Ljudska izobrazba izven šole. (Konec). Tisti, ki svojo nalogo tako rešijo, bodo imeli najlepše in najboljše uspehe. Kmalu bodo opazili, da so s poslušalci v kontaktu. Nit je pritrjena, zlata nit sporazumljenja. Ko je to doseženo, potem je predavatelju nadaljevanje le igrača. Tisti, ki svojo nalogo priznajo kot tako, bodo gotovo premagali tudi vse nevarnosti, ki jim pretijo. V njihovih rokah se bo težka zlata krogla umetnosti in znanstva ogladila in izpremenila v lepe in prijetne oblike, s katerimi bodo krasili svoje poslušalce. Zato tudi enostransko izobraženih strokovnjakov ne moremo rabiti. Ljudska izobrazba je polje, ki zahteva splošno izobrazbo. Potrebno je torej tudi, da v mnogih slučajih sežemo v sorodna znanstva, da dobimo nekako celoto in dosežemo skupnost vsega znanja; zakaj ravno ljudstvo moratno prepričati, da tvorijo vsa znanstva nekako celoto. Tako bo na teh mladih deviških tleh, na polju ljudske izobrazbe, nastala nova »universitas literarum«. Upamo, da bo s pomočjo in sodelovanjem vseh zmožnih dieja napredovala, da bodo tudi tisti. ki sedaj niso našega rnišljenja, izpremernli svoje mnenje in tudi šli za našimi ideali. Korenine ie treba zasigurati, drevo se bo potem že samo razvijalo. Čudno je zopet, da je s tem idealizmom združen tudi optimizem, ki prvega jako ovira. Toda ravno pri splošnosti tega gibanja in njegove naloge čuti idealizem, da je svobodna volja najbolj primerno sredstvo za dosego našega smotra. Brezdvomno je to res. Narodovo življenje, ki mu služi idealizem, nam to najbolj dokazuje. in če nikjer, so pač tukaj besede umestne: kar je enemu koristno, to lahko drugemu najbolj škoduje. Vsakdo mora premisliti. kaj je v njegovem delokrogu najbolj potrebno in primerno. To jači naš idealizem, ki gleda v bodočnost, ko se bo tudi preprosti narod, prebivalec na kmetih. zanimal m približai mestni kultinri, ko bo z veseijem opazoval itidustrialm, razvoi in napredek v kulturi. — Naši nasprotniki nam bodo mogoče predbacivali. da hočemo narod ugonobiti, da mu s tem odpremo pot do mestnega življenja, ki je v moralnem in duševnem oziru jako na slabem, da s tem lahko izpodrinemo vse stare navade in preprostost, da ga oropamo njegovih šeg in običajev in tako zdivjamo njegovega duha. Vprašajmo pa jih tudi mi: ali naj vendar pretrgamo zopet vse vezi med narodom in kulturo. ko smo vse te slabe posledice opazovali? Gotove ne! S teiti bomo narodu še bolj škodovali; zakaj ravno v naši dobi lahko opazujemo, da je kultirrni razvoj raztrosil veliko sreče po deželi. Kdor hoče naše stremljenje zatreti, se naj spomni na razmere, ki so vladale pred 20. ali 30. leti po naši domovini. Omenjam pa tudi, da nas pri našem delu jako ovirajo notranji politiški boji. Če se vglobimo v take in slične dogodljaje, uvidimo kmalo, da je naš idealizem opravičen, da je delo na polju ljudske izobrazbe jako potrebno in ne samo nekaj didaktičnega. Pri tem delu pa imamo zmiraj pred očmi, da ima kultura dvojni obraz in pomen, in sicer kot svetovni nazor in gospodarska moč. V prvem slučaju je treba skrbeti, da uravnamo svoje delo tako. da očistimo svetovni nazor kulture in ga postavimo ob svetovni nazor naroda. Oba nazora se stikata in srečata v individualni svobodi. Splošno pa lahko trdimo, da potorn^ sporazumljenja med mestom in deželo lahko največ dosežemo. Če storimo to, odstranimo lahko vsa nasprotja, sosebno če dokažemo. da sta industrialni