1Z.UAJA CP »GORENJSKI TISK« . UREJUJE URFJDNISKI ODBOR - GLAVNI HKEDNIK SLAVKO B!/NIK - ODGOVORNI UREDNIK GREGOR KOČIJ AN - TEL.! UREDNIŠTVO IN UPRAVA 21-90, GLAVNI UREDNIK 24-75 - TEKOČI RAČUN PRI NARODNI BANKI V KRANJU 607-11-1-135 LETO XV KRANJ, SOBOTA, 20. JANUARJA 1962 ŠT. 7 IZHAJA OD OKTOBRA 1947 KOT TEDNIK - OD 1. JANUARJA IBM KOT POLTEDNIK - OD L JANUARJA 1960 TRIKRAT TEDENSKO: OB PONEDELJKIH, SREDAH IN SOBOTAH - LETNA NAROČNINA 1300 DIN, MESEČNA NAROČNINA 110 DIN, POSAMEZNA ŠTEVILKA 10 DIN GLASILO SOCIALISTIČNE ZVFZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Stališča Izvršnega odbora Okrajnega odbora SZDL O stanju in problemih nadaljnega razvoja tiska in drugih sredstev informacij v kranjskem okraju Tisk in vse ostale oblike informacij dobivajo v novih pogojih našega demokratičnega razvoja zelo pomembno mesto. Brez obveščanja si ni mogoče zamisliti poglabljanja samoupravljanja na vseh področjih našega družbenega življenja. Zato je tisk lahko močno mobilizacijsko sredstvo za pritegovanje državljanov k neposrednemu upravljanju in soodločanju o vseh splošnih, posebnih ln posamičnih problemih. Tisk mora v sedanjem času vse bolj postajati odraz demokratičnih pravic slehernega državljana, v njem se morajo odraziti sta'išča vseh naprednih sil do vseh problemov, ki se v našem hitrem družbenem razvoju pojavljajo, v njem mora biti prostora tudi za kritične ocene vseh negativnih pojavov, ki ta razvoj pačijo ali zavirajo. Po podatkih, ki jih je zbrala Komisija za tisk pri Okrajnem odboru SZDL, so trenutno na področju okraja posamezna sredstva informacij razširjena takole: Dnevnikov se razpeča 8.817 izvodov, tako da pride na vsakih 12,6 prebivalcev 1 dnevni Ust. Listov, ki Izhajajo večkrat tedensko se razpeča 13.400 v okraju, tako da pride na 8,7 prebivalcev 1 list. Tednikov je v okraju 27.840 oziroma pride na 3 prebivalce 1 tednik. Tednikov je v okraju 16.901 ali na 5,3 prebivalcev ena revija. Radioaparatov je v okraju 30.884 oziroma pride na vsakih 4,4 prebivalcev 1 radioaparat. Televizijskih aparatov je 773 oziroma pride na 174,1 prebivalcev 1 televizijski aparat. Razen tega izhaja trenutno v okraju še 20 tovarniških listov, deloma tiskanih, deloma ciklostlranlh. Informacije izdajajo tudi vsi občinski odbori SZDL in okrajni odbor SZDL ter nekatere druge politične organizacije, v zadnjem času pa začenja izdajati vse več krajevnih organizacij SZDL svoja glasila. Iz vseh naštetih podatkov se vidi, da je obveščenost državljanov v okraju zelo pestra. Informativna služba po kvantiteti nesporno pokriva področje vsega okraja. Zato je naloga SZDL in vseh subjektivnih sil v prihodnje predvsem v tem, da se bori za kvaliteto obveščanja, da se bori, da bodo vsa sredstva informacij dobila tako fizionomijo, kakršno narekujejo potrebe današnjega časa. Da bi se prebivalstvo okraja še bolje seznanilo s splošnimi problemi naše socialistične graditve in na širši osnovi lahko vzporejalo rezultate družbene dejavnosti na svojem območju z rezultati doseženimi na drugih, bi kazalo zlasti v nekaterih področjih, kjer je doslej najmanj dnevnega časopisja, Ie-to še razširiti, predvsem pa razširiti glasilo Glavnega odbora SZDL Slovenije »Delo«. I. Kar nadeva glasilo Socialistične zveze okraja Kranj »Glas«, Izvršni odbor ugotavlja, da je koncept urejanja Usta, kakršen je sedaj, pravilen. Že lani je po obširnejših razpravah na Izvršnem odboru in na plenumu Okrajnega odbora SZDL, ki je obravnaval stanje tiska in drugih sredstev Informacij v okraju, Ust začel vsebinsko preurejati svoj koncept. V list so bile kot posebne rubrike vključene rubrike iz vseh komun, tako da je »Glas« postal pravzaprav glasilo vseh petih komun v okraju. Ta koncept bi bilo treba samo še v okviru kadrovskih in materialnih možnosti Izpopolnjevati. Občinski odbori SZDL naj bi v tesnem sodelovanju z redakcijo dosegli, da bodo v njihovih rubrikah tretirani res vsi važnejši dogodki ln vsa problematika lz posamezne komune. V list bi morali vključiti tudi v večji meri kot doslej kritične sestavke o raznih negativnih pojavih v našem gospodarskem ln družbenem življenju, hkrati pa bi bilo treba v okviru posamezne komune pritegniti člm-šlrši krog članstva Socialistične zveze k aktivnemu sodelovanju z listom, tako da bo Glas postal res odprto glasilo vseh članov Socialistične zveze in izraz njihovih teženj. Izvršni odbor Okrajnega odbora SZDL je mnenja, da je za vsebinsko Izpopolnjevanje lista zlasti pomembno redno in kontinuirano delo Izdajateljskega sveta. Izdajateljski svet bi moral zlasti skrbeti za vsebinsko Izpopolnjevanje lista ln za to, da se v listu kot osnovna metoda dela uveljavi princip čimširšega sodelovanja redakcije z organizacijami Socialistične zveze in posameznimi državljani. Izvršni odbor priporoča ljudskim odborom, da zagotovijo potrebna materialna sredstva za Izhajanje Glasa In za nenehno predvsem vsebinsko pa tudi oblikovno — grafično izboljševanje ter ustrezno kadrovsko zasedbo redakcije. II. Kar zadeva informacije, ki jih Izdajajo organizacije Socialistične zveze, Izvršni odbor meni, da bi jim bilo treba najti predvsem ustreznejši koncept in jih izboljšati v tem smislu, da bodo res osnova za hitro in solidno politično reagiranje teh odborov na vse probleme, ki jih naš razvoj poraja. Občinski odbori SZDL bi morali sploh bolj sistematično spremljati probleme, ki jih obravnava naš tisk ln posredujejo druga sredstva Informacij ln se jih posluževati pri političnem delu, kakor tudi sproti na njih reagirati in s tem prispevati svoj delež k vsebinskemu izpopolnjevanju teh informacij. Še več pozornosti kot doslej bi bilo treba posvetiti krajevnim glasilom. V teh krajevnih listih bi morala priti neposredno do Izraza stališča državljanov o vseh problemih, ki jih zanimajo. Glasila krajevnih organizacij SZDL bi morala postati javna tribuna za Izmenjavo mnenj o vseh splošnih ln krajevnih problemih. Zato bi se bilo treba Izogibati takih konceptov urejanja krajevnih glasil, ki težijo, da se !e-ta pretvorijo v organizacijske Informacije odbora Socialistične zveze. Okrajni odbor SZDL ln občinski odbori bi morali iskati najbolj ekonomične ln najboljše možnosti za tehnično realizacijo teh listov, zakaj v večini primerov je prav pomanjkanje tehničnih sredstev vzrok, da krajevne organizacije ne izdajajo svojih glasil. III. S poglabljanjem delavskega samoupravljanja, predvsem z decentralizacijo samoupravljanja v podjetjih, dobiva tovarniški tisk vse večjo vlogo. To se vidi tudi iz vse večjega števila tovarniških listov, ki izhajajo na področju okraja. Domala v vseh večjih podjetjih že Izdajajo tisknne ali pa clklostlranc liste. Toda hkrati, ko ugotavljamo vse večji razmah sredstev Informacij v kclektivvb, lahko ugotov'mo, da se vsebinsko ti listi še niso izkopali lz začetnih težav ln da koncepti teh listov še niso povsem lzčiščenl. Tovarniški Usti so še vedno preveč zaprti vase. Premalo obravnavajo splošno problematiko s področja komune. Vendar tu ne mislimo na kopiranje drugih listov, ki izhajajo v okraju ln republiki, marveč na to, da bi bilo treba v teh Ustih obravnavati vse tiste probleme, ki zanimajo ne le delavca — proizvajalca, ampak tudi delavca — upravljavca, ln predvsem delavca potrošnika ln samo^pravljavca v komuni. Ta glasila so še vedno glasila preoz';e£a kroga ljudi v podjetju. Nemalokrat se lz vsebine, ki jo obravnavajo, vidijo tendence strokovnih služb v podjetju, zanemarjajo pa se mnenja ln oredlogi neposrednih proizvajalcev ln jih v listu nI posebno čutil). (Nadaljevanje na 2. strani) O zdravstvu in socialnem zavarovanju na Gorenjskem ov sistem se prepočasi razvija LANI NAD 6 MILIJARD DINARJEV ZA ZDRAVSTVENO VARTVO — NACRTI IN ŽELJE PREKO MATERIALNIH MOŽNOSTI KRANJ, 18. JANUARJA — Zdravniška služba, pokojnine in najrazličnejša druga vprašanja zdravstva in socialnega varstva so bila nemalokrat osrednja problematika razprav na raznih zborih in sestankih državljanov. V zadnjih letih je izšlo več zakonov ln smernic, ki skušajo vsklajevati to dejavnost vzporedno z ostalim naglim družbenim razvojem. Danes je o teh stvareh spregovoril tudi plenum Okrajnega odbora SZDL v Kranju. Po glavnem poročilu o