285. ll«v. Pavšalni Vranko v tfrtavi SNS. V UubllanI, v sobote 11. decembra 1920. M" Posamezna Stav. 1 kreno. Leto IV. lafeffije crazem riedefj In frssR^ev vssb c3an fife 16» uri c?®p©l * Bggg m HHBf A hhi ■ Dpr Glasil© ftigesiov. sociislno • demokratReie stranke. Telefonska št. 312« Naročnina: Po pošti ali s dostavljanjem na dom zb «eio >efo K 240, %a pot tet« k 120, sea četrt ieto K 60, na mesec K 20. Za Nemčijo eelo leto K 312, sa ostalo tujino in Antetika li 360. Rsklamac'.je *a Ust ■o poštnine prosta. Upravniitvo i« * Ljubljani Frančiškanska ulica št.6'1«, Učiteliska tiskarna. Kautsky o poti do moči. (lienrik Strobel Berlin.) DoCiia se mudi Karl Kautskv v Gc-orei;;. ie »šla pravkar v zalogi >Vofwisrtsa« brošuri c a K antske« a, ki zasluži snlošno pozornost. »Pot clo mo2!«*ie izšla v prvi fzdail že leta 1909 in sedania rova izdaia ie !e vretJa izdaa Iti or a v sedai voliva vseb!na teea enaist let stareea snisa It3i7namen'tci?.e»a socialističnega te-oreričaria Nemčie presenetljivo aktualno v današniih razmerah m dru-eič ie Kautskv svoiemu stareišemu razmotrivamu doda! noldrueo ooio ol'.«e:>en uvod. v katerem dokazuie ves nesmisel bedastemu očitka da ie postal svoiemu nreišniemu revotu-ciiortnrnemu prenričaniu .nezvest to-rei odnadnik. renepat Če Kautskv v tem uvodu iziavlia: Kdor hoče skl;ceva>e se na moso *Pot do moči«. or> meni odkriti kako driteo smer no revoluclii ta ali ni inoiepa snisa od leta 1909 č‘tal ali na \ie razumel tako ne nove s Tem niti zkiea preveč. ?aka' ravno nonovno C"*ame izvrstnega snisa prepriča da se Kautskvievo noimovanie o proletarskem osvobodilnem bom in soci-ialni revoluciji ni spremenilo nrav nič. Toda ne le doslednost in stresa loeično^t ■se nahaJa v PoimovanJu tazorave Kautskeea. marveč tudi. fca*- »e Se važneie. tudi čudovita jasnost in ostrost niceove soelialne dir te^no7e in zpodov:nske propnoze. Z zadoščeniem Kautskv lahko udi. da ima s svoiim naoovedovaniem apodovinskeea razvoia in zeodovln-Skeea noteka nrav v vseh bistvenih točkah. Tem večii nomen ere zaradi? teaa tud? nJeeovemu oolmovaniu o revolucionarnih boiih in uspeh cb-lhibuW5; taktiki sedaniosti! Pred enaistimi leti ie Kautsketa zavrelo reform'St:čno-revtziionistič-no krilo češ. da se ie oostavil v vrsto sociialrih »Drorokov*. »Ne morem se nahaiati v trkakršni boliši družbi«, ie Kautskv odeovorll samozavestno takrat. Že Bebel le na Erfurtskem strankinem zboru 1891 >s-Javil. da nvslefci liudie ne more’o iz-haiati brez »nrorokov«. Poizkus, da bi oreeledali razvo’ bodočnosti, n? kakor nepotrebna ierača marveč Je »neodvraliivo delovanie za vsakega inislečeea in dal ie videčepa Dolitika*. In ali niso notem tudi tisti ki so nri-dieovaii. da ostane Se doleo vse Drl starem nroroki čenrav nevede? Danes sme biti Kautskv na svoie Dresoianie svoie »rorokovanie Se nrav nosebno oonosen. Kaiti zaod.lo se ie skoro vse tako. kakor le taki trt nannvedal! Reform:/em. kateremu te Kautskv svoi snis namenil, ie smatral, da se bo sociialitična družba naibrže mirn m npiom razvila do uresničenia sociializma. Kautskv ie nobiial to v svoiem snisu »Pot do moči«. Imenoval ie to naz:ranie utnnično. da bi sl'i e/ znatne snremembe moči v državi kar enostavno s Drevidno taktiko v skutinem delu oroletarrata in ulemu blrzu stoiečih strank, s katero bj csnovali koaliciisko vla^Jo«. uresničil; sociialistične zahteve. Koristnost in notreba delavskovarstvenih zakonov, strokovnega in zadružnega dela n» tu n‘kako vprašan »e: »G tem ni različnih mneni med nami. Ueo-Varia se le nazlranht. da bi ute?nili izkoriSčiiioči raaredi ki imaio državno oblast v rokah, tak razvoj teh tojstoiriev doDUStiti. ki bi Domenil osvoboditev od kapitalističnega priteka ne da bi orei z vsemi močmi se temu unrH in bi moo-el biti končno odnravlien le v odločilnem boiu« Nh političnih in sociialnih deistvih slasti Nemčiie. na naihniSem odnoru MemSketra eosnoduloče^a * razreda Prot' vsakršnemu razširieniu nolitič-{■? moči nroletariiata ie dokazal *vai>isky pravilnost svoiecra pojmo-»atila. in v resnici lo šele polom stnreea sistema, revolucita novembra 191S naklonila oroletariiatu ireaove demokiatične pravice. T(vH ah ni bila ta revolucita le posledica svetovne voine sad voia-^kc?a poraza nemškega imperiializ-ma? Gotovo — toda »rav s to mož-nastio da nastane revolucija, ie Kautskv precei računal. Ravno v na-cnroms 7 refornnzmom J*e zahteval osfer boi nroti koloniialni politiki m imreri’?Jr/mu kot vzrokoma uniču-»očin svetovnih voien: »Kdor se zavzema za koloniialno notitiko. ta ae mora odiočiri rudi za tekmo oboroževanja .. Boi Droti iomoerlializmu in militarizmu te skupna nalosa med-naredneea oroletariiata.« Tekma v oboroževanju vedno boli usodno neti vo!no nevarnost. Vs? nostaiaio s tem boli nervozno hudomušncii. kar pa le še bo’i izoodbuia. da se boii in boli oborožuieio. dokler se končno reče: raiši konec strahu, kakor strah brez konca. Da ta situacMa bi .bila že davno dovedla do voine. če ne bi se bila skrivala alternativa revoluciie za voinoa. Ko so ieli smatrati revolaciio za Dretirano boiazen so vendar risk!rali voino. In triutnfirali so ko revoluciie več let ni bilo. Toda prav Kautskv ie v svoii »Poti do moči« pokazal da revoluciie ne bo fin začetku, amoak šele na koncu voine' na koncu brez* usoešne ali celo izpubliene volne-In zonet ie iniel prav! * In tu da ie Kautskv zataiH svoie nekdanie načelo Kako absurdno ie to nndtikanie že z.poH psihološko. označuie Kautskv sam: »Potemtakem bi bil postal iaz nezvest svojemu prenričaniu orav v tistem trenutku. ko se ie 'zkazala nšeea oravil-noist. Kako čudno Dresoianie! Slabič ki Je ohunai nad svoio stvarlo lunin, ki ;V> nroda. ti postaneio vendar *re-nesati« in »iudež:« le takrat, če so pogoreli, ne na takrat, če so zmagali«. Kai se Kautskemu oravzaorav očita. V davnem dve stvari: rla s tem ker vztraja na nrinrjnu demo-"kiatizma. cdklania boliševiško metodo diktature nroletariiata In reali-zacMo socHalizma ter da smatra da se ie tunatam treba udeleževati na koaliciiski vladi. Sedai oa dokaže Kautskv v svoii >Poti do moči«, v predgovoru k novi izdaii namreč, da nicaov snis odločno obsoia diktaturo manišin in teror, demokraciio na nrav tako odločno zastona in udeležbo na koaliciiski vladi smatra za škodliivo le nod takimi okoliščinami ki za Nemčiio vsai za sedai nič več ne orihaiaio v noštev ! Da!