu sinu, se bo v zahvalo poročil z revnim dekletom, siroto brez staršev. In ko je ozdravel, je materino /obljubo izpolnil. — No, ali niste zadovoljni z menoj, ko me tolikokrat vprašujete, kako sem prišla v to hišo.” “Radi te imamo,” smo kričali vsi vprek. — “Katko je bilo. potem?” smo še dalje pasli svojo radovednost. Včasih nam ni več vedela kaj odgovoriti. Ves dan je pridno delala za družino in dom. Njeno delo je bilo ena sama molitev. In vendar je hotela zvečer, ko je skuhala večerjo, pomolzla krave, spravila otroke k počitku, biti nekoliko sama z , Bogom. Za to si je izbrala pro-Ikamne našega I štor nekoliko proč od hiše. Vzpe-zelo živahnem ! la se je na vrh naj višje skale, po- Beograd napadel Scelbo zaradi Trsta Zastopnik Titove vlade je pre-telkli petek obdolžil predsednika, italijanske vlade Mario Scelba, da je škodoval sedanjim razgovorom o Trstu, ko se je pozival na obljube zahodnih sil, po katerih naj bi Trst pripadel Italiji. Jugoslovanski nastop je bil eden najostrejših v zadnjih mesecih. Je v ostrem nasprotju z zmernim stališčem, ki sta ga v zadnjem času v tem vprašanju zastopala Tito in njegova vlada. Pred komaj tremi tedni se je Tito o rešitvi tržaškega vprašanja zelo ugodno izrazil češ, da je sedanji predsednik italij anske vlade stvaren politik. Pred nekaj dnevi je bivši Titov poslanik v Ameriki V. Popovič dejal ameriškim časnikarjem, da pot do sporazuma v tržaškem vprašanju ni težka, ker hoče imeti Jugoslavija “samo nekaj kraš-kih vasi v tržaški okolici cone A, ki nimajo za Italijo nobenega pomena.” Titov zastopnik, ki je kot omenjeno pretekli petek napadel italijansko vlado, je pa v svoji izjavi priznal, da še nikdar ni bil položaj za sporazum med Ju- molila za vsakega otroka, ki je bil po| svetu daleč od nje. Pri tem se je obrnila v isto smer, kjer je bil. Strmela je v daljave in molila za sina, ki je bil pri vojakih, da ga ne bi pokvarila slaba tovarišija, za zdravje, srečo itd; za hčerko, ki študira, potem še za poročene otroke, ki so raztreseni po bližnjih vaseh. Otroci, ki so bili poi svetu, so dobro .čutili materino molitev. Tudi sami so molili, a ko so prišli v življenju veliki, težki trenutki, so skoraj predrzno zaupali v materino molitev, češ: “Čemu bi se bali, saj mati še vedno moli za nas.” * * * To lepo/ poročilo je dala “Hercegovka” v 1. številki “Vera in Dom,” ki izhaja v Celovcu. Ali bi bilo mogoče povedati ljudstvu na lepši način, kje je rešitev človeštva iz materij alizma in vseh velikih stisk časa? V dobrih materah, ki bi znale tako vzgajati; otroke in tako moliti, kakor molijo verne matere v Hercegojvi/ni. J. Basaj. Nadaljni darovi za slovensko oerkev v Torontu Cleveland, O. — Od zadnjega, poročila so za slovensko cerkev v Torontu darovali še sledeči: Manca Preša $20.00, Alojzija Ličan, $10.00, obe iz Clevelanda, Josephine Pustovrh, Chisholm, goslavijo in Italijo v pogledu Trsta tako ugoden kot je danes. Zapostavljanj ni kraja Na zadnji seji goriškega mestnega sveta sio razpravljali o novih zastopnikih v občinsko gradbeno komisijo. Ko se je eden od svetovalcev piotegnil za to, da naj bi v komisijo prišel tudi eden izmed slovenskih gradbenikov, je dobil odgovor, da to ni mogoče. V števerjanu so ustanovili “Slovensko katoliško prosvetno društvo” V nedeljo 7. marca je vstalo v Števerjanu Slov. kat. prosvetno društvo. V kraju je že pred prvo svetovno vojno tako društvo obstojalo in cvetelo. Fašistično nasilje ga je uničilo, sedaj pa se je prebudilo k novemu življenju. števerj anci so se ustanovnega zbora v velikem številu udeležili in talko pokazali, da hočejo hoditi po stopinjah svojih t/četov. Občnega zbora Slov. kršč. soc. zveze ne bo Kot smo že ponovno poročali je bil v tej znani krščanski organizaciji na Tržaškem nastal v zadnjem letu notranji spor med Titu prijaznim krilom, ki ga je vodil dr. Besednjak in med odločnimi protikomunisti. Pred tedni je bil sklican občni zbor, ki naj bi to vprašanje rešil. Občni zbor j-e bil prekinjen in hi se imel v teh dneh nadaljevati. Vse je izgledalo, da bo zmagala odločno protikomunistična skupina. Dr. Besednjak je nemara uvidel, da so izgledi za njegovo ponovno izvolitev enaki ničli, zato je izstopil iz odbora. S tem je nastal nov položaj. O nadaljnem poteku spora bomo sproti