problemih zdravstva in socialnega varstva, ki ga je pripravil in prebral Ivo nSajdlČ, se je oglasilo še deset govornikov. V glavnem so ugotovili, da se zakon o reorganizaciji zdravstvene službe ln druge smernice o socialnem varstvu prepočasi uveljavljajo v praksi. Kolektivi v zdravstvenih ustanovah so se ob tem preveč izgubili v razpravah okrog delitve dohodka in nagrajevanja, premalo pa je bilo poizkusov, da bi posegli v temelje reorganizacija zdravstvene službe, v prilagojc- IVO MAJDIC vanje te dejavnosti današniim razmeram in potrebam, premalo je bilo narejenega, da bi se ta služba približala potrošniku in da bi državljani lahko aktivno sodelovali in odločali o trošenju sredstev in usmerjanju zdravstvene in socialne službe sploh. Spričo takih ugotovitev so sprejeli priporočilo, naj vse organizacije SZDL, zlasti pa občinski odbori — hkrati pa tudi samoupravni organi v delovnih kolektivih in druge organizacije — proučijo razne smernice današnjega plenuma in jih skušajo uporabiti pri svojem konkretnem delu. Zdravstvena služba v našem okraju je dokaj razvita. Skupno imamo v okraju 22 samostojnih zdravstvenih zavodov in dvanajst zdravstvenih postaj. Tudi glede opreme in zdravstvenega kadra je dosežen velik napredek in ljudje povsem utemeljeno zahtevajo še boljšo kvaliteto te službe, kot je bila doslej. V tem smislu je tudi plenum razpravljal o današnji stopnji oziroma organizacijskih oblikah zdravstvene službe pri nas. Lani je socialno zavarovanje izplačalo nad 6 milijard dinarjev za zdravstveno in socialno varstvo. Največ — okroglo 3 milijarde dinarjev - je bilo izplačanih za zdravstveno zavarovanje, nad dve milijardi z. a pokojninsko zavarovanje in okrog 900 milijonov dinarjev za otroške dodatke. Pri uveljavljanju zdravstvene zakonodaje v praksi se javlja kot eden izmed osrednjih nerešenih problemov tudi odnos med zdravstvenimi zavodi na eni 6trani in socialnim zavarovrnjem na drugi strani. Se danes ni razčiščeno, kako naj bi zdravniške in druge usluge plačevali — ali po učinku ali pavšalno. Vsekakor bo to dokom no n ■ praksa. Mnogo stvari pa je že danes v notranji organizaciji zavodov, ki so popolnoma ob strani in kjer so, kot sodijo, še velike možnosti za izboljšanje te službe in zniževanje stroškov. V Kranju so glede tega dosegli lepo sodelovanje med kurativno in preventivno zdravstveno službo, kar je bilo vse doslej strogo ločeno. To delo imajo združeno ž o pri patronr>nih sestrah na terenu in vse do samih strokovnih enot v zavodu, kjer je delp in tudi nagrajevanje postavljeno na obe strani. Hkrati pa se tudi v zdravstveni službi čuti pritisk »velikih potreb«, kar ni vsklajeno z obstoječimi možnostmi. O tem je govoril zlasti predsednik OLO Jakob Žen. Treba je poiskati take organizacijske oblike, ki zagotavljajo smotrno koriščenje obstoječih zmogljivosti, kadra in drugih kapacitet — nove izdatke — zlasti investicije pa je treba uravnovesiti že v okviru občine. Martin Košir, Rajko Mali in drugi so govorili tudi o posegu družbe v to dejavnost oziroma o uveljavljanju samoupravnih organov v zdravstvu in socialnem zavarovanju. Upravni odbori so v zdravstvenih kolektivih dosegli dokajšnje uspehe, 6veti teh organov pa se še niso uveljavili. Tudi državljani niso seznanjeni z vsemi pravicami in dolžnostmi do teh služb. V glavnem je beseda samo o svobodni izbiri zdravnika, čeprav .so pravice našega občana dokaj širše. — K. M. Celotno gradivo s plenuma bomo objavili v prvi številki »Naših problemov«, ki bo izšla v prihodnjih dneh. Na dosedaniih dosežkih LETOS POTEKA ŽE DRUGO LETO PLANSKEGA OBDOBJA 1961—65, KI NAJ BI V NASE GOSPODARSKO IN DRUŽBENO ŽIVLJENJE PRINESLO VELIKE SPREMEMBE. V ZADNJIH LETIH SO BILI DOSEŽENI PRI GRADITVI NAŠE SOCIALISTIČNE SJOJPNOSTI POMEMBNI USPEHI, KI PREDSTAVLJAJO TRDNO OSNOVO ZA NADALJNJI RAZVOJ. Nedvomno je v tej smeri potekal tudi ekonomski razvoj kranjskega okraja, ki je bil zlasti močan po letu 1956. Osnovne naloge, ki jih je predvideval perspektivni plan 1957-61 so bile izpolnjene leto dni pred rokom. To obdobje pa ni bilo pomembno zgolj po ekonomskih dosežkih, temveč tudi zaradi napredka, ki smo ga dosegli v tem česu na družbenem področju. Vzporedno, s porastom proizvodnje se je krepila materialna osnova delavskega in družbenega upravljanja; vse to pa je sprostilo pobude slehernega proizvajalca, za povečano proizvodnjo, za razširjeno reprodukcijo in potrošnjo. Na teh bežno orisanih ekonom- skih in družbenih temeljih je Okrajni ljudski odbor Kranj že sestavil osnutek resolucije o perspektivnem gospodarskem in družbenem razvoju okraja Kranj s potrebno dokumentacijo. Ves ta materini bodo te dni obravnavali na sejah svetov in na drugih pristojnih mestih. Sele po njihovi temeljiti proučitvi ga bodo obravnavali odborniki okrajnega ljudskega odbora, ki naj bi resolucijo s svojimi pripombami in dopolnitvami tudi sprejeli. S tem bodo uzakonjene osnovne smeri, kako naj se v naslednjih letih razvija naše gospodarsko in družbeno življenje. Z drugimi besedami, resolucija o perspektivnem in družbenem raz- Nckaj številk in nekaj problematike o izvozu na Gorenjskem ■ ■ Izvoz gospodarskih organizacij lz našega okraja se je v zadnjih letih nenehno povečeval. To kažejo podatki, ki so jih pravkar zbrali pristojni okrajni organi. Vendar pa gospodarski strokovnjaki menijo, da bi lahko pri izvozu dosegli še boljše uspehe, a so izvozniki preveč zanemarjali pogoje in zahteve tujega tržišča. Naši zunanjetrgovinski kadri so siednje premalo analizirali; še uspešnejši pa bi bil lahko Izvoz tudi tedaj, če bi nam uspelo znižati razmeroma visoke proizvodne stroške. Vzporedno s povečanim Izvozom pa je naraščal tudi uvoz, kar je zaradi Izredno hitre rasti našega gospodarstva tudi razumljivo. Tako so bile nekatere industrijske panoge na Gorenjskem precej vezane na uvoz: vsak njegov izpad pa je podjetjem povzročil večje aH manjše proizvodne zastoje. Vendar so po drugi strani prav nekatere naše gospodarske organizacije (Železarna in Iskra) mnogo prispevale k temu, da se je domače tržišče pričelo osvobajati uvoza. V letu 1960, to je v zaključnem letu preteklega planskega obdobja, je znašal izvoz, industrije, gozdarstva in kmetijstva iz našega okraja nad 2.902 milijone deviznih dinarjev; od toga industrija 2.851 milijonov, kmetijstvo 41 milijonov in gozdarstvo deset milijonov deviznih dinarjev. Leta 1956 pa so vse tri omenjene dejavnosti izvozile za 1.833 milijonov deviznih dinarjev. Planirani izvoz industrije za preteklo leto (1961) pa jo znašal 8.228 milijonov deviznih dinarjev, vendar je bil v prvem polletju realiziran le 39 odstotno in je bil v povprečju slabši kakor v prvem polletju preteklega leta. Vzrok za slabo izplnjcvamje izvoznega plana industrijskih strok v tem obdobju pripisujejo nekateri novim deviznim predpisom. Ocena za realizacijo izvoza v drugi polovici leta pa je boljša in tako lahko pričakujemo ugodnejše rezultate. Perspektivni plan za preteklo plansko obdobje 1957-60 je bil glede izvoza že v letu 1960 presežen za 7,6 odstotka. Zlasti so presegli planirane zneske v industriji usnja in obutve ter v tekstilni industriji. Pod planom pa sta kovinska in elektroindustrija. Kljub temu pa lahko trdimo, da se je gorenjska industrija s svojo kvaliteto in izbiro že uveljavila na tujem tržišču. Med posameznimi leti je v preteklem obdobju sicer prišlo do različnih nihanj, vendar je bil izvoz industrije v letu 1960 za 62,0 odstotkov večji kakor pa leta 1956. Letno se je torej povprečno dvignila vrednost izvoženih industrijskih izdelkov za skoraj 13 odstotkov. Kljub temu, da so podjetja težila k izvozu do- OBRAZI IN POJAVI Kopica otrok desetih — petnajstih let je dvignila pravi hrup od veselja in kadar so snežne kepe zadele cilj, je nastal pravu vrišč. Oh cestnem jarku je namreč ležal mozak. Smejal se je in pačil in od (asa do časa se je dvignil na kolena. Toda kakor hitro se je spravil na noge, je telebnil nazaj na tla. In taktai so otroci znova zmago-lavno prišli v bližino in na »tar se večji končnih izdelkov, se je dvignil tudi izvoz polizdelkov (n. pr. žagan les). V izvozu je prišlo zadnje čase do precejšnjih sprememb, saj je izvoz črne metalurgije, tekstilne