^ dokazuie Kautskv s citati iz svoifira snisa. da se skoro cotovo mora računati s težkimi boii za oblast ni na poveličeval oorabo sile Tu priobčimo samo nar stavkov iz citatov: »Mi nismo ne možie zakonitosti za vsako ceno. Da tudi ne revo-luciionarii za vsako ceno«. »Ker o odločilnih bitkah socitalne volne nič ne vemo moremo seveda nrav tako malo vedet', ali bodo krvave, ali bo fizična sila imela tako važno vlotfo v niih ali oa io bomo izvoievali iz-kliučno s pomoč io ekonomskega, leffislativnecra Jn moralnega pritiska«. Vsekakor ie pričakovati, da uda imaio danes revolucionarna plasti boli*«1 orožie ekononis.kepa. Dolitič-netra intfnoralneea odpora v rokah kakor pa oni v esemnaistem stoJotiu. Le Rusiia^ela v tem iziemo«. Glede Rušile se ie bal Kautskv zaradi niene posebne politične In bo-snodarske zaostalosti da dobi tcvo-InciJa tam krvavo obliko. Toda kliub ogromni formi ruske revoluciie Kautskv leta 1909 ni pričakoval vmaee sociial:zma: »Revolucija v Rusni ne bi mo«Ia nainrel ustanoviti ?ochaIistč?!e?a režima Za tn sa ?o-snodarske razmere dežele Se premalo zrele. Sprva bi moeia osnovati demokratični režim ki bi sa pndniral krepak in neunoelilv napiči stremeči orofetaiiiat ki bi si 'z-volevaj znatoe koncesiie«. Bol-ševiki so bili in so doslei knkor znano dru-c>ač»e2p mnenia. Če bodo imeji na-zadrie tudi v zsodovim nrav na to movamo vsai še počakati. Nikdar »>a n Kautskv nanram bolišsvi5kim na-nkum snrempn'1 stališča v treh let;h Z*ist> slede teea da dn^li .a credroim* sociial:zma. se ie izrekel 1909 popolnoma iasno: »Določena državna oblika, v kateri sc edino more sociiaiizem urestrčiti le republika. in sicer v običainem pomenu besede demokratična republika«. Kautskv naslaša deistvo. da takrat ivso ne Roza Luksembur?ova ne Klara Zetkin ne Lenin ne Trockn srna'rali to nazirarJe za nemarksisrčno ali celo proiirevoluciionarno Če se že hoče eovoriti o odoadn:klh. bi morali to opustiti vsai o Kautskem. Begune! — hooruk. Deželna vlada Je potom urada za sz?.š£ifo« becuncev izdala odlok v katerem snoroč4 beguncem nr:ietno vest da se moraki do 31. decembra t. 1 vrniti v zasedeno ozemlie. dru-jrače moraio sami nositi stroške za or e voz Kmalu na to ie Posredovalni urad za begunce razelasil. da te v oktmranem ozemlnt nrostova v barakah za 600 liudi. Obenem s sklepom deželne vlade in z razglasom Posredovalneea urada za begunce smo izvedeli da ie nrišlo v našo državo nek si tisoč ruskih besruncev. ostankov Wramrlove armade. Ta tri deistvu so dala oovod da se ie začelo v časopisni zonet razoravliatl o begunskem vorašaniu. O rdzViasu Posredovalnega ura-d;i za be&unce ic povedal svoie trmenie neki besrunec kateremu Je odeovoril vodia omeiiienepa urada c. žunnik Rudm. Gospod Budin za-t'cvaria vrnitev beguncev ter nravi obenem, da nihče ne eoni beeuncev od tod. da se na mora vsakemu svetovati vrnitev. č;mnreie tem bolie. Omeuia nadalje, da na Goriškem ni tako hudo. kakor si nekateri domiš-li>jie?o. To ie vse leno :n nrav. Vendar na mora vsak nriznati da so v tem o/.iru mnenia različna, ne samo pri nas nač na da nrihaiaio tudi iz Goriškega nasnrotuJoča sl poročila. Ako čitam« n. pr. članek »Primorska bol« v »Slov. Narodu«, vidimo, da našim lindem na floriškem ni ravno na rožicah oostlano Nasprotno se iz omenienesra članka prepričamo, da ie tam za nag** Iitid» noložai slno neugoden. Neugoden nosebno plede stanovani z ozirom na zimski, čas. ZatoreJ vsa5 v zimskem času bi ne bilo svetovati beeuneem. da se vračalo. Tudi bi se moralo liudem povedati v kakšnem staniu se uahaiaio barake v katere hočeio velikodušne italiianske oblast5 snraviti naše ^ludi. Po moJem mneniu tudi ni ravno nri-p.*ročliivo DoSibati beeunce v — Ftwianiio. k;er bi sotovo prišli iz dežia nod kan! Begunsko vorašanie se rešuJe že dve let;. a do zdai se ni naredilo še mč pozitivne.ea. Kar se ie na naredilo zadnie čase iz.pleda res tako. do vtq akci>a v smeri č’moreišnie odnrave befiincev od tod. Tako vsai izsdeda skleo deželne vlade, ki sem pa v začetku omenil. Nihče ne vpraša. kako se bo cod:lo tam nreko našim liudem če se iih v zimskm casu direktno nrisili na vrn'tev. Kar le še ostalo fccpuncev. so no veliki večini taki ki komai čakaio na vrnitev, ki se na ob dobri volii in domotožiu ne morcio vrivti ker nimaio v zasedenem ozemliu stanovania. K d Ar le imel vsai borni kotiček ali košček zemli»Šča Je šel. ne da bi pa kdo cro-niL Kar 'ih ic Še ostalo so večinoma naivnčii reveži, kar iih ie sploh bilo med beeunc1. Siromašni starčki, vdove in sirote, ki so vse Iztrubili. krmai čaka!o nril:ke. da eredo domov komai čakaio. da Jim sorodniki, če iih imaio nrpravMo stanovanje. Te nesrečneže ie odlok deželne vlade zadel do živega. Tem revežem, ki so že itak obupanci se Je postavH nož na vrat jn so iim le taioi do ra- Priiiiorska bol ne sme iti jiiljiio nas temveč v naša srca. »Slov. Narod« št. 277. nallskem »sporazumu« reklo: idite tia nreko ker vi niste več naši! Tako izjeda skleo deželne vlade in nič drupftče’ Ta skleo ne zadene nrav nič one »bcmince« ki so znali si nakup'čiti denaria Jn vsc?a. Ti lahko plačaio prevozne stroške, ko se tiaveličaio »bepnnske^a« živlieitJa. — Tem ne dela sklen deželne vlade nobenih skrbi A one reveže ki so po 'trn! krvdi vse izpubili. se le postavilo med kladivo in nakoval«, da ne vedo kateremu svetovalcu bi sc vdali. In to se ie zpodilo v trenutku, ko soreiema država na tisoče ruskih beeuncev ki nimak) pri nas ničesar iskati. O teh zadnl^h ie napisala tržaška »Trdinost« članek, katerepa nodpiše-mo z obema rokama. »Edinost« pra-Vi. ■ da ie interes hisfoslovanskepa ]"'ds*va višii od ipt£resov decene-riranih francoskih milharderiev. K temu dodamo le to. da ie 'nteres naših bpuncev veliko večii od interesov depeneriranih parasitov niskepa naroda! Zato nam ne ere v Piavo, kako ie moeoče :zdaiati nnmorskim beptinoem ultimate v trenotku. ko se snreiema v državo no tisoče lii’di ki zamorek) državi oziroma Uudstvu le škodovati. Dvomimo da Je med ruskimi bepunci kai budi ki so res potrebni nodoore. In če iih ie kai. bi sc moralo te loč’ti od onih ki so Prišli v državo na škodo Iuaoslovanske-ea in tudi ruskeera naroda Ironiia le. če <50 za ruske bepunce sklieuiete na č!ovekol1ub'C medlem, ko na druei s+ram tirate naše Hudstvo v obup! Ironiia ie da se sklicujete na izdatke za naše beeunce če na drusri strani podpirate in snrelemate ruske trote, ki so zbežali iz Rusiie ker se boiiio noštčneea dela! Ne ere v sKlad na-dalie da se od vseh strani uDliva na domovinski čut naših Primorcev, in da sp iih obenem naravnost izeama iz države. Primorska bol ni samo tam nreko: te boli le mnoeo tudi na tei strani I.opatca. Ta bol ne sme mi-rijo vai pojsnoda temveč v vaša srca. Pokazali na ste. da nimate srca za tisoče revežev za katere ea n’ste nikdar imeli Z enim navadnim sklepom tirate na t\soče nesrečnežev v 1;. večii obup v še večio revščino. V nrdbuiši zimi ste izdal' odlok, s katerim hočete nri sir ti te uboee Hudi na vrnitev v zasedeno ozemlie In se ne ozirate na to ali ;ma^o tam kam li položiti elavo. Imeli, ste dovoli časa da bi kai naredili da se beeuncem vrnitev olaiša. Naredili niste nič. Ko fe na . m šlo v Ranallu do »sporazuma« ste rešil? bepunsko vorašanie z navadnim — hooruk? Pokazali ste s tem. da vam ie vse le deveta bnea: Dokazali ste. da se hočete na mati odkrižat5 liudi ki snadaJo — tla preko! Na stotme trpečih družin ie vsled sidena de?