razvoj in ljudstvo v tesni zvezi, da sta eden od drugega zavisna in da je njihova naloga in dolžnost. se medsebojno sporazumno vesti, če je potrebno, stopiti celo v prijateljske vezi, in sicer v take, kjer se prijatelj pri vsakein svojem početju ozira na svojega sodruga. Kako se pa naj mi vedemo nasproti temu gibanju? Ali se tudi mi brigajmo le za to, kaj nam prinese čas? Pravim da rie! Predvsem se vsega tega gibanja ne smemo preveč bati. Sicer je gotovo, da se bo narod moral vdati kulturi in zapustiti svoje nazore, ki so od sedanjih jako različni. Danes še jih lahko tuintam opazujemo; toda po 50. letih, če bo se vse lepo razvijalo, bodo že popolnoma premagani in zaspani. Naši potomci, ki bodo živeli tedaj, si bodo naše stališče sestavljali iz spisov in knjig, ki jih bomo zapustili mi. Gotovo bo uvidel tudi naš narod, da mu kulturna koža ne poka in ga kulturna obleka ne tišči. Pridejo časi. ko bo nas kmet mislil in obupaval nad stališčem svojih prednikov. Naj se zgodi tako po zunanje. Tajiti vendar nihče ne bo mogel, da ni zrastel v otroški zibeli in istotako njegova kultura. Še po tisočletjih bo nas spominjal Triglav na nazore in mišljenje naših prednikov. Bodimo torej z vso odločnostjo pripravijeni na čas, ko stopi naš narod s korakom, ki bo stresel vse sovražnike, iz otročjih črevljev v moške, iz zibeli na cesto. Gotovo se zgodi tako; saj ga tišči v njegovi notranjosti neka moč. ki jo opazujemo na njegovem duhu. Narod hoče tako. Ker je torej prevrat na polju Ijudske izobrazbe potreben, gre tudi za to, da prenesemo kolikor mogoče največ tudi iz starega poslopja s sabo. To je najbolj hvaležna naloga na polju ljudske izobrazbe. Narodna pesem naj se ohrani v spominu, običaji, šege in navade naj se obnovijo, pravljice in pripovedke naj se pripovedujejo. Na ta način ne bomo izgubiii ničesar. Če bomo delali tako, prepričali bomo samega sebe in tudi druge, da narod ne izgubi ničesar, da se njegovi nazori in njegovo mišljenje še vedno hrani in da imajo tudi ti veliko veljavo. In vsi oni. ki ne sodijo med1 narod, naj stopijo z njim v ozke zveze in posredujejo, da se narod sprijazni s kulturnimi nazori. Seveda moramo pri tem gledati na to, da se vse hibe in slabe strani kulture narodu prikujejo. Zmeraj imejmo pred očmi, da kot posredovalci, ki imamo v tem slučaju ninogo izkušenj, stojimo nasproti neizkušeni množicL ki rada sprejme vse, kar se ji ponuja, ne da bi presodila vrednosti in pomena tega. Velika odgovornost čaka tiste, ki se lotijo tega dela, ker je le od njih odvisno, če koraka narod svojemu blagoru nasproti. In kdor pomisli to, bo gotovo spoštoval naše ideje in uvidel, da je delo na polju ljudske izobrazbe jako potrebno in da se mora tekom časa razviti in tudi sovražnike. ki jih ima sedaj, pridobiti na svojo stran. Dragi tovariši! Cenjene tovarišice! Pridružite se tej kopi izobrazujočih in delajte za prosveto in korist naroda! Zob časa vam bo zarisal na čeden spo- menik ime, da ste polnfli čašo življenia z nesmrtno pijačo. To življensko čašo napolnite po nasveta našega pesnika A§kerca z dobrimi deli, in vaša naloga bo gptovo rešenai ^e sliiSate tudi naSe^ž dičnega pesnika S^ Gregbrčiča, ki pravf: »A, tudi vbodtiče se hrabro bojujmo za narod teptan in nifega obstbj; z besedo in deli krepko pospešujmo blaginjo njegovo in splošni razvo); za naroda slavo, korist in prosveto delujmo vsi skupaj z ljubeznijo vneto!«