in elektroindustrije, ki je leta 1956 predstavljala skoraj 75 od-stalkov industrijskega izvoza, padel v letu 1960 pod polovico. Kot izvozniki pa so se močno u ve! javile industrije usnja in obutve ter lesna in kovinska industrija. Med izvoznike sta se uvrstili tudi industrija gume in živilska industrija. Na koncu lahko omenimo še tako imenovani indirektni izvoz, to je predvsem turistični promet inozemskih gostov. Izredno povečanje tega prometa v letu 1960 v primerjavi s preteklimi leti se je odražalo tudi v kmetijstvu, trgovini, obrti in drugod; torej ne samo v gostinstvu. MAJOR LUSINA MLADINI O DRAŽGOSKI BITKI V spomin na dva'setle'n'rn slovite dražgojke bitke je ml-dini blcji-ke cenovne šole pred kratkim govoril udekjjcncc teh prvih bojev goren'skih partizanov major Luži na-M al i. Mladi poslušalci so prvikrat slišali pripoved udeleženca ten slavnega podviga, zato 80 z. zanimanjem prsluhnili. Major Lulina je opiiral tudi pot in boje Cankarjeva a bataljona ered bitko v Draž-gošah, med drugim tudi zmagoviti spopad z Nemci na Rovtah in na Pasji ravni v Poljaniski dolini. !lllllll!lllllllllllllll!l!li!!l|ii|!ll"l!:'|HIIIIIIIilllt"»i '"'II dajte Spravili so ga počasi domov. Se tisti večer pa se je zvedelo ozadie To se je zgodilo pred tednom dni. njegovega »pijančevanja«. Zjutraj .Čudno maščevanje žene proti »pi- je slišal o potresu v Dalmaciji, jancu« in veselje otrok bi se ver- Hlasnto je hitel po časopis. V ;etno še nadaljevalo, če ne bi prišla resnici so bila poročila o tem mimo druga žena. Opazovala "°Se S<* m*0 držale in govo-S ceste pa je otroke bodrila postav- ril je neumnosti. v družbo. Tako se jt z.'čelo. Danes se je že potol-žil in vse je v redu. Samo krma, hitra obsodba žene in ščuvanjc otrok ga je močno prizadelo in koga tudi ne bi. K. M. SOBOTA, 20. januarja 1962 Stališča Izvršnega odbora Okrajnega odbora SZDL (Nadaljevanje s 1. strani) Zato Izvršni odbor Okrajnega odbora SZDL meni, da bi se morali tovarniški Usti pri uravnavanju svoje vsebine predvsem opreti na neposredne proizvajalce v podjetju. K sodelovanju bi bilo treba pritegniti ves delovni kolektiv in storiti vse, da bi ti listi resnično odražali stfmlc in razpoloženje v kolektivu.. Zato ti listi nikakor ne morejo ostati v okviru uorav podjetij, marveč morajo resnično postati glasila vseh političnih organizacij v podjetju ln 'glasila delavskega samoupravljanja. V tovarniških listih je nedvomno treba izboljšati delo uredniških odborov. Uredniški odbori morajo biti sestavljeni tako, da se ne spreminjalo, kot se sedaj večkrat dogaja, v cenzorje uprave podjetja, ki črtajo oziroma zavračajo vse prisoevke, ki so bili v kakršnemkoli nasprotju s stališči uprave podjetja. Vse politične organizacije v podjetju ob rtodoorl o-ganlzaclj Socialistične zveze na terenu bi se morale boriti nroti pojavom, da se mnenja posameznih proizvajalcev, ki so nekoliko bolj kritična ne objavljajo. Vsi bi se morali boriti proti taki polivki uredniških odborov, ki ne dopu-fcčajo, da se posamezni kritični odstavki pojavljajo na straneh tovarniških listov« Tako je na primer nred nedavnim uredniški odbor nekega tovarniškega glasila zavrnil objavo prispevka »Kam naj se pritožim«, ki je kritično obravnaval »tališče do najrazličnejših birokratsko postavljenih komisij v podjetju. To se ne bi smelo več ponoviti. Dodaja pa se celo, da se mnogekret cenzurira razne prispevke že v tisku. Vsi taki pojavi ne povzročajo ramo »motne škode, ki je precejšnja, arapnk predvsem politično škodujejo ln predstavljajo coklo v nadaljnjem razvoju delavskega samoupravljanja ln uveljavljanja novih družbenih odnosov v podjetju. Zgodi se večkrat tudi, da kličejo posamezne tovariše, ki urejajo liste, na odgovornost, če list objavlja razne kritične sestavke. Socialistična zveza bi se morala z vsemi razpoložljivimi sredstvi boriti proti takim pojavom in zagotoviti slehernemu proizvajalcu v podjetju pravico, da svobodno in brez posledic izraža svoja stališča o vseh vprašanjih nadalj-n lega razvoja podjetja in notranjih odnosov v podjetju. Prav tako bi bilo treba zagotoviti, da posamezniki, ki te liste urejajo ne bi bili zaradi svojega dela klicani na odgovornost oziroma celo disciplinsko preganjani. Posebno poglavje je finanslranje tovarniških listov. Tu bi bilo treba uveljaviti princip, da samoupravni organi v podjetju, ki izdaja Ust, vnaprej določijo potrebno višino sredstev za nemoteno izhajanje Usta, s temi sredstvi pa naj bi potem razpolagal uredniški odbor, ki mora biti sestavljen tako, da bo zagotovil resnično demokratičnost v obravnavanju vseh stvari in o njihovem trošenju samostojno odloča. Ne bi se smeli dogajati primeri, ki se še dogajajo, da razpolagajo z vsotami za izdajanje lista posamezni administrativni uslužbenci, ki potem dobivalo občutek, da so oni tisti, ki lahko neposredno vplivajo tudi na vsebino lista. Zato Izvršni odbor Okrajnega odbora SZDL priporoča občinskim odborom SZDL, da skupno z občinskimi sindikalnimi sveti in političnimi in samounravnlml organi v podjetju pretehtajo možnosti, da bi se za tovarniške liste v okviru komune organiziralo skupno uredništvo, ki bi bilo izven podjetij. Na ta način bi se neposrednim proizvajalcem lahko omogočil lažji kontakt z uredništvom in na drugI strani bi se preprečilo vsakršno administrativno poseganje v urejanje lista. Seved-i pa se organizacije Socialistične zveze, hkrati ko se borijo nroti vsem poskusom izvajanja sankcij zaradi odkrito pove-dar* stališč, morajo boriti tudi proti vsaki anonimnosti v teh Ustih in proti vsem negativnim pojavom, ki bi se v njih pojavljali, a Pi30 v skladu z nadaljnjim razvojem našega demokratičnega samoupravnega sistema. IV. Po podatkih o razširjenosti radijskih sprejemnikov v okraju je ra^'ddno, da ima radijski sprejemnik praktično vsaka družina. Tako radio nesnovno predstavlja eno Izmed najbolj razširjenih sredstev inr vrmactf ln bi bilo zato treba to sredstvo bolle Izkoristiti kot doslej. Zato Izvrsni odbor Okrajnega odbora SZDL meni, da bi občinski odbori S^DL morali zainteresirati gospodarske organizacije nr>. svojem območju ln ljudske odbore, da v perspektivi prispevajo določena «".-cdstva za vzpostavitev lokalnih radijskih postaj, predvsem na Jecenicph, v Kranju ln Tržiču. Lokalne radijske postaje bi bilo treba formirati kot hitro ln Wf *-'v-o sredstvo za Informiranje državljanov o vseh aktualnih I••' "-.Ih problemih, brez nekih dodatnih dragih programov in pa ob '•-•o'tcvaniu že obstoječega centralnega radijskega programa. Organizacije Socialistične zveze bi se morale tudi prizadevati, da B0 zgosti mreža televizijskih sprejemnikov v okraju. Televizija je sicer eno najmlajših, a najsodobnejših sredstev Informacij na cr>l strani, na drugI strani pa močan vzvod za kulturno zbliževanje vasi z mestom. Občinski odbori Socialistične zveze bi se zato morali prizadevati, da se ustvarijo vsi pogoji za nemoten sprejem televizijskih pro-grambv na vsem območju okraja. V ta namen bi morali zlasti na nekaterih področjih (Poljanska in Selška dolina, Bohinj itd.) zgraditi f-l-dlske pretvornike. Izvršni odbor Okrajnega odbora SZDL meni, da bi bilo treba v ta namen potrebna finančna sredstva čimprej zbrati ln te pretvornike čimprej postaviti. V. Spričo nalog, ki jih hiter tempo družbenega razvoja postavlja pred organizacijo Socialistične zveze in spričo vloge, kt jo pri tem lahko opravljajo naš tisk in druga sredstva informacij. Izvršni odbor Okrajnega odbora SZDL meni, da morajo vse organizacije Socialistične zveze vsa ta vprašanja imeti za zelo aktualna ln Jih v interesu hitrega nadaljnjega demokratičnega, socialističnega družbenega razvoja tudi dosledno in energično izvajati. Izvršni odbor Okrajnega odbora SZDL umnimi iiii';m>;iii)iiiii:iiii;iiiii!iiiniii! =f Neki južnoameriški diktator je označila prevzem oblasti kot vo- moč za svoj obstanek na kom- svojih političnih Izgledov. Opo- H jaški udar. Ker so v zaroti premisi h, s tem da je odklanjal žici.."