^e vlade zbepanih in obunanih. Še :mate časa. da lim dlai-šate skrb za niih eksistenco. Revidi-raite sklen ki ste Pa naredili prekličite odlok s katerim ženete uboee trnine v bedo v naihui.ši zJmi Če le Jueoslovansta dinlomacMa sklenila s svolhni italiianskimi koleei v Rapallu »sporazum«, nai se sporazume tudi srlcde vrnitve primorskih begun- cev. katerim nai se orioravt za človeka dostoma bivališča. Tisoč' obunanih tminov pričakuielo da se ža večkrat omenieni sklen deželne vlade »-ev:dira in da se iim rok za brez-Diačno vrnitev nodališa Ne zahtevajo da se nodališa do večnosti, zalue-vaio in oričaktiieio. da se iim podaljša vsai do spomladi ko se ne bo treba vsai mraza bati. V tem smislu pozivalo beeunci tudi vse one ki so do sedal zastonali interese beeuncev. da se za «stvar zavzamelo !n zahtevalo od deželne vlade, da ukine s!f*ep s katerim ic revnim beeuncem zadala hud udarec ob zadnii postati nf*k križeveen pota! Goriški feeeunec. Komunistični teror v Češkoslovaški. Poročali smo. da so si komunist! takoJ do razkolu polastili sociialno-demokratični »Delavski dom« z vsemi nodietii v Praei. Zaradi tepa ie vložilo načelstvo sociialno demokratične stranke tožbo zoner komuniste. Sodeče ie dalo orav socralno demokratični stranki in ucotovik) lastninsko pravico sociialno demokratične« ea vodstva. Toda komunisti navzlic temu niso hoteli izročiti »Delavske« ea doma«. DanašnJe »Jutro« poroča o nliho-vem eosnodarstvu naslednic: Odpuščali so osobie ki se »im ie zdelo nezanesljivo ter ea nadonr/Čali s svojimi »'""21'mj pristaši, čisto oo metodah velekanitalistfčnih izkoriščevalcev so vreli na cesto celo vrsto doleoletnih nastavlienccv tiskarne, kriipame in drueih v »Delavskem domu« se nahaiaiočih nodietii. V četi tek so odDustili iz službe doleolet-neea ravnateUa tiskarne, na katere-ea ime se ie elasila tiskarniška kon-cesiia. Na intervencijo sociialno de-mokratičneea vodstva le konečno obrtno sodišče odredilo, da se »Delavski dom« in tiskarna zanečatita. dokler lih ne prevzameio uDravičcnl lastniki. To ie bil Dovod za že opisane krvave dogodke. Stvar pa ie po- I noči iz^ledata strašnelša. neeo Je bila v res?»iVi. Orožništvo in ooliciia nista rabila strelnepa orožia. Število ranjencev ni vehko ub;t ni bil nihče. Po polnoči ie n?stonil ponoln mir iti »De!avskJ dom« ie hil oovsodi od do-liciie zaseden. Komunistično »Rud6 Pravo« ni izšlo. Komunisti heranei-ra»o delavstvo na štraik in pobune. Ooažati pa ie. da iim sledilo le nai-rr?i: elementi in nit5 v elavnem taborišču komunistov, v Kladnu. se delavstvo ni v pričakovanem obseeu z ni*mi soPdariziralo. K tem» ni treba nisati komentar^ la Iz polep? noroč'la Je Jasno razviden »sociialističen« nroeram komunistov katerepa SDloh ue Doznaio. SPOPAD S POLICIJO. — VEČ ŽRTEV Dunai. 10. »Neue Freie Presse« lavlia iz Prape: Danes dopoldne se ie n^d poslopiem narodne skunšč:ne 7l>ralo približno 1000 oseb. Nekoliko Kozneie se ie tem prikliučilo še 2500 oseb ki so korakale po.urcah z rdečo zastavo na čelu. Manifestanti so nretepb policista, nakar ie b:lo odda-n''n nekai strelov, ko so stražniki prihiteli svoiemu tovarišu na pomoč. Več stražmkov >e bilo ran'etiih z bodali nakar so stražniki približno 6,0-krat ustrelili. Množica se ie razpršila. Pet ali Šest demonstrantov ie oble-&i'0 Od stražnikov le bilo ranienili 8 mož. med temi eden smrtnone.var-iio. Onoldne fe orožmštvo izpraznilo ulice. PROGLASITEV SPLOŠNE STAVKE. Praea. 10. Davi ic ielo stavkat! komunistično delavstvo Draških tvor-n!c.. da hi protestiralo proti vrnitvi tiskarne v »Lludskem domu« zakonitim posestnikom, Komunisti so v. skupinah Sli oo mestu inse na raznih kra»ib SDonadli z redarii. Brno. 10. Brnski komunisti so proglasili za danes sološno stavko v znak nrotesra nroti vrnitvi Draške delavske tiskarne zakonitim lastnikom. Dunai. 10. Po vesteh listov iz Brna se ie danes ziutrai pričela stavka delavstva, ki hoče s tem izraziti svo-ie simnatiie in solidarnost Draškemu delavstvu, ki tudi stavka. O bante stavke se ie oričeio širiti in grozi ustaviti vse iavno službovanje. Delo noči v a v vseh obratih. Tudi delavci cestne železnice in elektrarnice so se or‘klitičili stavkuiočim. Dosedai niso Hikipr kršili miru. Telegrami. POSLOVNIK KONSTITUANTE. Belsrrad. 10. Današnje »Službene Novine« prinašalo v obliki naredbe začasen Doslovnik za konstituanto. ki so ea nndnisali vsi ministri. Po tem poslovniku bo predsedoval or-vomu sestanku konstjtuante dne 12. t. m. ob desetih doooldne do letih naistareiši Doslanec. Ko se razdele poverilnice se seia zakliiičf. Naslednja seia bo v oondeliek 13. t. m. Na te? seii se izvoli verifikacMski odbor, kt bo sestavlien iz 20 članov, ki bodo morali dokončati svoio naloeo v sedmih dneh. Tiskano ooročilo odbora se raznosite vsem Doslancem. 24 ur nato se skl:če naslednia seia konstituante na kateri se bo vršila verifi-kaciiska debata. Po verifkaciiski debati oolože noManci nastoono orišejo: »Jaz (ime) nriseeam Dri edinem Boeu in vse*n. kar mi ie do zakonu naisvere še in na tem svetu nai-rr.ileiše. da bom v svoiem poslanl-Skem delu -stituantL Pred sestankom konstituante w se vse stranke še enkrat posvetovale, kako stališče bodo zastopale glede ustave v konstituanti. — Demokrati kakor znano <*j v glavnem za vladni ustavni načrt. Predvsem se je pa minister dr. Kukovec izrazi; proti dovodomnemu sistemu. — Radikalci obstoje na načrtu ustave, kakor ga je izdelal dr. Markovič, in se sedaj bavijo bog s kombinacijo bodočih vladnih strank. —-Zemljoradničke (kmetiške) stranke se nagibajo k stališču demokratov, ki se v zau-njem času — vsaj kakor poroča nek slovenski demokratski list — zavzemajo baje za izvedbo agrarne reforme brez odškodnine, vendar pa so se izrazile, da bi vsaj zaenkrat rajše bile v opoziciji — Slovenski klerikalci so dali svojim zastopnikom nalog, da v konstituanti odločno zastopajo avtonomistični program, kakor si ga je zamislila SLS. — Komunisti bodo v kon«i-tuanti. zastopali sovjete, ki jih še m. -Hrvatska zaiednica je vladni ustavni načrt zavrgla in gre v opozicijo. — Tudi Radičeva skupina bo v opoziciji. — (Naše »v-cijaliio-cleinokratičiio republikansko stališče Je znano.) — Glede sestave nove vlade ».