poročali. Slovensko-italijanska kulturna prireditev v Ukvah V nedeljo 7. marca so domača dekleta skupno z italijanskimi pripravila pester večer, kateremu se je odzvalo lepo število domačinov in tujcev. Na sporedu sta bili dve kratki igrici, ena v slovenskem .druga v italijanskem jeziku. Slovenske narodne pesmi so žele veliko navdušenje. Občni zbor Slovenske prosvete v Trstu Slovenska prosveta je položila svoje obračune o pretekli sezoni. Veliko število navzočih je zgovorno pričalo o zanimanju za njeno delo. Od skromnih kulturnih večerov se je delo Slov. (prosvete razširilo v petih letih v Trstu in okolici. Slov. prosveta druži in organizirano vodi kulturno in prosvetno delo sloven-ekih katoličanov na Tržaškem-Za uspešen napredek bi rabila revijo, to je pa za zdaj za njo predraga stvar. V dogovoru s Minn. $10.00. Po $5.00 so darovali: Mrs. Kalister, Mrs. Rus, Celovcem je postala tamkaj iz- hajajoča družnska revija “Vera in dom” tudi glasilo kulturnih delavcev Slovenskega primorja-Iz skromnih začetkov v Trstu so slovenski večeri postali prija" zno srečanje tržaških kulturnih za cerkev ne za duhovnike. Po-j pogonu v vsestransko preperite- tegnila iz žepa rožni venec in Antonia Trlep, Mrs. Mlinar, vse iz Clevelanda. Po $3.00 so darovali: Pavla Mahnič, Denver, Colo., Frank Pugel, Cleveland. Po $2.00 Josephine Gustinčič, Henry Trlep. Naj lepša hvala vsem daroval- !delavcev s podeželjem. Mačkovcem! Darovi bom sprejemal, ]je. Dolina, Boršt, Ricmanje, Ba-doklerto Marijino svetišče ne bo z0vica; Qpčine) Sv. Križ in pro- popolncma dograjeno. Marija,sek so prijazne postaje in polju Pomagaj naj. Vas blagoslavlja jtega udejstvovanja. V Trstu so povsod: mala. a goreča središča kultur- Lep pozdrav! ^ J nega dela pri Sv. I v a n u’ Jakob Resnik.1 prj Sv. Jakobu in v Rojanu- ------0-----— Delo bo treba razširiti Pr°^ Abstinenca V Kanadi ■Nabrežini, Sesljanu in Devi' V Kanadi se pogumno borijo'nu. Delo te slovenske katoliško proti pretiranemu uživanju al- organizacije bi bilo lahko obsez-kohola. Abstinetske organiza- nejše in seveda tudi uspešnejšo-cije -so dosegle v 1,128 župnijah pa ima .žal premalo sredstev ua 132,460 članov. Za uspeh svojega dela se močna poslužujejo1 tiska. Dali so natisniti nešteto brošur in oglasov. razpolago. Posebno občutne pomanjkanje pravega središo ^ Slovenska prosveta nima užu11 reč nobenih stalnih prostorov. Dr, Josip Grades: Zgodovina slovenskega naroda II, Doba državnega absolutizma in cenlralizadje Od Ferdinanda il. do Leopolda II. (1619-1792) 3. Zarota Petra Zrinjskega in Frana Frankopana. Druga vojna s Turki Dnis 12. julija so se prikazale lu krščanske vojske kot rešitelj prve turške čete pred Dunajem1 vkorakal v mesto., viharno po-in ga v treh dneh obkolile. Oko-1 zdravljen od vseh Duanjčanov, lica je bila popolnoma opusto-šena celo v oddaljene gorska vasi so pridrli roparji. Obleganje je trajalo osem tednov. Turki so naskakovali zlasti utrjene postojanke okoli cesarskega dvorca (Burgbastiei, Loewelba-stei, Ravelin). Dasiravno so i-meli mnogo topov, se jih vendar niso posebno posluževali, marveč se trudili, da bi razrušili mestno ozidje s podkopi. V tem je bila vsa moč njihovega vojskovanja. Čim jie podkop zletel v zrak in razrušil nekaj zidovja, so Turki takoj navalili preko razvalin, potem pa zopet nekaj dni mirovali, dokler jih ni bobnenje drugega razstreljenega podkopa pozvalo k novemu naskoku. Posadka, meščanstvo in dijaštvo, na čelu jim viteški grof Rudiger Starhem-berg, so vse navale junaško odbili, pričakujoč gotove pomoči od cesarske vojske in zaveznika, kralja poljskega. Starhem-berg je pošiljal večkrat glasnike vojvodu Lotarinškemu, da mu spor oče o stanju vojske ih mesta, pa da nujno prosijo pomoči. 