-k« stranke so pridobivale S sodelovali kar trije ministri podporo strank, ki so se kom- na ugledu in preobrat je prišel g bivše Trujillove vlade ni težko promitirale. Takšna umetno za- desStfel kot nclašč. Prevzem obla/- g uganiti kakšna je smer zarote, mišljena zlitina pa je bila brez sti po vojaški hunti je kljub §§ s le laOSko leto govoril: »Imamo zagotno >>pometanje« s po- sdjaja, ker so ji primanjkovala temu dokaj nepričakovan, ni pa. I zelo star pregovor, ki pravi: Ko je reka mirna, nosi s seboj kamenje.« Reke v Dominikanski republiki nosijo po svojih strugah različno kamenje. V tem razburkanem političnem času, ki Je sledil po strmoglavljenju pro-slulega dominikanskega diktatorja Trujilla, ki je z »ognjem in mečem« vladal 31 let, se živo srebro, ki beleži politični utrip v Dominikanski republiki ni več ustalilo. Politično vrenje je teklo vzporedno s preizkušnjo poli- tankov spregovorile dominikan- decembra meseca lani je imeno litičnimi glasniki, ki so se v Ba- vsebinska politična načela. Da tako nepričakovana kratka do- ■ laguerovem državnem svetu za- bi Balaguer nekako utrdil svojo ba vladanja vojaške hunte. Ko je I vzemali za izkoreninjenje dikta- oblast je očistil z državnih polo- vojaštvo zasedlo najvažnejše toč- fj torske dediščine v državni upravi žajev ostanka Trujillove družine, ke okoli vladnih poslopij in s a in so bili po svojem političnem Toda to ni bilo dovolj. Nezado- tanki ščitilo dostope do državnih 3 prepričanju hudi nasprotniki dik- voljistvo opozicijskih strank je zgradb, so se zbrale skupine dr- g tatarske podrejenosti, kaže, kak- naraščalo in opozicija je večkrat žavljamrv, ki so začeli demop- ■ šne sile so skozi topovske cevi zahtevala njegov odstop. Sredi strirati. Prišlo je do krvavih |§ VOIAŠKI ROGOV spopadov med demonstrant! in i tične moči med desnico in opozicijskimi strankami. V tem kritičnem času je prišlo do preobrata, ki ni nikogar začudil. Začudenje je do neke mere vendar tu, ker je prišlo do državnega udara z desnice. skemu ljudstvu. Trije vplivni čla- val sedemčlanski državni svet, vojsko. Po sporočilih opozicijskih ni državnega sveta so bili za re- ki mu je sam načeloval. Sedem- strank so izgube na strani golo- šetkami, dokler zapet ni prišla članski svet je imel izvršno ob- rokega prebivalstva precejšnje, na oblast Balaguerjcva skupina. last v republiki, hkrati pa je Zaplet v Dominikanski repub- Vojaki so bili samo dva dni na napovedal volitve, ki bi morale liki je za trenutno latlnskoaime- oblasti. biti v decembru mesecu. Opozi- riško psihološko vojno proti || Dogodki v Dominikanski re- cij^ke stranke niso bile zadovolj- Kubi znak za premislek. Ameri- S I Po obdobju zelo hude politične publiki imajo predzgodovino. Po ne s tako polovično rešitvijo in ška politika, ki se boji ponovitve I 3 borbe za prestiž in oblast je do- atentatu na dominikanskega dik- so večkrat zahtevale njegovo »kubanske napake«, se je do | p biček pobrala skupina višjih ofi- tatorja je na čelo države prišel ostavko. Tudi javno mnenje je sedaj odrekala diktatorjev In g 3 cirjev in politikov, ki so prisilili predsednik Dominikanske repub- začelo nasprotovati njegovemu vojaških diktatur s težkim srcem. B g predsednika republike Joaquina Uk« Balagucr. Balaguer je bil položaju, saj je bil znan kot Najbrž tudi tokrat spričo naglice, s~ Balaguerja. da je dal ostavko, leta in leta zvest služabnik sta- človek, ki je v času Trujillove s katero so se razmere ▼ Doanl- 9 =j Najmočnejša opozicijska stranka rega diktatorja, ki ga je v svoji samovlade večkrat predsedoval nfkasaški republiki spreminjale, 3 jf v Dominikanski republiki Način- politični tiraniji podpiral. Ta vladam. niso štedili z odobravanjem. g g nalna državljanska unija je politik »starega kova« je iskal Desnica se je zbala slabljenja Zdravko Tomažej 9 f Po elementarnih nezgodah v Daloaciji Ves Tržič j& razgiba ZBIRANJE PRISPEVKOV JE ZAJELO SLEHERNI KOLEKTIV Stab za pomoč prizadetim v Dalmaciji pri Okrajnem odboru RK in tudi posebni odbori za zbiranje pomoči pri občinskih odborih RK imajo zadnje dni polne roke dela. Iz vseh občinskih središč javljajo o velikih prispevkih prebivalcev in delovnih kolektivov. Zlasti obsežno poročilo so poslali iz Tržiča. Tako je kolektiv tamkajšnjega gostinskega podjetja Zelenica prispeval 20.000 dinarjev, kolektiv gostinskega podjetja Tržič 20.000 dinarjev, kolektiv trgovskega podjetja »Preskrba« 30.000, kolektiv Komunalne banke 50.000, kolektiv Zdravstvenega doma 35.000, kolektivi obrtnih podjetij 385.000, ZLIT l.r>0.020, kolektiv Pilarnc 50.000, Runo 150.000, BPT 900.000, Kos in srpov 230.000, Gradbeno podjetje 100.000, Stanovanjska skupnost 50.000 in kolektiv Peko 700.000 dinarjev. Zbiranje pomoči je prav tako zajelo druge kraje, čeprav so trenutna poročila bolj skopa. ObLO v Kranju je naslovil za pomoč 2 milijona dinarjev, podjetje PTT v PRIJETEN VEČER ZA PRISELJENE JESENIČANE V sredo popoldne in zvečer je priredila Svoboda »Tone Cufar« v Cufarjevem gledališču na Jesenicah večer zabavnih popevk, romanc in humorja, ki so ga izvajali člani RTV Beograd in Radia Sarajevo. Prireditev — namenjena predvsem tistim, ki so se priselili na Jesenice iz drugih republik je več kot zadovoljila številne poslušalce, pa tudi izvajalce, ki so bili deležni izrednega priznanja. — Tokrat je bila spet potrjena pravilna programska politika jeseniške Svobode, ki prireja prireditve tudi za tiste Jeseničane, ki razen kino predstav nimajo drugih primernih prireditev. — P. U. S problematiko kulturno-prosvetnega dela pred ObLO Občinski Svet Svobod in prosvetnih društev Radovljica je že imel svoj prvi plenum, na katerem so potrdili programe dela društev in občinskih komisij ter obravnavali dosedanje delo Svobod in prosvetnih društev. Vsa društva in Svobode so razen programov dela predložile tudi celotno problematiko o stanju kulturnih domov ln o potrebah gradenj oziroma adaptacij ter popravil. Na tej osnovi je gospodarska .komisija sestavila analizo materialnega stanja in potreb v 10 LET AMD CERKLJE AMD Cerklje bo imelo v soboto, 20. januarja, v Zadružnem domu redni leini občni /bor, hkrati pa bo proslavilo tudi 10-letnico svojega delovanja. Društveno delo zajema vse področje h ikda'nje" cerkljanske občine. Predvsem ima precej zaslug za prometno vzgojo, saj je organzira-lo štev'na predavanja za šoferje amaterje- ocenjevalne vožnje, razne prireditve itd. Posebno skrb je posvetilo društvo vzgoji mladine na 8-letki v Cerkljah. Osnovali, so prometni krožek, ki ima tudi svojo desetino jntaniniev — miličnikov. društvih. Prosvetno problematiko bo na eni prihodnjih sej obravnaval tudi občinski ljudski odbor. V društvih so z delom več ali manj že uspešno pričeli. Letošnja dejavnost Svobod je zasnovana na programskem delu, vendar pa — kakor so ugotavljali na plenumu — programi društev niso bili dovolj konkretizirani in nazorni marveč vso preveč splošni. To je pomanjkljivost, ki jo bo v prihodnje treba popraviti ali vsaj pravočasno opozoriti nanjo. Druga hiba letošnjega dela pa je ta, da društva o svojem delu premalo poročajo občinskemu svetu, tako da le-ta nima dovolj pregleda nad delom. Prav tako mu je s tem otežkočeno, da bi društvom, ki potrebujejo pomoč, pomagal. Pri vodenju kulturnoprosvetne-ga dela je zlasti težavno vprašanje, kako razširiti dejavnost na komisijo ali sosvete, da bi čimbolj samostojno in samoiniciativno usmerjali delo za določene zvrsti kulturnoprosvetnega življenja. No, ravno v tem pa je ob-činskemu svetu uspelo, da so komisije samostojno sestavile svoje programe in jih deloma že pričele tudi uresničevati. Seveda so pri tem naletele tudi na težave. Komisija za dramatiko in igral- stvo bo poskušala pomagati režiser jem-am aterj em tako, da bo priredila seminar zanje, obenem pa bo pomagala s konkretnimi nasveti za izbiro del pri uprizarjanju in z režijo. Likovna komisija je predložila občinskemu Svetu obširen program za likovno in estetsko vzgojo prebivalstva. Podobno je tudi z drugimi komisijami. DOBRO URESNIČUJEJO DELOVNI PROGRAM Avto-moto sekcija v Zabnici marljivo uresničuje svoj delovni program v zvezi s prometno vzgojo. Razen tega, da skrbi za delo prometno - vzgojnega krožka na tamkajšnji osemletki, je v zadnjem času priredila tudi dva tečaja za Šoferje — amaterje. Prvi tečaj je obiskovalo 32 kandidatov, drugega, ki se je pričel 17. decembra in bo .končan 