> radikalci i)i demokrati že uvedli pogajanj z drugimi sorodnimi jim strankami. Vat«) o k sodelovanju predvsem kmetiške straime in Muslimane. Kakor pa vse kaže, bo opozicija zelo močna. + »Pravi suveren«. Pod teni nasn-vout piše belgrajski list »Republika«; Jugoslavija odnosno država SHS Se mina svojega kralja niti ga je kdaj invli Srbija je imela*svojo dinastijo in svojega vladarja, a imela je to tudi Crna gora. Toda ne Srbije ne Crne gore ni več kot posen-nih držav One ne moreta novi arzavr vsiliti ne svojega lokalnega imena, ne svojega grba, ne svoje pravoslavne vere, ne svoie ustave, ne svoje notranje organizacije pa tudi ne svoje dinastije. Začasno sc ie z delom Mitičnih činiteljev — ne da bt se eprašal narod — ustvarila državna zajeo-r.lca z začasnim narodnim predstavništvom In zaCasnim regentom. Narod ima po svolm izvoljencih absolutno pravico, da to sprejme ali pa odbije. Njegova odločitev ni podrejena ftikaki pravni sankciji, ker m n.d enega člnltelja, ki bi v novi državi Imel neke svoje najvišje pravice. Pri nas tačas ulmamo niti stalno urejene države, a ka» moli vladarja. Dvanajst milijonov naroda ni dolžno sprejeti tistega, kar Jim ponuja Srbija, ki je štela vsega štiri milijone. Nova država sl more izbrati obliko vladavine, ime, državnega poglavarja In ustanove po svogi lastni volji. Nihče ji ne more m ne sme ničesar vsiliti od tistega, kar Je bilo v Srbiji in Črni gori. — Ako Hrvati Ir Slovenci, ako Srbi iz Črne gore, Bosm, ali Vojvodine hočejo edinstvo, toda --ne v monarhiji — kdo jim sme to monarhijo vsiliti? — Vprašanje je jasno in čisto to, ali so nujnejši splošni narodni interesi ad pa nteresi ene družine? Ali hočejo tisti, ki so na čelu državi in ki so ravno zato dolžni, da žrtvujejo tudi svoje življenje za blagor dežele in naroda — doprinesti manjšo In lažjo žrtev, ako se more samo za to ceno ustvariti zanesljivo edinstvo r Ali bi smeli misliti, da je v najvišjih osebnosti manj moralne moči, manj ljubezni za edinstvo, manj požrtvovalnosti, nego so je pokazali priprosti in revni možje ra ljudstva, ki so žrtvovali kri, imetje In živ-ljenie zaradi narodnega edinstva? « + Državnopravnl program SLS. Pod predsedstvom dr. Korošca je včeraj sklenilo načelstvo SLS, da stranka vztraja na avtonomističnem ustavnem načrtu, in odklanja vladni ustavni predlog. Svoje zastopnike ooziva, da vztrajajo brezpogojno na Koroščevem ustavnem načrtu. Klub strankinih poslancev ne bo vstopil v nobeno politično kombinacijo, ki ne bi zastopala avtonomističnega programa. — Iz te Izjave bi se dalo sklepati, da SLS ne bo več vladna stranka, in da bo dr. Korošec kot minister odstopil za precej dolgo dobo. + V Beigrad so se odpeljali slovenski socijalno - demokratični poslanci včerai. Samostojni kmetje so se odpeljali v četrtek zastopnika J ? pa v torek. — Za odhajajočimi so žalostno gledali oni, ki so morali ostati doma in teli ie precej. -t- Pred razpisom volitev na Hrvaškem? — LDU poroča: Na seji nil- sirskega sveta je minister za notranje stvari Draikovič poročal o dogodkih na hrvatskem in prečita! poročilo bana dr. Lagmje V političnih krogih se govori, da bodo mandati poslancev Radičeve stranke uničeni, ako ne pridejo v Beograd in da se bodo za te mandate razpisale nove volitve. + Zaradi Radiča In njegove skupščine v Zagrebu so vladni krogi v Belgradu precej razburjeni. Ministrski svet se je posvetoval 0 tem, kaj bi bilo trenotno nalDO',-še storiti. Sklenili so odstop dosedamesa bana Laginje, ter da sc na tije.rovo mestu imenuje drug nestrankarski mož.. Ml pravimo, da gospodje pri vladi iščejo vzr.-kov za nezadovoljnost in »nepo>;asn)enr* položaj na Hrvatskem tam, kjer iih m — v osebi Radiča. Izvedite radikalno agrarno reiormo, kakor jo mi že od zdavnaj »<«-htevamo in dajte hrvatskemu seljaku, kar je po vseh božjih in človeških pravicam i njegovega! Problemi vendar niso noDeus I uganke! + Krvavi boji s komunist! v Prani. J »Jutro* poroča 17 Prage, da so se 9. t. m. ! na večer v Delavskem domu spoprijeli Komunisti in oborožena policija. Ruaarjl baje proglašajo generalno stavka Pri spapadrti ]e bilo mnogo mrtvih in ranjenih. 2 ozirom na potek zadnjega socijaiistlčnega kongresa v Pragi, smo poučeni, da se generalni štrajk skoro gotovo ne bo dal udej-stvitt v polnem obsegu. Gospodarstvo. štralkl v Nemškj Avstriji- V Nemški Avstrii! so se z elementarno moč>o ooiavila nova. silna mezdna gibania: štraikaio kov:narii in velika katecoriia državnih nameščencev. ki zalitevaio Dovišanie nlač. Kakor ie obče znano ie Nemška Avstriia skraino oasivna dežela. To se Dravi z drtnrimi besedami: Prebivalstvo Nemške Avstriie mnoeo mam pridela na noliu in izdela mno-wo mani v fabriks.h. kakor na notre-buie za svo>p nrehreno in za nokrlt-še z indusiriisk:mi oroizvodi za svoie mebivalstvo. Ves primanikliai mora pokrivati 7 doltrovi. Nemška Avstriia se nahaia v oo-l'>žaiu revnega kmeta, kateremu zemlia ne rodi toliko žita da bi imel celo leto za svoi kruh. Kmet. ki ne pridela dovoli žita mora Hi sosedu pomagat, da zasluži z naiemnim delom toliko. kol;kor mu mantka za hraro katero kuni za svoi zaslužek. Ce na pri sosedih toliko ne zasluži, potem mu ne nreostane druzetra kakor da dela dolsrove al' na strada eno aii arueo. Predolgo stradati se ne da. ker potem človek oronade: dolgov na večno tudi .ne more delati, ker tudi kredit :ma svo e meie. Tak ie noložai Nemške AvstrMe. Ce!a država strada, ker dohodek od rolia in fabrk ni dovoli veUk da bi nokril potrebe vseh nrebivalcev. Zato tudi denaj Nemške Avstriie ni mnoeo ali nič vreden. Denar ie uakazn.ca na tisto blatro katero imam iaz v svoiih rokah Ce na dc-žava nima blaea. tudi nakaznica na tisto blaao. ki ca nikier ni. ni nič vredna. Ce hoče Nemška Avstriia kunltt ?:fo nri nas plača s svoiimi krnnamt. M; iemliemo te krone kot neko vrednost le tako dobo. dokler vemo. da bnmo za ta denar v Nemški Avstriii iahkn kai kupili. Kadar r>a vdmo da teva blaca ni tam. notem damo za nemško ki ono vedno mani blaua na-zadnie celo nič. To se nravi da ie kurz nemške krone nadel. Jasno ie. da mora avstriska re-nublika plačati za isto količino n Dr. za 1 ktr moke. mno^o več kron kadar šr* te krOne mani vredne Kolikor mani >e vreden denar toliko več Pa mora biti. Vsled te^a mora tudi msameznik za kilo moke plačati mn o po več kakor ie nlačeva! takrat ko ie b‘l mecov denar še mnoeo vreden oziroma ko ie bita »nakaznica na blat'0* — in denar nič dru-7epn ni — nonolnoma nokrita z hlaironi ki ie res b!lo tu.' Vrednost nemško - avstriiskepa denaria oa vedno bnli nada zato. ker vedno novetra tiskaio. Na ta način odnade