27. avgusta so, spustili prve rakete s stolpa sv. Štefana, da naznanijo prijateljem svojo stisko, ker živila in streljivo sta Jim že pohajala, a vrste hraniteljev so se vedno bolj redčile. Čedalje bolj pogosto so se ponoči dvigale rakete in opominjale prijatelje k naglici. V tem usodnem času so javila znamenja izpod Kahlenberga približaj očo se poljsko vojsko pod kraljem Ivanom Sobieskim, a z Leiopoldsberga je naznanjala Velika rdeča zastava z belim kritem, da je dospel vojvoda Lotarinški s cesarsko vojsko, z. bavarskimi in saksonskimi četami mestu na pomoč. Od veselja je bil ves Dunaj po koncu in zahvalne pesmi so se prepevale po vseh cierkvah. Kara Mustafa je bil upal, da bode Dunaj padel še pred dohodom pomožne vojske, zato prehoda čez Donavo ni zastavil in zdaj ni mogel preprečiti združitve cesarsko in poljske vojske. S svojimi trumami se vrže na krščansko armado, proti Poljakom je šel sam na čelu janičarjev. Ves dan 12. septembra je divjala krvava bitka, dokler ni bila pod večer vsa o-gromna turška vojska v divjem, °egu proti ogrski meji, zapu-fitivši za seboj ves razkošni ta-k°r, v njem vojno blagajno, 370 topov, nebroj zastav in blaga, vrednega mncigo tisočakov. Boj-110 polje je pokrivalo desettisoč J ur’kov. Kralj poljski jo na če- JOŽE GRDINA: PO VZHODU IN ZAPADU Prihod v Beirut — Po Libanonu — V Baalbek — Na razvalinah poganskih templjev v Baaleku, Libanon — V Bei-rutu. (Nadaljevanje) SPIRELLA KORZETI Strežnica vam pomeri na vašem domu. Posebni stezniki za gotove ntere. Kličite LO 1-7787 m sie prshiajeni? Pri nas imamo izborno zdravilc a vam ustavi kašelj in prehlad ndite takoj, ko čutite prehlad. Mandel Drug 15702 WATERLOO RD. KE 1-0034 sprejemamo in izvršu-Po Pošti tudi za Clevelnad. Ar\DAR NAMERAVATE KUPITI U PRODATI hišo, trgovino Pokličite za zanesljivo in točno postrežbo: JOHN R0ŽAN0E ««SDMEEAITIeeCU. drugi dan je došel tja tudi cesar Leopold. Po štirih dneh počitka sta že sklenila oba vladarja, da je treba z vso vojlsko zasledovati Turke in pričeti veliko delo osvoboditve krščan-iskih dežel. Obleganje in osvoboditev mesta Dunaja je bil znamenit dogodek, ki je napravil velik vtis na. vso evropsko javnost, pred vsem na ogrožene nemške in slovenske pokrajine. Zato se ni čuditi, ako opevajo krščansko' zmago tudi slovenske narodne pesmi,, ki dobro označujejo vse posamezne točke pri tem zgodovinskem, dogodku. Tinkrat piše Turek “cesarju: svitlemu” list in ga poživlja, naj se vda. Svetli cesar se je prestrašil, Ker še pripravljen ni bil. Doli je, padel na kolena Pred Devico Marijo, De bi, mu hotla pomagati, De bi Turke premagali. Doli je padel na kolena Pred očeta papeža, De ima pisat po študente V Prago ino Celje In na vse nemške dežele. Kmetje dn mestna gospoda na Dunaju obupujejo in se hočejo podati, le pogumni študentje so za oborožena odpor proti sovražniku. Šolarji so se posvetVali Posvet’vali, sklenili: “Branimo se, branimo- se, Še raj damo našo glavo, Ko damo krono cesarjevo.” Obleganci iščejo tolažbe v molitvi in zaupanju na Mater božjo. Narodna pesem, pravi, da je tudi cesar na Dunaju navzočen, kar se seveda na strinja z zgodovinsko resnico. Pri ljubem svetem Štefanu Vsi Dunajci v cerkev gredo. Tuld’ je šel svitli cesar sam: “Zvonite, muzicirajte, De se ne bo slišal ženski jok, Mladih otrok.” Kadar je mašnik povzdigval, Prot’ folku se je obrnil: “Nič ne marajte Dunajci vi! Marija v oblaku stoji, Močno proti Turku preti, Hudiiga Turka v Dunaj ne pusti.” Oblegance slednjič reši vojska zaveznikov. Nar prvi je prišel poljski kralj, Parski knez; potlej je prišla Holendarca s svojo vojsko. Tako močno so sekali, Da so zajezili vodo Donavo. Z zahvalo Bogu in Materi božji za rešitev se končajo “pesmi od Duneja.” Med tem, ko je trajalo obleganje cesarskega stolnega mesta, so morale skrbeti notranjeavstrijske: dežele za obrambo vzhodne štajerske meje. Pri Št. Gotardu in Novem Gradu (Gussing) na Ogrskem so se zbrale večje turške trume, pod poveljstvom treh paš vpadle čez Friedberg in Hartberg v dolino Bistrice in odpeljale-toliko ljudi ter živine, da so mogli 7000 glav prodat turški posadki v Kanizi. Strah in groza sta prevzela vso Štajersko, zlasti prebivalce v Gradcu, ki iso že pričakovali napada na mesto in se pripravljali za obrambo. V restavraciji hotela se srečam z Amerikancem, iz New Yorka, ki mi je pravil, da je v Beirutu že nekaj tednov in mu, je mesto kakor tudi Libanon zelo všeč ter da je prav zadovoljen. To sefn mu prav rad pritrdil kajti, tudi meni je bilo tukaj všeč. Saj kraja kot je Libanon, ni lahko najti na svetu. Niti v bogati in obsežni Ameriki ga ni. Zato se Amerikanci, zlasti iz New Yorka, zelo radi zadrže v zanimivi in lepi deželi. Tudi jaz sem se rad ustavil, v tej deželi, da si jo ogledam ob priliki, ko bom obiskal Baalbek. Ko se tako razgovarjava, mi