20. januarja, pa obiskuje 24 tečajnikov. Sekcija pripravlja razen tega tudi predavanje o prometni problematiki, ki ga bodo ilustrirali s prometnovzgojnimi filmi. Predavanje bo namenjeno voznikom vprežruh vozil ia pećcom. Kranju 200.000, kolektiv Tekstil-indus je dodelil v pomoč prizadetim razno tekstilno blago v vrednosti milijon dinarjev, kolektiv tovarne Spik pa pletenine za 200.000 dinarjev in podobno. Pomoč v materialu je prav tako zbrana v drugih krajih. V kolektivu gradbenega podjetja Tehnik v Skofji Loki so 6e dogovorili, da pošljejo v pomoč 15 zidarjev in enega strokovnjaka za popravila poškodovanih poslopij za mšsec dni, v KZ iz Srednje vasi pri Bohinju so nakazali vagon gradbenega lesa v vrednosti milijon dinarjev, kolektiv trgovskega podjetja Savica iz Bohinja je nakazal 100.000 dinarjev, občinske organi- zacije v Radovljici pa C00.00 dinarjev. Stab pri Okrajnem odboru RK pa daje še naslednja navodila: »Stab za postradale« ni več v MrkarskI, ampak ima naslednji naslov: Stab civilne zaštite, za pomoč postradalim — Center za snabdevanje — Trgovinska komora, SPLIT, Saveznička obala. Na ta naslov naj bi pošiljali blago (ne denar) v manjših količinah. Va-gonske pošiljke pa naj se trenutno ne odpošiljajo brez navodil. Denarne pošiljke pa je treba na-slovljati na Okrajni odbor RK Kranj, Pomoč za prizadete v Dalmaciji, tekoči račun pri Narodni banki 607-11-3-202. PLENUM OBČINSKEGA ODBORA SZDL Jesenice, 19. januarja (M. Z.) — Danes ob 18. uri se je začel ple-num Občinskega odbora Socialistične zveze na Jesenicah, na katerem obravnavajo kulturno dejavnost v jeseniški komuni. Člani plenuma se bodo dotaknili dela kulturnih institucij v občini, kot so gledališče »Tone Čutar«* Delavska univerza, kulturno-pro-svetna društva, muzej. Razen tega Pa bodo govorili tudi o filmsld vzgoji. KONCERT V KORIST PONESREČENCEV Tržič, 20. januarja (B. F.) — Sinoči je priredila Glasbena šola iz Tržiča v Cankarjevem domu samostojen koncert, na katerem so nastopili solisti, pevski zbor cicibanov in pomnožen orkester Glasbene šole pod vodstvom Otona Zazvonila. Denar za vstopnino je Glasbena šola namenila ponesrečencem v Makarski. O gradnji turističnih objektov v Zgornjesavski dolini Kranjska gora spreminja podobo TRI NOVE VLEČNICE — NOVI HOTEL V KRANJSKI GORI NAJSODOBNEJŠI TURISTIČNI OBJEKT KRANJSKA GORA, 19. JANUARJA — DANES SE JE V KRANJSKI GORI 2E TRETJIČ SESTAL UPRAVNI ODBOR ZAVODA ZA IZGRADNJO TURISTIČNIH OBJEKTOV ZGORNJESAVSKE DOLINE POD PREDSEDSTVOM 1VKA SAKSIDA, MED DRUGIM SO TO POT OBRAVNAVALI USTANOVITEV PROJEKTANTSKE ORGANIZACIJE, RAZEN TEGA PA SO ČLANI UPRAVNEGA ODBORA POSLUŠALI ŠE POROČILI O INVESTICIJSKIH DELIH NA VLEČNICAH IN O GLAVNEM PROJEKTU NOVEGA HOTELA »PRT-SANK« V KRANJSKI GORI. Zaradi številnih gradenj . turističnih objektov v Zgornjesavski dolini, je bila že dlje časa pre-. cejšnja potreba po ustanovitvi samostojnega projektivnega biroja pri Zavodu. Osnutki za delo tega biroja so že sestavljeni, vendar na seji še niso prišli do zaključka, ali naj bi bil biro samostojen zavod ali podjetje. Kaj bi bilo bolje, bodo proučili do naslednje seje, ki bo še ta masec. Uradni naslov biroja bo: Projektivni biro Jesenice s sedežem v Ljubljani. Za začetek bodo v biroju delali trije strokovnjaki projektanti. Razen tega, da bodo samostojni projektanti izdelovali idejne skice, idejne načrte itn glavne načrte za gradnjo turističnih objektov v Zgornjesavski dolini, bodo vedno na razpolago za izdelovanje načrtov še za druge potrebe jeseniške občine, predvsem pri stanovanjski gradnji. Odobrili so tudi vsoto nekaj nad 500 tisoč dinarjev za nakup osnovnih sredstev Projektivnega biroja. Prav danes, ko so si člani upravnega odbora, v katerem so sami znani turistični, javni in politični delavci, ogledovali nekatere turistične objekte na pobočjih Vitranca, so monterji »Metalne« iz Maribora in domačini opravljali zaključna dela na bukovni-ški vlečnici. Ta bo stekla že do nedelje, vlečnica na »Busnini« že obratuje, medtem ko bodo vlečnico na Preseki prav tnko spravili v obratovanje takoj v začetim prihodnjega tedna. Največji promet smučarjev namreč pričakujejo prav sedaj v šolskih počitnicah. Precej smučarjev pa je bilo že da-nse na vitranških progah, predvsem Zagrebčanov. Sedaj ko bodo obratovale vse tri vlečnico bodo montirali tudi nov transformator z močjo 100kW, kasneje pa, ko bo nanj priključen še motel, bodo omenjeni transformator zamenjali še z močnejšim, in sicer z močjo 230 kW. Postavili ga bodo na Buikovniku. Hotel na vrhu Vitranca je že dokončan in bodo za sedaj odprli le restavracijo, medtem ko prenočišč še ne bodo uredili, ker so stene še zelo vlažne in je nevarnost, da bi se v vlažnih prostorih pohištvo pokvarilo. Projekti za nov hotel »Prisank« v Kranjski gori so že gotovi in so odlično izdelani. Brž ko jih bo potrdil še pristojna organ ObLO Jesenice, bodo začeli z gradnjo. Računajo, da bodo novi hotel v Kranjski gori spravili pod streho že do prihodnje zime. Do takrat bodo uredili tudi žc restavracijo, medtem ko bi z gradnjo hotelsKt-ga dela objekta končali v poletnih mesecih 1983. leta. Investicija za ta objekt bi bila skupaj 333 milijonov dinarjev, od tega bodo porabili letos po načrtih 250 milijonov dinarjev, prihodnje leto pa še preostalih 88 milijonov dinarjev. Kranjski okraj in jeseniška občina bosta prispevala skupaj 125 milijonov dinarjev. Okraj in jeseniška občina si bosta to vsoto po vsej verjetnosti razdelila na polovico. Po mnenju strokovnjakov bo novi hotel v Kranjski gori nedvomno najsodobnejši turistični objekt pri nas. M. Zivkovič TE DNI PO SVETU GIZENGA NI VEC ČLAN VLADE Predsednik osrednje kongoške vlade Adula je izjavil, da je An-toin Gizenga zamenjan s položaja podpredsednika vlade. Poostrili so varnostn cukrepe. Gizenga se je po sklepu vlade obrnil na U Tanta, da bi dobil zaščito sil Združenih narodov. SKLEP VLADE ZAR Podpredsednik vlad« ZAR maršal Abdcl I lak i m Airner je obvestil indonezijsko vlado, da njegova dežela ne bo dovolila, da bi služil Sueški prekop kot plovna pot za nizozemske ladje, ki nameravajo napraviti agresijo na Indonezijo. SREČANJE U TANT—KENNEDT Iz uradnih krogov, ki so blizu stališčem Bele hiše, se je izvedelo, da bo zahodnoirianiski problem glavna točka pogovorov med vršilcem dolžnost i generalnega sekretarja OZN U Ta.nf.om in predsednikom Kennedyjem. BALAGUERJEV DRŽAVNI SVET ZOPET NA OBLASTI Iz San Domlnga poročajo, d>i je državni svet odulavljenega predsednika Balaguerja spet vzposla- vodiielj vojaškega državnega udara aretiran. UMIK TANKOV Zastopnik sovjetskega poveljstva v Berlinu je povedal, da so na obeh straneh umaknili tanke. S prehoda v ulici Friedrichstrasse so se včeraj umaknila tudi ameriška oklepna vozila. Sodijo, da je ta ukrep posledica priporočil iz .MOHitVS in VVashingtona, \ UREDITEV SPORA NA MIREN NAČIN Indonezijski general Džani j. povedal, da njegova vlada še vedno stoji na stališču, da bi spor o Zahodnem Irianu lahko uredili na miren način. USTAVLJEN PROMET MED JORDANOM IN LIBANONOM Po pisanju libanonskega tiska so prometne zveze med Jordanom in Libanonom prepovedali. Ta odlok libanonske vlade utemeljujejo z varnostjo odhoda tujih državljanov, ki se mude na ozemlju Libanona. SESTANEK LAOSKIH PRINČEV Trije laoški princi so se sestali v /Vncvi. Poročajo, da se bodo lao ki princi večkrat sestali, da bi raspravljali o ustanovitvi koa- vll kontrolo v deželi in da je billicijske laoške vlade. Vabimo vse, ki se kakorkoli ukvarjnjo z živili ali prehrano, da pridejo na ustanovni občni zbor Društva živilskih ln prehranskih strokovnih delavcev za okraj Kranj, ki bo 23. januarja 1962 ob 10. url v dvorani Trgovinske zbornice Kranj, Prešernova cesta 11 v prvem nadstropju. Iniciativen odbor za osnovanje društva • - osnovna Kmetijska proizvodnja na družbenem s?kiorju dobiva v našem gospodarstvu vse večji pomen. Zato je tudi ena izmed prvih nalog kmetijskih zadrug, da čimprej organizirajo svojo lastno kmetijsko proizvodnjo. Nedvomno pa je, da bodo morale k napredku kmetijske proizvodnje na družbenem sektorju prispevati znaten delež tudi kmetijska posestva, ki se bodo po potrebi usmerja'a v to ali ono proizvodno