na eno blacovno ed:nico vedno več denarnih ed:nlc. od katerih ie notem seveda vsaka posamezna mani vredna. Kdor na hoče živeti, kakor ie živel nrei. mora vsled tetra od države aii na od nodietnika zahtevati več denarnih edinic. t. I. večio Dlačo. Zato si Avstria ne more Domacati drusrače. kakor da dela dobove. dokler še kdo kai no_sodi. Doiem bo oa Prišel nei70Pibni »krah« ali eosDO-darski aii politični ali na oba. Pri nas ie v tem oziru noložai drueačen. Moeoče bo v kratkem, če bo kon^tituanta delala, ravno na-suroten. Ce bo konštituama delala, bo vrednost našeea denaria zra^tla. torei bodo cene nadale To bo izzvalo kr>o katere tendenca bo da se delavske, mezde znižaio. Ali bo na nastopila brezooselnos!. Zlo bo eno. zlo bo drupo. Zato si na mora naše delavstvo, ako namerava kakšen štraik natančno oredodič'ti kakšen ie naš lasten eosoodarski noložai. —■ Dunai za nas ni več merodaien. — Izvoz tobaka. Ker se je v vsej državi doslej največ rabil tobak slabše vrste in ker se je doslej pridelalo največ tobaka boljše vrste, vsled česar razpolaga uprava monopolov z velikimi zalogami predelanega tobaka boljše vrste, je odrejeno, da sfl dovoli izvoz tobaka do 100 vagonov. Izvoz je oproščen vsake carine in se more tobak izvažati v poljubnih množinah, kj pa ne smejo prekoračiti določenega kon* . tmgenta. Nemška odškodnina naš) državi Dobro poučeni krogi trdijo, da je repara« cijska komi.sija v Parizu sporočila na® vladi, da dobi naša država 10.000 konj, 15.000 krav in 65.000 ovac kot odškodnin * ki Jo Ima Nemčija plačati zaveznikom. Ministrski svet bo imel nalogo, da organizira transport in razdelitev te živine v naši državi. Vestnik Svobode. Dramatični odsek »Svobode« ponovi na splošno željo v nedeljo, dne 12. t m< veselo igro »CIGANI«. Predstava se prične ob 6. url zvečeri in sicer vsled tega, da morejo poseft! predstavo tudi osebe, ki stanujejo v m/-‘>*1*' Vstopnice še dofce v predprodaji v ‘pr>j» dajalni konsumtiega društva na Glincah rti v Rožni dolini in na dan predstave P** Travnu od 10.——12. ure dopoldne in od & do 5. ure popoldne. Dramatičen odsek »Svobode« v TrJ> ču priredi v nedeljo dne 12. t, m, ob 8. tul zvečer v dvorani kons. društva za Slovenijo pri Toncu veseloigro v treh dejatrvi »Nebesa na zemlji«. Vstopnina I. vrste & kron; II. vrste 6 K; III. vrste 4 K: stojišč« 2 K. Med odmori svira godbi na Iok. — Dramatičen odsek »Svobode« TržlC. Ženski del. tel. odsek »Svobode« * Ljubljani vabi vse mladenke, željne telovadbe, na sestanek v »Svrvbodon (Set. uu 6.) v soboto ob 7. url zveče. ZLATOROG ZLATOROG MILO“ ZLATOROG da «a'lepše perilo. . Glavno zastofisivo za Krairako: — R. BUNC in diug LJUBLJANA, Gosposvetska cesta 7. Prva marib. tovsrna mila, preie C.BROS, Maribor. -- • — - • I , -r v-jrrr LISTEK. Zvonimir Kosem: Požigalec. (Dalje.) Kai to če on stareiši! Zato Ver le r -m bo on "ospodar in iaz hlapec? — Ali »e to pravica? Poslušana me kmtiani: Živel ie nekoč oče. ki le kori!... na si zdai boli divji, kakor si bil kdaj poprej... Fej, Jaka. — ali te nič sram?. Peč se le stresla — Jakob se ie premaknil na svojem sedežu, zama-liovaje z rokama in nogama, kakor poblaznel. ..Ljudje krščanski — če ste sploh ljudie----------pa saj mste ... žival ima več srca. več pameti, več zdravega razsodka: komu Pa sem do zdaj razlagal to zgodbo o pravici in krivici? Gluhim stenam sem pripovedoval. ne ljudem ... Kamen bi se moral omehčati... vi pa -------------“ In Jakobu so vzdrhtela ramena v krčevitem joku. Globokoupognien, obraz v dlaneh, je tulil in zavijal s peči s prav nič človeškimi glasovi, pretresljivo in v srce segajoče, kakor tuli in zavija od ljudi zapuščen pes, sredi najhujše zime ojx>lnoči na ledeno ulico vržen. Hipoma pa se je umiril; počasi se je splazil s peči, otresel se prahu, ki se ie držal njegovih razcapanih hlač. pomaknil si zmečkani klobuk globoko na očj in pristopil k mizi. ..Martinek, vesel bodi. vriskal in poj: ne bo ti me treba potiskati čez prag, sam od sebe grem iz te vaše gostoljubne, zares krščanske hiše... Ne morem več... mera ie zvrhana! Zdai ie vsega konec. Grem in se obesim. Adijo!“ Žabam v mlaki pojdi to pravit", ne menil je zagodrnjal hlapec neje- volino. ..Sicer pa — obesi se. če se hočeš — kai to mene briga ... sarr.o da mi izgineš že enkrat izpred oči! „Nič se ne boj. ne bom ti več delal nadlege!” V veži so zadrsali počasni koraki. „Odpri. Martinek. večerlo nesem..." se ie oglasila zuaal Mrežarica. Hlapec ie hitel odpirat vrata. „Zdaj na poide. mati“. ie veselo pomežiknil z očmi starki. ..Ampak veste, kaj pravi? Da se bo obesil!" Zenici bi bila padla skoraj skleda iz rok, tako se ie prestrašila. „ Jezu s, Marija — da sem morala še kaj takega dočakati na svoia stara leta! Da se % moji hiši govori tako pagansko!...“ — ie s tresočima rokama postavila večerio na mizo in omahnila na klop. hlapoc r>a je vzel Iz mbneera predala troje žlic in jih razvrstil okrog sklede. ..Ali se ne bojiš Boga. Jaka?... Take besede — obesil?... Križani Bog!...“ In z grozo v očeh je pogledala Jakoba, ki ie stal nepremično kraj mize: izpod vegastega klobuka se je režal sivi lobanj! podoben obraz, In iz globokih jam. Iz oči. je plapolal zelenkast ogenj. —n|r'W- „Molinio in jejmo. mati!“ je rekel hlapec. „Kdo pa nai posluša norca in se razgovaria ž njim?... T^* ga človeka tako ne bo nikoli srečala pamet, pa če bi živel še sto let!“ ..Večerjat le še pojdi, preden greS od nafte hiše!“ se ;e ozrla Mrežarca in porinila žlico pred Jakoba. ..Na maram, da bi okrog raznašal, češ, ..od hiše so me spodili kakor psa. in še brez večerje, čeorav sern ves dan fižol luščil na peči- Ce si že‘ toliko časa iedel pri nas. ko te "inča ni prosil in vabil k mizi, ti tudi zdai ne bomo žlice skrivali! Ker pravza* prav si le siromak .. „N1č siromak, mati! Naj le er® drugam zabavliat. da bo poskusu, kako ga bodo poslušali drugod!1 —• se ie vzravnal hlapec, vihale si svo' je osive’e ščetinaste brke. Seveda širokousti, da se bo obesil. Ha-na Obesil?... Ravno toliko, kakor nas mač^V. ki če ni zdalle na zapečku-^ Mirno ju je poslušal Jakob; rav no tako mirno se je zasuknil tudi £ vratom in pritisnil na kljuko: n red en pa le odprl vrata, se je še enkrat m zadniič obrnil proti mizi. kier sta se* dela hlapec in Mrežarica, in ou *** mu pomenljivo zažarele. (Konec orlh.) Dnevna kronika. Podražitev premoga? »Slov. Naroa« poroča, ter jedel klobaso. V tem pride v kuhinjo njih prijateljica. — Vladimir poskoči proti njej. pri tem pa pade tako nesrečno prot. štedilniku, da je prevrnil lonec z vročo juho. Juha se nanj polije. Vladimir žadom tako hude opekline, da ie tekom dveh m izdihnil. K poštnini defravdacljam. Doslej le bilo aretiranih osem poštnih uradnikov * zadevi amerikanskih pisem. Poslednji je bil dne 6. t m. aretiran poštni asptram, 21 letni Rudolf Klampier, ki prizna, da je Izmakni! 