sporočijo, da je moj voznik za odhod v Baalbek pripravljen. Da ga ne bi po nepotrebnem zadrževal, poberem svojo kamero, da vanjo spravim nekaj Baalbe-ka, potem pa sedem v avto poleg šoferja. Točno- ob 9. uri je avto švignil po ulicah Beiruta, mimo lepih modernih hiš in, palač, zgrajenih prav po evropejsko, pa tudi mimo slabih ju-trovskih; mimo cerkva in mošej. Tu lepa široka ulica, tam bolj ozka, vmes pa lepi nasadi palm, oranž, fig in citron ter drugega sadja, ki raste v teh lepih subtro-pičnib krajih. Moj šofer je bil v svoji stroki zelo spreten. Tako jeguljasto je znal voziti iz ulice v ulico in, se pri tem spretno umikati avtomobilov in drugih vozil, ki so švigali sem in tja po mestu, ter pazil na -gruče ljudi, da sem ga kar občudoval Nf dolgo vzelo, pa sva bila izven mesta. Potem je pognal svoj avto, da je drčal po gladki cesti kot za stavo. Za nama je bil Beirut, pred nama pa visoke gore Libanona, pokrite z snegom, ki je prav čudna prikazen, v teh krajih. Še bolj čudno i-zgleda, ko se pripelješ na te bele vrhove. Naglo se je vzpenjal avto vse više in više mimo lepih novih hiš, katere so si postavili bogatini ob lepih nasadih, da se hladijo ob vročih dnevih namesto, da preganjajo: vročino v Beirutu ob morju. Ko se tako voziva, se je pričel kazati sneg, katerega je bilo vedno več. Toda, ko sva se pa pripeljala na vrhove Libanona, je bilo snega po nekaterih krajih 3 do 4 čevlje visoko, po nekaterih krajih pa tudi več, zraven tega pa mraz. Čudovit pogled! Ob morju toplota in fino južno sadje: oranže, citrone in palme, vse v cvetju, tu na vrhu pa — zima. Ob poti so stali delavci z lopatami ter kidali sneg, ki je ponoči zapadel. Že zgodaj so morali začeti, ker je bilo, ko sva se midva pripeljala do vrha, že zelo očiščeno in sva se z malimi izjemami nemoteno peljala po zasneženi cesti, ki se je v serpentinah vila po gorovju Libanona. Ker je moj šofer naglo vozil, sva na potu dohitela in prehitela marsikateri avto, več pa sva jih tudi srečala. Kake nesreče ni bilo, razen nekega težkega truka, ki je zdrsnil s ceste ter obtičal v snegu. To je bilo vse. Voznik, ki vozi- po teh krajih mora biti zelo spreten in hladnokrven, ker sicer se lahko zgodi, da se avto prekucne po bregu, posledica česar so potemnjene kosti in razbit avto. Jaz sem bil s šoferjem zete zadovoljen in sem ga hvalil, kako dobro zna voziti. Pri sebi sem imel zavojček Camel cigaret, pa mu jih dam. kot priznanje za njegovo vožnjo. On je bil tega vesel, da je posegel v žie-p in mi pomolil polno pest srebrnih 'kovancev iz, raznih držav ter mi dejal: Vzemite si nekaj iz tegale za spomin. Sprva sem se branil, potem pa, ko lie ni odnehal, sem vzel nek indijski srebrni novec. Ko je še silil, naj vzamem, sem se zahvali z dodatkom, da ne vzamem več pod nobenim po-gojiem. Bil je zete dober mladenič, po veri Maronit; ime mu je bite kakor meni: Jože. Maronitov, ki so dobri kristi-jani, je v Libanonu nekaj tisoč in imajo svojega patrijar-ha. Njih ime izvira od opata sv. Marona ki je živel v 4. sto-, letju. Živijo zete krjepostno, so pobožni ter spadajo v katoliško Cerkev. Moj šofer je bil pravi' lik dobrega bogoljubnega Ma-ronita. Maroniti živijo po dolinah in planotah Libanona, ter imajo velike nasprotnike v Dru-zih, bojevitem arabskem plemenu, ki prav fanatično sovraži svoje krščanske sosede. Druži so v prejšnjih časih mnogo Ma-renitov poklali, njih naselij pa požgali. Nikjier na svetu ni vse gladko in brez trpljenja, tudi v Libanonu ne. Ko sva p ne vozila preko naj-višjega vrha, je pričete iti niz-dol. Snega je bite vedno mani ter je končno izginil. Pripeljala sva se v mate mestece Stura. Tam se aesta cepi. Ta, po kateri se vozimo, gre naprej bolj proti jugovzhodu ter vodi v Damask; druga pa se odcepi na levo proti severu ter vodi v Baalbek. Po tej cesti sva midva zavila ter se peljala po krasni rodovitni dolini, kjer so lepa polja in nasadi vmes pa lične hišice. Po polju so ljudje orali in sejali. Krasen in zanimiv/ kraj! Na levi visoko libanonsko gorovje pokrito s snegom, na desni hrbti Antilibanona; po lepi' ravnini pa vodi cesta proti Baalbeku. Tu je menda najboljši svet in prava žitnica te dežele. Ta kraj so tudi imenovali Votla Sirija. Ker je moj šofer Jože zelo naglo vozil, sva bila kmalu.v