smer. Objektivni pogoji bodo namreč kmetijskim posestvom narekovali proizvodnjo žit oziroma poljščin aH pa vzrejo živine za zakol. Med kmetijskimi posestvi, ki se ukvarjnjo predvsem z vzrejo živine, je tudi Kmetijsko posestvo Skofja Loka. Omenjeno posestvo spada sicer med manjše tovrstne gospodanske organizacije, saj je na njem zaposlenih trenutno le 26 ljudi, medtem ko jih letošnji plan predvideva 34. Vendar pa ima posestvo s personalnimi zadevami precejšnjo težave. Dobri strokovni kadri se namreč na posestvu le neradi zaposlujejo. Prav tako je težko dobit: domače ljudi in zato preostanejo le delavci iz tujih krajev. Tem pa je treba nuditi stanovanja in zato je posestvo že pričelo z gradnjo stanovanjskega bloka. Razlogi, zakaj se ljudje le neradi zaposlu- Na Kmetijskem posestvu v Sk. Loki so že sestavili plan investicij za letošn.'e leto. Investicije so precej visoke, zato bodo le težko realizirane. Kljub temu pa kažejo potrebo po gradnjah in modernizacijah, ki jih bo treba prej ko siri tudi uresničiti. Za dograditev sušilnice za krmo in žito, za postavitev mešalnice in skladišč bi posestvo potrebovalo 54 milijonov dinarjev sredstev. Za te gradnje imajo 12 milijonov dinarjev že zagotovljenih. Prav tako bi na posestvu rad: v kratkem dogrndili tudi gnojiJče, ker morajo sedal odlagati gnoj kar na prostem. Toda vmes bodo verjetno posegla denarna sredstva; stroški za gradnjo so namreč pla- jejo na kmetijskih posestvih, ko splošno znani; osebni prejemki, delovni pogoji in druge ugodnosti izvabljajo delavce v druge gospodarske panoge, predvsem v industrijo. Na 142 hektarih kmetijskih površin, s katerimi razpolaga Kmetijsko posestvo Skofja Loka, težijo predvsem za tem, da bi pridelali zadosti krme za 318 glav živine. Vse do sedaj so pretežni del osnovne krme — to je sena — pridelali na lastnih površinah. Razen sena pa na tem posestvu krmi io živino tudi z močnimi kr- ni rani na dva milijona dinarjev. Med preostale investicije je kmetijsko posestvo uvrstilo tlakovanja dvorišča (2 milijona dinarjev), nakup zemljišč (5 milijonov dinarjev) in dograditev stanovanjskega bloka, za kar bi potrebovali še 6 in pol milijona dinarjev. Ce bi posestvu uspelo dobiti sredstva za nakup oziroma izboljšanje kmetijske mehanizacije v znesku pet milijonov dinarjev, bi nekako pokrili potrebo po kmetijskih strojih. Kmetijsko posestvo Skofja Loka je namreč v zadnjih letih precej žrtvovalo tudi za nakup strojnega narka. sa1 ie še ored nedeljo v februarju. merjavi z nekaterimi ostalimi pokazatelji precej neprijetno sliko. Da bi dosegli čimvečji hektarski donos krme, ki sedaj znaša 85 centov, bodo letos na kmetijskem posestvu potrosili po travnikih in njivah 156.800 kilogramov gnojil. Na njivah bodo trosili 1400 kg umetnih gnojil na hektar, na travnikih pa 885 kg. Preteklo jesen so na Kmetijskem posestvu v Skofji Loki posejali tudi 23 hektarov s pšenico, z ječmenom štiri hektare, za oves pa predvidevajo osem hektarov, za krompir 15 in za peso dva hektara površin. — P. POSVET Z DELEGATI Skofja Loka, 18. januarja (J.) — Včeraj popoldne je bilo v Skofji Lojd posvetovanje z mladinskimi delegati, ki bodo zastopali mladino škofjeloške občine na bližnjem sedmem kongresu IMS. Na posvetovanju so razpravljali o nekaterih pripravah za kongres in sklenili, da se ponovno sestanejo prihodnji teden. PRIPRAVE NA LETNO KONFERENCO Skofja Loka. 18. januarja (J). - Za 'danes popoldne je napovedan sestanek s predsedniki komisij pri Občinskem odboru Zveze borcev Skofja Loka. Na tem razgovoru naj bi pregledali delo posameznih komisij v preteklem obdobju in nakazali smernice tudi za delo v prihodnje. Današnji posvet bo tudi rekaka priprava ■ za letno občinsko konferenco Zveze borcev, ki bo predvidoma zadnjo Na škofjeloški železniški postaji opazimo neko posebnost, s katero se lahko ponaša le malo železniških postaj v naši državi. Gre za nakladanje mormornatih blokov. V določenih časovnih presledkih nakladajo namreč na tej postaji na vagone hotaveljskl marmor, ki ga podjetje Marmor Hotavlje Izvaža v številne zahodnoevropske države. Tudi preteklo sredo so naložili vagon, ki je odbrzel v Zah. Nemčijo mili. Od izdatne krme je namreč v pretežni meri odvisna tudi prireja. Za letošnje leto predvidevajo, da bo znašala dnevna prireja 89 dkg teže na glavo. Preteklo leto je bila številka nekaj nižja IO na posestvu menijo, da bi realizacija planirane dnevne prireje pomenila lep uspeh. Živino izvažajo, vendar so preteklo leto nastopile pri izvozu precejšnje težave. Razen pitancev oziroma goved za zakol imajo na posestvu v Skofji Loki tudi približno 50 molznic. nekaj leti imelo le en sam traktor. Razmere pa so se v naslednjih letih izboljšale .vendar bi kljub temu, kakor smo že omenili, letos za te namene potrebovali še pet milijonov dinarjev. Eden izmed problemov, ki znatno bremeni poslovanje posestva, je amortizacija oziroma stroški za VzdrŽevanje mehanizacije in dokaj visoka prodajna cena kmetijskih strojev. Letna amortizacija za stroje znaša štiri milijone dvesto tisoč dinarjev, kar da v pri- Spet pomanjkanje prostorov V škofjeloški občini so tri delavske univerze, in sicer v Skofji Loki, Železnikih in Gorenji vasi. Delavska univerza v Skofji Loki je bila ustanovljena leta 1959 in ima svoj sedež v Domu ZB, učilnice pa deloma na osemletki in tudi na gimnaziji v Skofji Loki. Delovni program je precej obširen, saj zajema tudi tečaje za pridobitev kvalifikacije oziroma vi- PRIZADETI XZ DALMACIJE v ftKOFJI LOKI SKOFJA LOKA, 18. JANUARJA (J.) - Te dni Je prišlo v Sk. Loko sedem prebivalcev iz Hrvatskega Primorja, ki so se morali umakniti zaradi potresnih sunkov. Ločani so jih izredno prijazno sprejeli, saj so samo občinski uslužbenci zbrali zanje 35 tisoč dinarjev. Pomoč so obljubili tudi nekateri drugi posamezniki in seveda tudi škofjeloška podjetja (Odeja, Merkur in ostala). soke kvalifikacije. Delavska univerza je organizirala tudi tečaje za tuje jezike, medtem ko že dalj časa vodi organizacijo oddelkov za odrasle pri srednji tehnični šoli za strojno stroko in pri ekonomski šoli. Razen tega je škofjeloška Delavska univerza organizirala tudi več seminarjev za vodstva mladinskih organizacij, za člane delavskih svetov, za turistične vodiče in podobno. Eden izmed glavnih problemov, ki ovirajo uspešno delo Delavske univerze, je prav pomanjkanje lastnih prostorov, učil in kadrov. Tis-o lahko ugotavljamo za Delavsko univerzo v Železnikih, ki se nekako poslužuje občinskih prostorov v šoli ter podjetjih. Lastnih učil nima in je tako tudi po tej strani navezana na osemletko. Primanjkuje tudi sposobnih kadrov in upravnega osebja. Pač pa sta pokazali veliko razumevanje za Delavsko univerzo v Železnikih podjetji NIKO in MLIP Cešnjica. Delavska univerza v Gorenji vasi deluje od leta 1950. Tudi nima lastn'h prostorov, bori pa se tudi s pomanjkanjem učnega osebja. - P. Mladinska organizacija dobi svoj prapor Kamna gorica — Mladinska organizacija v Vzgojnem zavodu v Kamni gorici ima sedaj 32 članov. Mladinci imajo skupaj s pionirji v tem zavodu (5 krožkov, med katerimi je najbolj delaven lutkovni krožek. V kratkem bo ta krožek začel pripravljati lutkovno igrico Tinček in Tonček. Mladinci in pionirji v Vzgojnem zavodu so zelo lepo proslavili Dan JLA, ko so povabili skupino vojakov iz radovljiškega garnizona. Sedaj se pa že pridno pripravljajo na Dan mladosti. To bo za mladince posebno svečan dogodek, saj bo mladinska organizacija tedaj dobila svoj prvi prapor. Del potrebnega denarja za nakup prapora je prispeval kolektiv Iskri nega obrata v Lipnici. Pogled v enega izmed hlevov na Kmetijskem posestvu v Skofji Loki Občni zbori osnovnih organizacij ZB Dober obisk in plodna razprava Na območju radovljiške občine je sedaj 20 osnovnih organizacij Zveze borcev, ki imajo skupaj' 2989 članov. V začetku januarja so po teh organizacijah začeli z občnimi zbori; do sedaj so jih izvedli 11. Za letošnje občne zbore je značilno, da so zelo dobro obiskani in da so na njih tudi dokaj živahne in pestre razprave o problemih in nalogah Zveze borcev kot organizacijo in njenih posameznih članov. V lanskem letu so je v radovljiški komuni vključilo v organizacijo ZB 