100 navadnih amerikanskih pjsem z okoli 40 dolarji Tatvine perila. Pericam v Stepanji vasi in drugod je bila pokradena velika množina perila. Tudi v Spodnji Šiški je bila te dni velika tatvina mokrega, nu prostem se sušečega perila. Tekom zadnjtn drri je bilo za 10.000 K perila pokradenega. Tatvine sukenj. Po ljubljanksih kavarnah se silno množe tatvine sukenj. Tatvine Izvršujejo premeteni, v ted stroki izvež&a-ni tatovi Okradene ljubljanske branjevke. V popoldanskem dolenjskem vlaku je drzn« žepna tatica — verižnica s tobakom izmaknila štirim ljublianskim branjevkah, denarnice s skupno vsoto 6500 K Oškodovane branjevke so opazile tatvino pri Novem mestu. V vlaku je bila velika gnjeca. Ustrelil Je očeta Jožef Spendal v Velikih Kompoljah pri Muljavi Oče Speaal je bil posestnik in se je pravkar vrnil iz Amerike. Ker sinu ni hotel prepustiti gospodarstva, sta se v pijanosti sprla In sin je očeta ustrelil z revolverjem v trebuh. Oče je umrl, sina pa so zaprli. Original. Stražnik pripelje 50 letnega Nikolaja iz Jaške na policijo — zaradi Beračenja na Marijinem trgu. Uradnik k« vpraša, zakaj berači. Nikolaj: »Gospod Komisar! Imam to navado, da se vsakemu gospodu, ki ga srečam, lepo poklonim!«.. Uradnik: »Pa ste na Marijinem trgu bera-j čili!«... Nikolaj ogorčeno: »Kaj pa morem za to, če sta mJ na moj poklon ova ! gospoda vrgla po dve kroni v kapo!«... j Izročili so ga sodišču, ker so gospodje n« ’ policiji protlvni takim poklonom. Izpred celjske porote. — Jože 2olgei in Ivan Oeršak sta ukradla živino, obleko ta drugo t>o konjiškem in šmarskem okraju jn bila vsled tega obsojena prvi na 5 le* drugi na poltretje leto. — Jaiiez Javomi* je zato, ker je v Zidanem mostu krade* razne predmete iz železniških voz obsojen na 18 mesecev težke ječe. — Jožeta Neubauer služkinja pri Antoniju Obad * Celju, je zadnji ukradla raznih stvari » vrednosti 10.000 K. Zato ie bila obsojen, pred poroto na 18 mesecev težke ječe. Grozen zločin se je pripetil na vlaku, ki je ponoči vozil na progi Subotica-Baja. Neznani zločinci so med vožnjo zagnali strojevodjo v ogenj kotla lokomotive. Zaprli so tri osumljene kurjače. »Državna posredovalnica za delo«. Pri vseh jx>družnicah Drž. posredov. za delo V Ljubljani, Mariboru, Ptuju In Mur- ski Sobot! ie Iskalo v preteklem tednu od j 28. novembra do 4. decembra 1920 deia j 130 moških in 70 ženskih delavnih moči. Delodajalci so pa iskali 167 moških in 46 ženskih delavnih n|pči. Posredovanj se >e Izvršilo 213. V delo se sprejmejo: strojevodje, ščetarji, puškarji, urarji, mizarji, elektrotehniki, brusači za jedilno orodje, pletarji, služkinje, kuharice, sobarice, tiskarska vlagalka, restav. blagajničarka, vzgojiteljica, likarica, perica, pletilka, vajenci, vajenke itd. Državni pravdnik v Zagrebu je dvignil vsled kmečkega upora na Hrvatskem obtožbo zoper 87 vstajnikov. Obtoženi so prestopkov tatvine in ubojev, katere so obtoženci izvršili v Kašinl in okoliških krajih. Zagrebška občina bo nakupila za prebivalstvo Zagreba potom svoje aprovtzaci-je večje količine moke v Banatu in jajca ki jih v Zagrebu zelo primanjkuje. Molco bo nakupila baje vsled tega, ker se nadeja, da bo v doglednem času še dražja kot je sedaj. No, lepo nas tolažijo! V Zagrebu je radi previsokega veseličnega davka prenehalo Igrati nvnogo glasbenih band j>o javnih lokalih. Stvar bi niti pr nas ne škodovala, saj človeka že ušesa bolijo od kanibalske godbe, ki jo slišiš vsak večer po raznih ljubljanskih kavarnah in gostilnah in ki nima drugega namena, kot da nekoliko pospeši prebavo debelim verižnikom in kvari že itak slabi muzikalni okus ljubljanske publike. Najdba potopljenih ladij vlačllnic OH Kovlnu. Vodno stanje Donave in Save je deloma tako nizko, da ga že dolgo ne pomnijo. V donavskem rokavu pri Kovini so sedaj našli pet ladij vlačllnic, o katerih niso zadnji dve leti ničesar vedeli. Ko je oktobra I. 1918 došlo do poloma Avstro-Ogrske, s na begu iz Srbije prišle omenjene ladje do Kovine, odkoder jim ni bil beg več mogoč Posadka Je ladje potopila v rokavu Donave. Ladje so bile že popolnoma zasute s peskom 'm prerastle s protjem. Iz dimnika ene Izmed ladij so rastle sedaj že mlade vrbe. Nekaj stotin delavcev je takoj pričelo t dviganjem potoolienih ladij. Ladje so vredne okoli 20 niillaonov dinarjev. Kulturni vestnik. Proslava druge obletnice smrti Iv. Cankarja se vrši danes zvečer ob 8. ur; na univerzi. Predaval bo g. dr. I. U Oblak o Cankarju, slovenskem človeta, predstavitelju narodove duše. — Javno predavanje se vrši danes 12. t. m. ob 10. uri dop. na univerzi. Predava g. univ. prof. dr. F. Veber Iz cikla »Telo in duša« II del (nadaljevanje in konec II. dela): Antični, srednjeveški, moder, n! dualizem in energetičnl monizem. III. de! se vrši potem v četrtek zvečer, za IV. del bomo pravočasno objavili. — Koncerti orkestralnega društva pod vodstvom prof. Jeraja so od lani elitni in naj večji sinfonični koncerti Glasbene Matice. Naj ne zamudi nihče letošnjega prvega koncerta v Unionu v ponedeljek 13. t m. ob 20. uri. * Popisi. Hrast«**. Vsi smo težko pričakovali konec volilnega boia ker smo si mislili da bomo ootem res začeli delati v blarebit delavstva. Al' komunisti še vedno nanrei obrekuieio. V tem se odlikuie »ober-komunist« in obenem »ober-Mer kaleč« ki ?a ie »Nanrei« že v št. 273 omenil. To klerikalno dušico v:d>te skoro vsako nedfMo Imn na svoii brHiln' flavici klobuk 7. velikimi kraii. rdečo kravato in ves zatonlien koraka orot’ Dolu zatonl-en v misli, kai da bo s komunisti na onem svetu. Dne 2. t. m. se ie Var v čakalnici nrd več sto delavc5 snravil na rastareiše s>dru^e re5. da so oni krivi da so blaeaine rudarske zadruee. bratovske skiadnice itd. prazne Pri tem svofem !a?aniu ie imenoval tud: ene-pa izmec! na*‘h naistareiših zaupnikov Ln rekel da ie on to zakrivil, če-nnv le po!* rr^ca da ta naš zaupnik ni imel nri nobeni teb bla^ain kai onraviti. Unsmo. da se bo »ko-munjstu« »o nief ovo obrekovanie dokazalo nred snrln ir>. Iz Celja. V našem malem mestecu Imamo različne trgovce, solidne in nesolidne, take z obrtno pravico, pa tudi take brez nje. Naj Izpregovorim tu o takozva-nem Gospodarskem uradu tukajšnjega okr. glavarstva! Ustanovljen še pod ranjko Avstrijo, med vojno, v namenu, oskrbovati krajevni trs ^ žlvežnimi potrebščinami po nizkih, ubožnejštm slojem pristopnih cenah, je že davno pozabil na to prvotno svojo nalogo. Danes trguje v velikem obsegu na debelo in drobno z vsem mogočim ln nemogočim ter prodaja naprej trgovcem, z dobičkom seveda. O kakem reguliranju krajevnih tržnih cen ni kajpada niti govora. Kdo pa bi se za to še danes zmenili Ali so stvari na trgu revnejšemu ljudstvu dosegljive ali ne, ali proletarski delavec, učitelj, uradnik itd, te cene zmore ali ne, to je gospodarskemu uradu kr. okr. glavarstva v Celju deteta briga! In tako je RtastaJ v tem uradu novi kapitalist! govori se celo o milijonskem dobičku. Brez obrtnega lista, brez plačevanja davkov se gromadi tu dobiček!