precej obširnem mestu Zahle, ki ima okrog 15,000 prebivalcev. Je glavno mesto okraja Beka ter pa večni naseljeno z Maroniti. Tu je prav za prav njih sedež; dalje so tu tudi Grki in pa seveda Arabci. Da ne bova prekratka s časom, je Jože vozil kar naprej, ne da bi sie kaj ustavil v Zahleh; prav tako se nisva, nič ustavila v vaseh Ablah, Belt Nail in Beit Chama. Le mimogrede sem videl, kako sta se dva vročekrvneža krepko-obdelovala s pestmi. Če sta se pobotala tudi brez policije, pa ne vem. Avto je naglo' zdrčal preko mostu reke Litani. Malo po 11. uri sva bila na cilju: Baalbek. Pred menoj je bilo orjaško zidovje nekdanjih poganskih templjev: Jupitrovega in Bahovega. Pri tem pogledu sem kar ostrmel. Kakšne razvaline! Brž stopim iz avta, potem pa proti vhodu, kjer plačam običajno vstopnino, ki je pa precej visoka. Ko: stopim, med razvaline, pristopi k meni nek mož ter se: mi v angleščini predstavi in pravi: Jaz sem od vlade priznan vodnik po. teh prostorih. V potrdite, da je res, mi pokaže svojo legitimacijo, češ, vidiš, da je res in se mi ponudi za vodnika. Ker sem takega vodnika nujno rabil, sem ga vzel; potem sva pa hodila po Obsežnem prostoru nekdanjih templjev. Na eni strani so ostanki nekdanjega Jupitrovega, na drugi pa Bahovega templja. Od prvega stoji, nad veliko steno šest orjaških, stebrov, ki ponosno kipe kvišku, dočim številno stebrovje, ki je nekdaj krasite te prostore, leži po tleh več ali manj razbito. Na drugem koncu Jupitrovega templja zlezem k stoječim stebrom, ter iz višine zrem na ta kolos razvalin. Vzamem kamero in slikam ta prostor, ki je še v razvalinah veličasten. Na take razvaline bi bil ponosen tudi sam Rim. Hodil sem gori in doli, vodnik pa je pripovedoval m zatrjeval, da so te razvaline stare že nad tri tisoč let. Šveda je bilo to število let za okrog en tisoč previsoko. Židovi so stari okrog dva tisoč let, ker so iz rimske dobe. Res, da je bil na tem kraju že dosti preje tempelj, ki je bil posvečen maliku Baalu, bogu sonca, katerega so tu častili stari Ssirci. Po imenu tega sončnega boga Baala, se imenuje še danes ta kraj: Baal-bek. Rimljani so ga imenovali Heliopolis; to je sončno mesto in so tu potem ipostavili templje Jupitru, Bahu in Veneri, staro ime Baal-bek, pa je ostalo vse do današnjih časov. Od razvalin Jupitrovega templja sem šel v Bahov tempelj, ki je boljše obranjen. Deloma še stoje njegove stene, katere obkrožajo veliki masivni stebri z deloma šle ohranjenim umetni-ško izklesanim obokom. Tu se vidi, kaj vse je: dopriniesla tedanja arhitektura, stavbarstvo in umetnost, da dostojno okiti in proslavi svetišče namišljenemu božanstvu. Kristjani današnjega časa bi naj si ogledali, kaj vse je storilo poganstvo, da čim dostojnejie počasti svoje bogove, dočim današnji moderni pogani in slabi, zapeljani kristijani rušijo svetišča pravega žvega Boga, v katerega mnogi ne verujejo več. (Dalje prihodnjič.) Kljub temu da so vremenske postaje napovedale ta strašni mraz že par dni poprej, je dobil Jugoslavijo popolnoma nepripravljeno in brez vsakih zalog goriva. Tako so morali zaradi tega ustaviti vse večje obrate, več okrajev je bilo polol-mama brez elektrike in celo tuja poslaništva v Beogradu so ostala brez kurjave, čeprav napadajo komunisti staro korumpi-rand Jugoslavijo, toda do česa sličnega tedaj ni nikoli prišlo. Tudi v Slovenskem Primorju je vladal strašen mraz, toda še! strašnejša je bila burja, ki je di-vpala preko 100 kilometrov na uro. Prišlo je tudi do nekaterih nesreč. Burja je potrgala telefonske in električne žice ter prevrnila veliko dimnikov ter odkrila več streh. Najbolj občutljive so se pokazale zgradbe zgrajene v Titovi “petletki” ter je par od teh izgubilo streho. Tako se tudi za tovarno cementa v Anhovem sprašujejo, če je sploh še varno delati v nji. Pri tovarni pohištva v Nqvi Gorici je burja odtrgala streho barake, kjer soi spali delavci. Pri tem je en delavec izgubil življenje. Grški deportiranci se vračajo Med državljansko vojno so grški komunisti 'Odvlekli mnogo rojakov v države za železno zaveso. Vojna je že davno: minila, a šele sedaj se je posrečilo mednarodnemu Rdečemu križu, da Madžarska vrača deportirance. Preteklo ' nedeljo so dospeli v Benetke. Polovico se jih je takoj vkrcalo na ladjo Diaotulis, ostale