200 novih članov, proces vključevanja pa se bo tudi v letošnjem letu še nadaljeval. Posebno v preteklem letu so člani ZB zbrali zelo veliko topografskih podatkov o NOB na območju DRUŽBENA VZGOJA STARŠEV IN MLADINE Medtem ko šoli za odrasle prve stopnje zelo uspešno delata v Ribnjom in na Bohinjski Beli že ves mesec december, 80 z januarjem letos pričeli z rednimi predavanji za starše tudi na Bledu in Gorjah. V obeh krajih so s prvo stopnjo uspešno opravili že lani, zato so pričeli tudi s predavanji za drugo stopnjo. Do sedaj delujejo šole za odrasle kar v štirih krajih blejskega konca in povsod je med starši veliko zanimanje zanje. Pred nedavnim so pričeli v Gorjah in na Bledu s pogovori in predavanji tudi za mladino v tako imenovanih ŠOLAH ZA ŽIVLJENJE. V vseh teh šolah je uspelo organizatorjem pridobiti redne slušatelje, ki dokaj stalno in pridno obiskujejo predavanja. Torej tudi sam obisk najbolj dokazuje, da so predavanja zanimiva, pogovori pa koristni za vsakogar. Za stroške šolanja plačajo slušatelji tudi svoj prispevek. ZA ZAKLJUČEK — RAZSTAVA Pod vodstvom akademskega slikarja Janeza Ravnika pripravljajo pionirji in mladinci blejske osnovno šole zanimivo razstavo o dosedanjem urbanističnem in komunalnem razvoju Bleda z okolico. S številnimi maketami novih zgradb in naselij, z diagrami, slikami in z drugimi prikazi bo razstava ponazorila, koliko je Bled napredoval v minulih letih, deloma pa tudi nakazala, kakšen bo njegov razvoj v prihodnje. S to razstavo zaključujejo na Bledu pioninsko tekmovanje Moj kraj včeraj, danas in jutri. Ob tej priložnosti bo izšla tudi 4. številka glasila Beli lokvanj. Razstavo bodo odprli ob zaključku I. polletja, to je v nedeljo, 21. janurja. VELESLALOM NA BLEJSKI DOBRAVI Pred dnevi je TVD Partizan z Blejske Dobrave priredil prve društvene tekme v veleslalomu, ki se" jih je udeležilo 20 mladincev in 22 pionirjev. — Rezultati — mladinci: T. Cop 1:07,8, Svetina 1:10, M. Cop 1:11,3, Por 1:12, Jakopič 1:12,2 Itd.; pionirji: Stare 1:28, Aleš 1:34, Ozebek 1:41,2 itd. M. F. radovljiške občine in tako upajo, da bodo že v letošnjem letu lahko izdali ustrezno topografsko gradivo. Pomembni uspehi so bili doseženi tudi pri prekvalifikaciji članov zb. Od loo zainteresiranih članov, jih je v preteklem letu kar 60 uspešno opravilo ustrezne tečaje. Na dosedanjih občnih zborih so v razpravi govorili med drugim tudi o stanovanjskih problemih naših borcev, o njihovem finančnem položaju, o priznavanju delovne dobe in o drugem. Nekoliko podrobneje si tokrat oglejmo občni zbor ZB na Bohinjski Beli. &adćAfilka KOMUNA Nov spomenik - največja pridobitev v minulem letu Preteklo nedeljo so imeli člani ZB na Bohinjski Beli svoj letni občni zbor. Predsednik Anton Kelbl-Vester je prebral poročdo o delu te osnovne organizacije, člani pa so v živahni razpravi izrekli priznanje upravnemu odboru za njegovo uspešno delo. V jubilejnem letu je imela organizacija ZB polne roke dela. Skupaj z drugimi organizacijami in vodstvom šole je pripravila več praznovanj, srečanj itd. Največje delo, ki ga je organizacija izvedla s pomočjo občinskega odbora ZB, je bila postavitev spomenika triintridesetim padlim borcem na Bohinjski Beli. Otvoritev sredi julija lani je bila združena z večjo proslavo in spominskim srečanjem. Velika pridobitev, zlasti za prebivalce Kupljenika, je tudi obnovljena in razširjena cesta na Kupljenik. Pri tej akciji je veliko pomagal Mestni odbor SZDL Bled in isto velja tudi za vojake garnizona na Bohinjski Beli. Veliko skrb so člani ZB posvetili vzgoji mladine. Na posebni prireditvi so učenci osnovne šole odgovarjali na vprašanja o dogodkih iz NOB v domačem kraju. Člani ZB so menili, da naj bi bila taka oblika vzgoje mladine tudi v prihodnje pomembna naloga šole in ZB. Na občnem zboru je bilo veliko govora o priznavanju posebne delovne dobe tistim, ki so se aktivno udeležili NOB oziroma imajo zasluge, ko so pri narodnoosvobodilnem boju tako ali drugače pomagali. Ugotavljali so, da je še vedno precej ljudi, ki imajo pravico do takšnega priznanja, zlasti še med kmečkim prebivalstvom. Za predsednika osnovne organizacije ZB Bohinjska Bela je bil ponovno izvoljen Anton Kelbl. Avto-moto društvo se pripravlja na občni zbor AMD Podnart, ki ima 335 članov, od katerih ima 150 članov lastna motorna vozila, se pripravlja na 9. redni letni občni zbor, ki bo danes zvečer v Kulturnem domu v Ljubnem. AMD Podnart je bilo tudi v preteklem letu zelo delavno. Imelo je 1,727.333 dinarjev dohodkov in 971.590 din izdatkov. V preteklem letu so imeli tri tečaje za šoferje-amaterje, ki jih je obiskovalo 83 tečajnikov, od katerih jih je uspešno opravilo izpit 82. Razen tega je napravilo pri društvu izpit o znanju prometnih predpisov 30 mopedistov. Posebno 6krb posveča AMD Podnart najmlaj ca, Ovsiše in Podbrezje več predavanj o cestnoprometnih predpisih in na zaključku v razgovoru s pionirji ugotovili, da pionirji že zelo dobro poznajo cestnopro-metne predpise, kar je brez dvoma zelo koristno za varnost otrok na cesti. Med letom je društvo sodelovalo na raznih prireditvah: pri zvezdnati vožnji Jesenice — Vršič - Tolmin - Cerkno - Ljubljana, na praznik 4. julija v propagandni vožnji na Poljane, na Okrajnem zletu Ljudske tehnike v Radovljici itd. V zadnjem času so pričeli člani društva resno razpravljati o gradnji svojega doma. Zaključke šim. V preteklem letu so imeli i o tej gradnji bodo napravili da-v osnovnih šolah Ljubno, Lipni- | nes zvečer na občnem zboru. Doslej največje nagradno žrebanje za naročnike Glasa Dva mopeda, televizijski sprejemnik, dva radijska sprejemnika in drugi bogati dobitki Dobitki so lahko vaSi, če boste pravočasno poravnali vsaj polletno naročnino za Glas (650 dinari ev). Seveda pa bodo tudi tokrat imeli več možnosti tisti, ki bodo plačali naročnino za vse leto in tisti, ki so že dlje naročniki, in sicer: i — kdor plača za pol leta, bo imel en glas, — kdor plača za vse leto, bo imel 3 glasove, — kdor je naročen že več kot 5 let, bo imel 4 glasove, — kdor je naročen že več kot 10 let, pa bo imel 5 glasov. NAROČNIKI »GLASA« SO NEZGODNO ZAVAROVANI! V letu 1961 je Državni zavarovalni zavod izplačal našim naročnikom nad pol milijona dinarjev zavarovalnine. POSEBNE NAGRADE ZBIRALCEM NOVIH NAROČNIKOV! Za vsakega novopridobljenega naročnika 100 dinarjev, za vsakih deset naročnikov pa en glas pri tradicionalnem nagradnem žrebanju, ' i bo marca letos. i Ostalo je še »NEUPRAVIČENO NEZADOVOLJSTVO OB DELITVI STANOVANJ,« JE REKEL PREDSEDNIK SINDIKALNE PODRUŽNICE V BPT TRŽIČ Zadnje dni Je bilo med nekaterimi Tržičani, ki so zaposleni v BPT, precej razburjanja, češ da je komisija krivično razdelila 20 stanovanj v novem bloku na Ravnah. Razburjenje je bilo tolikšno, da so šli nekateri po pravico celo na Republiški sindikalni svet v Ljubljano. O tem, kaj Je res ln kaj ne, smo se pred dnevi razgo-varjali s predsednikom sindikalne podružnice BPT Marjanom Pernušom. »Nimam občutka, da bi bila sta-1 kot je bilo prvotno mišljeno. Nov novanja krivično razdeljena. Mor- objekt naj bi bil Še letos pod da smo samo malenkostno pogre-I streho, prihodnje leto pa vseljiv. Txziiki VEST M f »Gcrmovka« je ostala edini dobro ohranjeni dokument nekdanjega močno razvitega kovaštva v Tržiču. Edini objekt od nekdanjih štirinajstih fužin pa je velika dragocenost tržiškega muzeja, ki bo šele letos spričo boljših delovnih pogojev lahko dobil svojo pravo obliko in pomen šili, ker stanovanja ni delila samo stanovanjska komisija v našenj) podjetju, temveč je centralni delavski svet za razdelitev stanovanj pooblastil razen stanovanjske komisiji- še upravni odbor podjetja!, Psihiloško je morda to slabo vplivalo na delovni kolektiv, vendar je bila takšna odločitev zaradi tega, da bi bilo čimveč ljudi, ki bi pregledovali prošnje in razdelitev stanovanj tudi laže vskladili z interesi podjetja.