^ Oblastniki istega kr. gospodarskega urada znajo^ biti zelo strogi — proti drugim! Št. Vid pri Siovenjgradcu. Od nas im nislišal sve* že dolgo nobene besedice. Pa tudi ni bilo potreba. V cerkev smo hodit) vedno kot kristjani in gospod župnik s« skrbeli, da smo bili o volitvah poučeni. Hočemo malo opisati, kako parado so nam gospod župnik napravili na dan volitev. Povabili so nas volilce in tudi ne vol lice * župnišče, kjer so nam po kristjansko postregli z vsem, s čaiem, žganjem in moštom. Vsi smo se odzvali. 1 Zdkaj pa ne* To ni vsak dan. Pa tudi najbrže ne bo več kmalu, ker volitve so v Jugoslaviji redka stvar in gospodje župniki so le tistokrai strašansko dobrotni, kadar je treba glasove za črno stranko. Tudi gostovanje ,’e imelo namen, da se občane pridobi, da volijo dr. Korošca. Ko smo se navžili, hajd na ulico. Najpej okinčan konj, potem zastava in zraven gospod župnik Fric Rapulusk, njim pa drugo občinstvo v dolgi procesij. Cilj je bil volišče Št lij pod Turjakom, kjer so volile tri občine. Da bi vi vede«, kako začuden obraz je gospod naredil, Ko je bU naznanjen rezultat izida volitev n* tem volišču. Teh prokletih socijalisto*. koliko jih je, odkod jih je vrag prinesel, »a jih je toliko več kakor klerikalcev. Da, časi se izpreminjajo ln tud! možgani so «<. marsikaterem razčistili In tako pravi vsak, proč s klerikalci In kroglice so padale v četrto skrinjico. Iz Bplokrajine. Črnomelj. Zelo priporočljiva tvrdka >» S Benedik i sin. lesna industrija v Crnon.-lju iti sicer iz nastopnih razlogov: TvrtfKa se v prvi vrsti nikakor ne more sprijazniti z osemurnim delavnikom. Delalo se Je prt tem podjetju — ne oziraje se na tozadevni zakon — po 9 do 10 ur dnevno za sramotno plačo od 22 do 28 K na dan! Ko -se je pa Osrednje društvo lesnih delavcev v Ljubljani zavzelo za svoje sotrpine zajH*» slene pri tvrdki Benedik in Isto oblastvenim potem prisililo vpoštevati oseimirnt«., si je izmislil poslovodja Slapničar poseben trik, in sicer ta, da je plačeval delavce \>j 3 K na uro, tako da so delavci zaslužirl komaj po 24 K na dan! — In U tega na| st kupijo hrano, obleko in obuvalo? Stroie-vodjem in kurjačem lokomotiv je pa odtegnil takoimenovan! »VVaggonen.vekl« (K 1.20 za vsak voz) in čezurno plačo! Dne 12. pr. m. ie pa sklenila tvrdka na posredovanje tajnika Osrednjega društva lesma delavcev in vladnega zastopnika povens-ništva za soeuamo skrb pogodbo, na pua« lagi katere se je zavezala plačati delavcem vseh kategorij 50 odstotni povišek plače od 12. pr. m. nazaj do I. julija 1920 naknadno in *od 13. pr, m. naprej pa še za 25 odstotkov, torej skupno oci 13. pr. m. za 75 odstotkov, vse nadure za nazaj In v prihodnje, vrhu tega še s 50 odstotnim poviškom osnovne plače, katere pogodbe sc pa tvrdka Benedik ne drži, kajti delavce % dnevno plačo in akordante je izplačala 25. pr. m., jim pa pri tem odtegnila, oziroma ut izi>'ačala, 50 odstotnega poviška od 12, pr. m. do 1. julija 1920. Uslužbenci ž mesečno plačo pa do danes sploh še niso prejeli svoje plače! Kakor se sliši, spiott tvrdka ne namerava 50 odstotnega poviv;a od 1. julija do 12. novembra izplačan m je že poskušala pridobiti par uslužbencev —■. seveda proti primerni podkupnini — zato, da bi pregovorili druge k odst^pitvi njmo-vih zahtev. Tudi se je izrazil poletni* sam med vožnjo iz Črnomlja v Ljub:iano v železniškem vo«u, da bi bS moral na poa* lagi storjene pogodbe izplačati do 400.009 kron več kot dosedaj, je pa izplačal le 200 tisoč K in misli da bo to zadostovalo kaC pa ne verjamemo. Prihodnič kaj več. Druitvene vesti. Slovensko zdravniško društvo v Ljubljani Da se zamoreio tudi zainteresirani zdravniki iz dežele udeležiti mesečnem sestanka, dne 14. t m. na porodniškem; oddelku javne bolnice v Ljubljani, se prič« ne Isti že ob pol 4. popoldne. — Odbor k Poslano.* Podpisana tvrdka opozarja tem potonf vse interesente, da nima nič skupnega s gosp. Albert Sandrinom ter ne odjovar.,* za istega dejanja. L SANDRIN, trgovina usnja,, Ljubljana, Mestni trg 6. • Za vsebino le uredništvo odsovorMt v zmlslu zakona. Izdala teli: Ivan Mlinar. Odsrovorni urednik: lak Vehovec. 3 KotodvSPsk Po zelo znlfanl coni neva . Dvokolesa, plašči, zračnic**, Šivalna s-fro>| in vsakovrstni deti, karbitn« svetilke, gorilci itd. Sprejmejo se v popravilo dvokolesa ia razni stroji. FJliauutStaiiiniii.23. Nekaj za Vas! Hečtte li obraz in roke racionelno negovati, pejje, mozoico odpraviti, hiapavo kožo mladostno in prožno napraviti, uporabita te j Fellerjevo pravo Klza-obra/no in kožo-ob-varujočo pomado 1 veliki poreelanskilonček 15’ - K Elza toaletne umivatne | uaiiije 1 6katljiea 1050 K. Pomada za ustnice 2*— in 4-- K. Prvovrstno naravno negovanje las. Rast las napreduje, kožo na glavi krepča, plešo in pr« rano osivelosti preprečuje Fel-lerjeva prava Tannokina pomada zn rast las l veliki porcelanski lonček 15’— K. Ogrska pomada za brke po 8 — in 8 — K. Neškodljiva olja za lase, orehovo olje, mala steklenica 6 — K, velika 30.— K. Schampon za um vanje las 4'— K. (d al vseh mil je FellerjevoEua liiijno mlečno milo 19*— K. Tekoče li ijno mleko 12’— in J5‘— K. Najfinejši Glycerin 6 - in 30'— K«. Vaselin po 3 —, 7 — in 12 — K. Neškodljivi puder za obraz v vrečicah po 5 — K Barvilo rdeče za obraz 10 pisem 20'— K. NalntoinelSe francosko Sganje najčišča predvojna roba, manjša steklenica 15’— K, velika 35'— K. Elsa Kolonska voda v ateklenieah 7'— in S5 — K. i»u«l«r gospe, k. tera te v lo i ažurne je pravi dr. Kluger-jev Heg«-puder, bel, rosa, velike elegantne škaflje 24‘— K. . reti poten u leias« deluje zanesljivo Fellerjev Elsa sipalni prašek 1 škatljica 10 50 K. Kaj Je „Eisa fiuld1* to sna vsak 1 6 dve jnatih ali 2 speeijalni steklenici 42—K. Kurja o'e>a bradavice, trdo Mžo, odpravljata brzo in temeljito Fellerjev hiriatovaki obliž .E sa* v škatljah po 5'— K in 7 50 K in Feller* jeva turistovskn tinktura steklenica 0' - K. Za usta in sobel Hega zobni prašek s kisikom, 1 skalljica 20' K. Dr Heidgr-jev zobni prašek 1 ikatlja 6'— K. Elsa voda za usta 801— K, zobne krtačice od 20 — K naprej. Fini Parf ml francoski, originalne steklenice <0— K-na tehtnico od 20’— K nnpn*j Sachet (ovilek dišečega praska za perilo) 8 — K' Proti mriesem kakor muhe, bolhe, stenice, rosi, zanes’jivo in temljito dejuje Elsa mrčeani prah, velika škatlja i5’~ K. Tinkturazop rsteniee30--- K Naphblin ed 2 — K naprei. Kaj se vsak dan potre bule I Angleški obliž 2 — K. Lyaolorm 60 - K. Popolni Irrigator najboljši 150— K. Pravi Ly.