pa je prišla iskat druga ladja v ponedeljek. V domovino se je vrnilo 1900 Grkov. Ženske dobilo delo Gospodinja Splošno dete, mora imeti rada otroke, 5 dni, lahko gne domov zvečer, dobra plača in hrana. Kličite HE 1-1539. (541 Gospodinja Delo za žensko, katero zanima lep dom v Shaker Heights pri dobri družini. Nobenega težkega dela, ker so drugi najeti za to. Vse električne moderne priprave. Stalna plača, privatna soba, kopalnica, televizija in hrana. Kličite SK 1-8707. (53) MALI OGLASI Bike for Sale Little Nick Vavpetič has a nice bike for sale and it is a bargain. See him after school at 1085 E. 76 St., and you can ride to school every day! — A bargain! Za hišna popravila Za vsakovrstna karpenter-ska dela in opravila pri hišah, kakor tudi barvanje, se obrnite na mene. Kličite HE 1-3373. Luka Kuhar, 1249 E. 61. cesta. (55) __j« ZIMSKA KOPEL V SAVI — Jugoslovanski boksar Jovan Dijovič leze iz ledene Save, kamor sc hodi vsak teden dvakrat kopat neoziraje se na leti čas. Sneg in led v okolici in zavihani ovratnik opazovalcev kažejo, da se Jovanu ni bilo treba hodit vi Savo ravno hladit. ' . _ Vesti iz Slovenije Zimska neurja Kakor drugod po Evropi, tako je tudi Jugoslavije zajel v preteklih tednih strašen val mraza, snega in burje. Cestni in že-(lezniški promet je bil večkrat | ! prekinjen. Največ snega je za-j j padlo v Črni 'gori in Makedoni- j ; ji. V teh krajih so se pojavile j | cele tolpe volkov, ki niso priza- j ! nesle niti ljudem, kaj šele drob- ; niči. Tako so n. pr. v Črni gcri; volkovi raztrgali dva kmeta, ki; | sta se vračala domov. Njih tra-: j gično smrt so ljudje ugotovili ! šele nekaj dni pozneje, ko so ; našli ostanke obleke in čevljev, | v katerih so :C|stala še do kosti 1 oglodana stopala. Naprodaj Na Locherie Ave. blizu E. 185 St., 4 in pol sobni zidan bungalow, samo 2 leti star, opremljen z vsemi modernimi potrebami, plinska kurjava, aluminijasta zimska okna in mreže, garaža z dovozom. Lot 50x140. Za podrobnosti vprašajte: Kovač Realty S80 E. 185 St. KE l-503t (55) Lot naprodaj Proda se lot na Beverly Hills Drive, Richmond Hfcs., O. Kličite po 6. uri EX 1-1256. Soba se odda Velika soba se deli z moškim, eden zdaj v sobi, s kuhinjskimi privilegiji na 958 E. 70 St. —(54) Kralj je vtaknil pismo v ja-ket in se smejal. Oesar pa? Ali mu niti po teh skrbnih očetovskih opominih ni postalo oči-to, da vse, 'kar je 'brez zaslug prbjelo oblast od njega, samo ograža srce oblasti? Da so zlati obroči in grbi, ki jim jih je posodil, iz statistov kmalu naredili zelo gibčne kralje in kneze? Da se mu je homunkulus izmuznil iz fiole in da zasmehuje svojega gospoda? Ta nepremagljiva slabost v stvareh sorodstva nam ga včasi kaže takega, kakršen je bil gotovo naj-redkeje, kot dobričino, kajti če bratom v početku vedno ukazu je, jim naposled navadno popušča. “Brat moj, prilagam Vam ustavo za Vaše 'kraljestvo tem stavkom, ki bi lahko stal v kaki stari opereti, pričenja neko svoje visoko politično vzgojno pismo. Če pa je v pravi vo- H00VER-•Lark je ravnokar pnsel Nov, lahak Poceni Normalne velikosti Ni treba prazniti Žaklja. Lahak za rabo. ANTON GRDINA in SINOVI FURNITURE DEALERS 15301-03 Waterloo Road KEnmore 1-1235 Trgovske ure: V pondelje, četrtek, petek do 9. ure V torek in soboto do 6. ure V sredo zaprto cel dan —DAJEMO EAGLE ZNAMKE— V blag spomin ŠESTE OBLETNICE SMRTI NAŠE NEPOZABNE SOPROGE IN DOBRE MATERE m *• 17 v* v lerezije Kasic ki je za vedno zatisnila svoje mile oči dne 17. marca 1948 Šesto leto, predraga mati, več ne čuje Vaš se glas, da bi nauke nam delili, kakor ste nam jih nekdaj. Pa pri Bogu zopet združeni bomo skupaj enkrat vsi, tja Vam bomo vsi sledili, tako sveti križ nam govori. Žalujoči ostali: SOPROG in HČERE Cleveland, Ohio, 17. marca 1954. Iji, zaključi pismo, ki je polno, očitkov, s pravim očetovskim, smehljajem: “Prijatelj, ljubim, Vas, ampak strašno ste mladi! Sam ni več. Z rastjo n j ego vdh načrtov ste mora stopnjevati tudi njegova trda hladnost ki se včasi pojavlja v njem in ki je prav za prav bolj posledi ca preobremenjenosti. Ko je pred 'kakimi dvanajstimi leti bot zavojevalec prišel z Alp in podil svojo slavo po lombardski ravnini, je dejala njegov mladost temu novemu bojnemu pohodu nekakšno romantično ne-dolžnost, ki je sodobnike navduševala. Zdaj, ko se je hudournik ž|e zdavnaj razširil v veletok, ko nosijo ladje po njegovem polzečem traku zaklade sveta, ko se približuje velikemu morju, v 'katerem ste bodo njegove vode kmalu zmešale z vodami vsega sveta: zdaj stopa resnoba tega atlantskega dela V njegove poteze, v njegove srce; ure in trenutki humorja in ži dane volje zo zdaj še redkejši herojski cinizem njegovega poslanstva ga pred očmi vsega sveta pretvarja v bronast kip. Sicer je pozval poljsko grofico v Pariz in ji uredil hišo ulici, v kateri ga je Josephina prvič očarala. V neki prazni, veri je nastanil marsikatero svojo prijateljico v tej ulici. Pošilja ji vsak dan svojega zdravnika in jo razkošno vzdržuje ona pa živi popolnoma samotno: in daisi v družbi vsiem znana, se nikoli ne posluži operne lože, ki ji jo daje cesar na razpolago, in ga tu v Parizu le redko vidi, To je samo medigra med minulo in bodočo idilo. Ona hoče od nje, to je zanj zakon; danes bi lahko imelo' večje posledice nego včeraj. Kajti prvi sin, ki ga je tedaj v Berlinu pomiril glede telesne produktivnosti, o kateri je dvomil ves svet, je bil njegovi notranjosti zaradi svoje matere skoroda tuj. Ko se je po cesar-evi vrnitvi javila pri njem, ji je velel sporočiti, da sprejema samo pozvane; podaril ji je hišo, rento in je ne vidi več. Dečka pa pušča k sebi, se igra ž njim, mu nagaja in ga hoče celo posinoviti. Vse se mora vršiti na skrivaj: svobodnoi veselje nad tem najnaravnejšim prizorom v človeškem življenju, ki ga Napoleon okusi šele proti koncu tridesetih let, mu prepoveduje njegov nevidni gospod, ki ga sam imenuje naravo« stvari in redkeje — usodo. Tu ga ima — naposled — rodnega sina, ki bi bil lahko njegov naslednik; ali on, ki je cesar za-padnega sveta, ne sme stopiti pred svet in reči: To je moj sin! In da mu da vsaj polovico svojega imena, ga imenuje Leona. Gotovo je, da ni tega sina nikoli resno določil za naslednika, bodisi zaradi matere, ki se ji je popolnoma odtujil, bodisi zaradi slutnje o njegovi slabi naravi; zdi se, kakor da je čutil, da bo ta po poli Napoleon na pol zločinec in popoln nepridiprav. Tem odločneje ga leta opominjajo na nov zakon. Med možem in ženo se prično pogovori, ki so polni žalosti in razumnosti. Po njih ne vidijo služab niki solznih oči samo pri Jose-phini. “Ah, pravi cesar nekoč, strašno je umreti brez otrok!” Pri tem pa njegovo nagnjenje do Josephine z leti raste:'že od svojih sodelavcev se je redko lo-čval in samo, če je bil prisiljen, tem bolj se njegov konservatN vni duh oklepa tega najstarej- šega tovariša lastne rasti. “Če bi se ločil od nje, pravi Talley-randu, ki svetuje to nujnost, bi se prav za prav odrekel vsemu; čaru svojega doma; nagnjenja in navade mlade žene bi moral šele študirati. Cesarica pa se prilagodi vsemu in me do kraja razume. Razen tega bi se pokazal zelo nehvaležnega za vse, kar mi je storila dobrega.” Ti razlogi , ki se nežni in razumni, spodobni in udobni, torej čisto meščanski, zadržujejo: soproga pri njegovi ženi. Ali težave naraščajo, odloči-: tev je vedno nujnejša. Med tehtanjem moralnega vtisa, ki bi ga njegova ločitev naredila na Francijo, kjer je Josephina bolj priljubljena od njega, dolgoi VXIII Po potovanju, med katerim se ni mogel otresti strahu, da ga bodo zaprli, vstopi Lucien ,ki je zdaj v začetku tridesetih, nekje-ga decemberskega večera v Mantovski grad, kamor ga je bil cesar pozval. Bleščeča svetloba, ki jo razkošno sejejo po dvorani piramide sveč, ga sprva oslepi, da sliši samo tihi glas Mameluka: — Sire, Vaš brat Lucien! Ali oni, ki mu veljajo te besede, se ne zgane. Sedi za veliko, okroglo mizo, ki je vsa pokrita z ogromnim zemljevidom, Evrope, večjim kot ga je Lucien kedaj videl. Z levim licem se naslanja na levo roko, z desno zatika v zemljvid barvaste igle, kombinira na svoj način, dokler ki pomenijo ali ki naj bi pome-naposled ne poizkusi nekega | nile armade, sunka, ki ga nihče ne pričakuje in ki naj bi mu izpolnil dve želji hkratu. Približa se nekemu človeku, katerega že dolgo potrebuje in ki bi ga zdaj potreboval še dvakrat bolj. Mati se je neprestano zavzemala za svojega Luciena; zdaj ga cesar na nekem potovanju po Italiji, pozove k sebi. To je najzanimivejši Napoleonov pogovor, ki nam je ohranjen. Lucien