-iol 30— K. išatia 3-— K Kalrne krog-Ijice 5 — K. Arnika 6‘— K In 301— K. Po tmerekovem p ozdu dišeči parlera za sobe 35'— K. Konjak 30'— K. Malinov sok 80 — K Kina železno vino 30— K. Esenc ca rum 7’— in 35 — K. Kineškl čaj na tehtnico od 8*— K naprej. Mili In podgane! MiSjl strup 8’— K Sirup zoper podgane 8'-- K Omot In poStnlna ae računa posebej, toda najceneje. Cim več te na enkrat naroči, lem manj, draže »troški to robo. Pri vpraSanjlh naj se prilože poštne znamke za odgovor. Naročila se adreslrajo na: EVGEN V. FELLER, lekarna, Stubica donja, Elsatrg 134. Hrvatska. ŠT A MPILJE1 ^ fcstidcs 'QBAVfiy^' ANT. ČERNE LJUBLJANA ~‘^V0Tim tbs j Ha c!r? feno! Na debato 1 tatnJta vseh vrst od preprostih do najfinojših dobite vedno v tovarni za sistnn^e in ktobuke franjo tmm, s Slcfcu, rci!a Pca5?a’e pri lisbFaR1. V popravilo prevzema tudi ven tozadevna dela ter preoblikuje po najnovejži modi. V Ljubljani bo sprejemajo pri tvrdki Kovačevič i Terštn v Prešernovi uliei 5, kjer bo tudi vsi veorci vedno na razpolago. ...........- - MJO DELIČ, zlatar In draguljar Ljubljana hmmum priporoJa svoja ilatmki li fticljaislj Maiia za nova dela in popravila vsake vrste, kakor tudi za pozlato* vanje in posrebrovanie. V zalogi ima zlatnine in srebrnine, poročne prstane po vb* h nzoreih in merah, uhana i. t. d. Kupuje tudi zlato in srebro ter plačuje po najvišjih cenah, ali pa izmenjava za novo blago. ICAJ les. Fabiani« Lfubifana, Psr@l£?novfi tifSC« 54, asa nssp*o$i slasrna poSiai bhd Telefon Jiitenirban 5.48. Velika zaloga Špecerijskega in kolonijalnega blaga, likerjev, -- nanmnih in dezertnih vin -- « V :■ mu i za leto 1921 r.:: v tedenski skladni in v književni obliki je pravkar pri naslednih Ljubljanskih tvrdkah izžel: Ig, pl. Klein mayr & Bamberg, Jugoslovanska knjigarna, L. Schwenfcner, Narodna knjigama, :: M. Tičar, A. Zeschko, Ivan Gajšek :: 068 m a m ps H zr- n prag mm apremrjesi in uls pnktifiL Naznanjamo p. n. občinstvu, da se je spo-; razumno z tvornicami železne industrije v Jugoslaviji ustanovila [Mi stroj Srna iTFdku THE UfEJC €©.» Ljubljana fielenlinrgova ni. 7/1. in &i-ntmowt. Kdor ti leli nabaviti pristnega tu znanega Haložana »•i »e blagovoli poatniiti tvrdk«: Prša halolka trgovina s vinom AKTE KORENJAK In drug pri Sv. Barbari v Halozah. d. a. o. z. s lim i mm. inmtti mta I!. 1 (Ras Sfiica). Lružba kupuje staro železo vseh vrst ter plačuje na j višje cene. Opozarjamo p. n. občinstvo, da od 1. novembra 1.1. kupujejo tvornice staro železo samo potom naše centrale. Hatzova ulica 15 preporuča nabavu beletrističkih i znanstvenih knjiga svih jezik«. Vanjske naručbe obavJjaju se brzo i točno. Svakovrstne božične, novogo* dinr.e kao i ine razglednice nadalje svakovrstnog paplra kao i papira za stampati nudja na veliko i na malo a uz povoljne cijene £eiko »Jug«*čaven. kaJUara J. Herejk u Zagrebu llalma n lica 15. COSULICH-LINE TRST-AMERIKA IEV-!0IK-8DE)I8S-AYRES-R!9 BI 1EIIMIMI Brezplačna pojatniio in predaja voznih listov za potnike - - - * iz Slovenije edinole pri .... Simon Kmetec. Ljubljana, Kolodvorska ulica Stav. 26. ------ M mliiiiaijt u ovoieninim kao i inotemnlm novi-nama obavlja br/o i točno te uz naj-povoljnije i vjete (eftfi-IssoslawBJka ogiasoa \mM\i J Herejk u Zagrebu 'Tifitszova utica 15. Prodalo se po zelo ugodni ceni in pogojih razni zelo dobro ohranjeni STROJI za kompletno tovarno delavskih ali težkih čevljev. Podrobnosti se poizvedo pri: Kožara M. M. Alkaiay Sarajevo, Ačuluk ulica 3. ST ^ Priporo!« se twdtea Jos. Peteline, “*!££ tovarn šk a zaloga šivalnih stroiev za rodbinsko rabo v vseh opremah, za obrtnike, krojače in čevljarje, materija! kot v mirni dobi na zalegi, original Singer eylinder stroji, dalje igle. obe ter posamezne dele za vse sisteme šivalnih strojev. Dospela je velika potihka raznega galanterijskega, modnega in toaletnega blaga, jedilnega or»'dja, aluminijum žlic, finega čevljarskega orodja, vezenine, tkanine itd. — CUS ZSBtSž B8 ilO&iM is debeis. Opozarjajo se gg. trgovci, obrtniki ia gosti aičarji t j £4 on lin rentne cene! n se dobi po najnižjih cenah pri tvrdki BRUMAT F.Liubliana- Mestni trg štev. 25 |I. Lastni auto za prevažanje. Konknren^iie eene 1 vsakovrstnih izdelanih oblek, jahalnih hlač, površnikov, rangianov i. t d. sl oglejte zalogo .Frande LJubS^ana, Emonska cesta 8 Brzojavi i Derenda Brno Ljubljana, telefon tnterurban številka 813. Prostijov (Čehoslovaška) ter boste prepričani, da je vsestransko v kakovosti in izdeljuvi prva v Jugoslaviji, ter nima nikake konkurcnce v svojih nizkih cenah. Večja naročila po meri. Samo na debelo. Las!na izdelovaJnica perila in čevljev. Za I. bh. tvoinico čevljatskih kopit v Sarajeva se išče prvovrstni strugar kopit Cenjene ponudbe s priloženimi spričevali in zahtevo plače na: Kož ra M. M. Alkalay Sarajevo, Ačuluk ulica 3. Kje kupim dober in lin Gramofon, plošče, igle, posamezne dele? Kje se popravliajo gramofoni? Edino v največji tovarniški ?aloj»i gramofonov in godben>h avtomatov A. RASBERGER, Ljubljana — Sodna ulica it. 5 , (poleg dež. sodišča.) MehtuiHna delavnica za popravo vseh vr6t gramofonov in godbenih avtemaiov. — Izvršuje vse dela precizne mehanike. I. SANDRIN LJUBLJANA velika zaloga vsakovrstnega USNJA Jermenov In boksa na debelo kol f podplatov« gonilnih MESTHI TR« 6 mm lovoma ion na v mm izdeluje zopet priznano najboljša usnjata gonilna Jermena za %sakoviiitne stroje in pogone, kol® za prevleko mobiill spe/«italnega stroja In najokusnejših vzorcev. * I POZOR! Prodala čevljev po z@io znižsRi ceni pred Beličem #rl tvrdki m UKAZ ni ampak ogromen dobiček naredite, ako se danes naročite ilustrovan cenik ali greste v v veletrgovino R. STEitMECKI, CELJE št. 314V katera je dobila ogromne množine sukna, por-henta, volne, cefirja, druka in raznega manufakturnega blaga iz inozemstva ier prodaia po čudovito nizkih cenah. COKLJE trpežno izdelane, gornji del iz dobrega usnja izdeluje »Čevljarska zadruga46 Vrbovec pri Mozirju, Zahtevajte cenik! Ant. Krisper Naroža.te NAPRFI« Liubliana, Mestni trg 26. —ocaj- „NAPKLJ Modna trgovina A. Šinkov Lii ii tio priporoča svojo ravnokar došlo zalogo modnega blaga. — Velika izbira pletenin za dame, gospode in otroke. — Cene nizke. Il«k »Učiteljske tiskane« v. LiubUank