ga je opisal verno :n nazorno. Ves Napoleon je v njem. Obiskovalec že več let ni videl cesarja; spremenil se je med tem, tako da Lucien ni popolnoma uverjen, ali ima res cesarja pred seboj. Zato se ne premakne več minut. Naposled se moški pred zemljevidom vzravna, za-zdeha, si podrgne hrbet ob stol, seže po zvonec poleg sebe, ga strese z eno samo, zelo krepko kretnjo. Tedaj stopi obiskovalec nekaj korakov naprej: — Sire, jaz sem, Lucien. Zdaj se cesar naglo dvigne,, veli slugi iz sobe, sprejme z rahlo zadržano nežnostjo ali vsaj s prijateljskim občutkom, bratovo roko. Ta misli, da ga mora objeti, cesar se ne brani, a ostane hladen, kakor da ne bi bil več vajen takih nežnosti.. Nato prime zopet brata za roko, ga potisne nekoliko nazaj in ga pozorno ogleda. “Torej vi ste? Kako vam gre? Kako gre vaši rodbini? Kdaj ste odpotovali iz Rima? Ste potovali srečno? In papež? Kako mu gre? Vas ima rad?” Lucien opazi zadrego, ki se skriva v tem. navalu vprašanj; da mu lahkoten odgovor in izrazi svoje veselje, da ga vidi zdravega. “Da, gre mi dobro, in se rahlo potrka na treibuh. Debelim se in se bojim, da se bom še bolj zdebelil.” Nato ga ostro pogle da, ponjuha tobak in pravi: “In vi? Videti ste zdravi? Prej ste bili presuhi. Zdaj ste malodane lepi.” — Veličanstvo se blagohotno šali. “Ne, brez šale, toda sediva in se kaj pogovoriva.” Nato si se dita pri velikem zemljevidu 'nasproti. Cesar se igra z iglami, Lucien čaka, da ga bo nagovoril, naposled pravi samo: — Kaj mi imate povedati?” Lucien se nadeja odpuščenja. “Dosežete ga tem lažje, ker je vse odvisno samo od vas.” Lucien je voljan storiti vse, kar se sklada z njegovo častjo. “Prav dobro, a is čim hočete spraviti v sklad s Voj o čast? Lucien govori o naravi in religiji. “In politika, gospod moj, ali vam politika ne pomeni nič?” Lucien odkloni to vprašanje, češ da je zasebnik. “Prav samo od vas je bilo odvisno, lahko bi bili postali kralj, kakor so vaši bratje.” (Dalje prihodnjič) PERUTNINA © ® 17330 BROADWAY, MAPLE HEIGHTS @ V zalogi imamo vedno očiščene piščance in na kose zre- @ ® zane ter vseh vrst perutnine. Se priporočamo za svatbe, © ® bankete in razne druge prilike. Pridite in si izberite. © ANDY HOČEVAR in SINOVI | Tel. v trgovini MO 2-2330 — na domu MO 2-2912 @ © © BOJNA LADJA NA KOLESIH — Naša vojska, preskuša na obali pri Le Verdon na Francoskem novo izkrcevalno ladjo z ogromnimi kolesi. Vsako kolo ima svoj lastni motor, ki poganja tudi vijake, kadar je vozilo v vodi. Na kopnem se to čudno vozilo premika z brzino sedem milj na uro, v vodi pa z brzino deset milj. Kolesa se dajo obrniti tudi počez, tako da se temu orjaku pri spremem bi smeri vožnje ni treba obračati. Slika na desni kaže ogromno kolo, slika na levi pa sled kolesa. L GRDINA & SONS POGREBNI ZAVOD in TRGOVINA S POHIŠTVOM 1053 EAST 62nd ST. HEnderson 1-2088 URADI V COLLINWOODU: 17002-10 LAKE SHORE BLVD. KEnmore 1-5890 KEnmore 1-1235 15301 WATERLOO ROAD ČERNETOVA ZDRAVILNA KOPEL V IZOLIRANEM KEPU ZA KOPANJE V VROČEM ZRAKU, V VAŠEM DOMU JE VAŠ KLJUČ DO ZDRAVJA V BOJU PROTI: Prehladom - Revmatičnim in Artritičnim obolenjem - Slabemu obtoku krvi VAŠ KLJUČ DO LEPOTE S TEM DA: Čisti vaše telo od znotraj - Prepreči izpuščaje in kožne nečistosti Zmanjšuje odvišno težo - Ohranja mladostno gibčnost Hvaljena od stotero družin in izpričana s pismi, ki jih pošljemo v prepisu s točnimi naslovi, bo tudi Vam pomagala, zato pišite še danes. 00. !V0 ČERNE 1421 E. 53 St. Tel. UT 1-9413 Cleveland 3, Ohio j—lilt, I ii it l|..|.i|.,|..fri» .................... N0VICE--zvseflaive,a ŽENINI IN NEVESTE! Naša slovenska unijska tiskarna vam tiska krasna poročna vabila po jako zmerni ceni. Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk. Ameriška Domovina 8117 St. Cl«ir Avenue HEnderson 1-0628 N-0 ¥! C E' -ki ijh posujete N 0 VIC E - - m Jih dobite ie mže NOVICE--P®P°*ndms nepristranske N 0 ¥ 8 C E - -ko,lkor ffl®S°če originalne NOVICE--Usozanim,ve vam vsak dan prinaia v Mio AMERIŠKA DOMOVINA Povejle fo sosedu, ki ie ni naroten nanjo DAVNA PRETEKLOST — Mlada Meksikanka si ogle~ duje velikansko kamenito glavo iz dobe Aztekov. Našli so jo v nekih indijanskih razvalinah v džungli v bližini Vera Cruz. Sedaj je na razstavi v Palači fine umetnosti v Me%' ico City.