« V ponedeljek, 15. januarja, je bil v BPT zaradi topa tudi Slavko Za-lokar, predsednik republiškega sindikata tekstilnih, usnjarskih in gumarskih delavcev. V podjetju so skupno z njim še enkrat pretresli razdelitev stanovanj in niso imeli na že izvršeno odločitev nobenih prigovorov. Sklenili pa so, da mora podjetje še naprej skrbeti za takšno stanovanjsko izgradnjo, kakršna je bila doslej. Tovariš IVmuš nam je rekel: »Vse je kazalo, da bomo morali za nekaj časa gradnjo novih stanovanj prekiniti. Med delavci pa je to povzročilo še toliko več slabe volje, ker ni ostala niti tolažba, . češ če sedaj ni bilo nič, bo pa v j naslednjem stanovanjskem bloku za nas prostor. Res je sicer, da v tem letu dejansko nismo imeli namena graditi novih stanovanj, toda prav zaradi tega primera smo bili prisiljeni, da si moramo zagotovili sredstva za novogradnjo tudi v prihodnje. Za stolpnico, ki naj bi bila v novem trgovsko-Stanovanjskem centru, sicer ne bomo imeli sredstev, čeprav bodo načrti v teh dneh izdelani In bo /anje potrebnih okoli 8 milijonov dinarjev, zato pa bomo še letos gradili 20-stanovanjski blok, verjetno na Preski in ne na Ravnah, S tem pa stanovanjski problem v Tržiču še zdaleč ne bo rešen, saj je samo v BPT še 300 prošenj za nova stanovanja, med katerimi bržkone niso vse upravičene. Predsednika sindikalne podinž-nice BPT smo vprašali še, zakaj so'v družbenem planu podjetja predvideli tako mr.ienkostna sredstva za družbeni standard. Takole nam je odgovoril: »Osnovni naš problem je v tej , situaciji rekonstrukcija podjetja. Zaradi novega gospodarskega sistema smo se znašli v precej težavnem položaju; zaradi vse dražje gradnje v zadnjem času, je šo toliko teže zagotoviti potrebna sredstva. Predvidevali smo, da bo kljub rekonstrukciji letošnji plan nekoliko večji, kot je bila lanska rea'izacija, vendar ne kaže najbolje. 3840 novih vreten bi morali imeti že do konca lanskega leta, vendar nam jih podjetje »Krusik« iz Valjava kljub številnim urgen-cam še ni do danes dobavilo. Nova vretena bi morala biti z aprilom že v pogonu, vendar kot vidite, verjetno ne bodo.« — B.Fajon LETNI OBRAČUN ZB JELENDOL V nedeljo popoldne je bil v Gradu v Jelendolu občni zbor krajevne organizacije ZB Jelcndol. Občni zbor je bil skrbno priprav- i. v razpravi pa je bilo največ govora o možnosti prekvalifikacije i Idhov ZB in o priznavanju enojne ali dvojne letne dobe zaradi sodelovanja v NOB. DANES ZVEČER NA RAVNAH V strelski dvorani na Ravnah bo danes zvečer ob 19. uri letni občni zbor organizacije RK v trži-ški občini. Pričakovati je, da bo udeležba na tem zboru številna, zlasti še, ker je občutiti v tržSki občini precej razgibano dejavnost RK, ki se je najbolj pokazala v teh dneh, ko so zbirali pomoč za ponesrečence v Makarski. Osebni dohodki v ospredju Živahna razprava na občnem zboru sindikata prosvetnih delavcev tržiške občine V sredo zvečer je bil v sejni dvorani ObLO Tržič letni občni zbor sindikalne podružnice prosvetnih delavcev tržiške občine, ki bi ga lahko ocenili za doslej najboljšega, odkar obstaja ta sindikalna podružnica. Čeprav se je že v uvodnem poročilu predsednik podružnice Mirko Brejc precej podrobno lotil najbolj aktualnih problemov, s katerimi se v zadnjem času ukvarjajo učitelji in profesorji, so te probleme Še bolj konkretno obravnavali v nadvse živahni razpravi. Tako kot je v zadnjem času postalo že v navadi, je bilo tudi tokrat največ govora o osebnih dohodkih prosvetnih delavcev. Diskutantje so navajali najrazličnejše primere nepravilnosti glede osebnih dohodkov, ki jih dobivajo prosvetni delavci in ljudje z enakovredno izobrazbo v drugih poklicih in na drugih delovnih mc- Razvijanje in utrjevanje našega družbenega sistema OSREDNJI PROBLEM PRI IZDELAVI OBČINSKEGA STATUTA Več kot 50 ljudi v osmih komisijah zbira, pripravlja in urejuje razno gradivo za Izdelavo občinskega statuta v Kranju. Prve priprave za to veliko delo so se začele že meseca novembra lani. Kaj kmalu pa se je pokazalo, da je potrebno delo razširiti na določene dejavnosti. Tako so ustanovili šc sedem komisij. Prav zadnje dni pa je to delo že prešlo v novo fazo — v samo sestavljanje končnega teksta predloga. Ko nam je pred dnevi govoril o tem predsednik ObLO Jože Mihe-lič, je poudaril, da je zbrano mnogo gradiva in tudi veliko predlogov in mišljenj o posameznih problemih, ki jih je treba imefi pred očmi pri izdelavi končnega predloga za ta tako pomembni dokument. Zbrano je veliko proble- I Sekcije zaradi sekcij Po seminarju predsednikov krajevnih organizacij SZDL1 kranjske komune, ki je bil marca lani, so se v nekaterih krajih kampanjsko lotili formiranja sekcij. Videti je', da predstavniki vodstev krajevnih organizacij na terenu niso razumeli vloge, ki naj jo ima sekcija Socialistične zveze, saj so verjetno mislili, da je dovolj, če sekcijo ustanovijo, ne glede na to, ali je potrebna ali ne. Tako so nastale sekcije tudi iz prejšnjih komisij pn krajevnih organizacijah ponekod pa so celo menili, da je stvar urejena, ko so izvolili 3-članski sekretariat sekcije. DELO IN USPEHI Pred kratkim je imela krajevna organizacija ZB Šenčur redni letni občni zbor. ki se ga je udeležilo 97 članov in več gostov. — Iz poda sodi šenčurska organizacija ZB ročil in razprave je moč povzeti, mod najuspešnejše v kranjski občini. V svojih vrstah ima 102 člana. Ob krajevnem prazniku so obnovili spomenik talcev v Srednji vasi, kar je veljalo 180.000 dinarjev. Na svojem območju so poskrbeli za vsa spominska obeležja in uredili grobišče padlih na pokopališča v Šenčurju. Tudi program dela za prihodnje je precej obširen; pri zbiranju in dokumentiranju predvsem bodo pomagali borcem službenih let, posebno skrb pa bodo posvečali izobraževanju in prekvalifikaciji svojih članov. Organizirali bodo tudi razne prireditve in izdali svoj zbornik NOB. C Po zadnjih podatkih je v kranjski občini 61 sekcij za različna vprašanja — gospodarska, komunalna, šolska, zdravstvena, kulturna, mladinska itd. Le malo ali nič je med njimi takih, ki so bile ustanovljene na pobudo državljanov, ki sami niso znali rešiti določenega vprašanja, največ pa je takih, ki so posegale v delo organov. Zaradi tega so se člani organizacijske komisije pri Občinskem odboru SZDL Kranj odločili, da bodo obiskali V6eh 38 organizacij Socialistične zveze, v glavnem z mov iz današnje prakse, ki bi jih kazalo s statutom nekako regulirati. Primarni problemi pa so zlasti na gospodarskem področju, v sistemu planiranja oziroma programiranja, v odnosu med ObLO kot organom komunalne skupnosti in krajevnimi skupnostmi na teritoriju občine itd. Pri tem gre v bistvu za urejevanje ekonomskih odnosov med občino na eni ter gospodarskimi organizacijami in drugimi samoupravnimi teritorialnim enotami na določenem območ-]a. Doslej so se u odnosi razvijafi in uveljavljali dokaj stihijsko. Prav zaradi tega je največ gradiva pripravila komisija za gospodarstvo in planiranje in komisija za finančna vprašanja in proračun. Mnogo gradiva je zbranega tudi o dosedanjih odnosih ObLO do krajevnih skupnosti in obratno, o organizaciji državne uprave, o komunalni dejavnosti itd. Posebna komisija pripravlja tudi gradivo o odnosih med družbenimi in političnimi organizacijami in organi samouprave itd. Vse te obsežne priprave za izdelavo predloga za občinski statut pa so hkrati tudi priprave za predlog letošnjega družbenega načrta. Ta se bo letos bistveno spremenil v primerjavi z letnimi pla- g&setm&i KOVI NAR Seja ObLO Jesenice Samostojno gozdno gospodarsko območje JESENICE. 19. JANUARJA — NA VČERAJŠNJI SEJI OBČINSKEGA ODBORA JESENICE SO MED DRUGIM RAZPRAVLJALI O OSNOVANJU GOZDNO GOSPODARSKEGA OBMOČJA V OBČINI JESENICE, NADALJE O PREDLOGU ZA DODELITEV NEDOGRAJENEGA TRGOVSKEGA LOKALA NA SAVI, O TRGOVSKEM PODJETJU ZARJA JESENICE, O LETOVANJU OTROK IN ODRASLIH V NOVEM GRADU IN UMAGU ITD. namenom, da bi napravili obširno ni v zadnjem obdobju in upošteval analizo o dolu sekcij ln o potre- ' bah, ki 60 narekovale, da so bile sekcije ustanovljene. — J. Z. nove odnose v komuni, ki jih zahteva današnja stopnja družbenega razvoja. — K. M. Da bodo počitnice vabljive Letos praznuje organizacija Počitniške zveze v Kranju desetletnico svojega obstoja. V proslavo tega jubileja 60 sklenili organiziral: Se več izletov in drugih oblik razvedrila in počitka v naravi. Skupno ima ta organizacija 15 družin, in sicer v večjih krajih — zlasti pa na Jesenicah, v Kranju in v Skofji Loki. V teh družinah je okrog 1500 članov, mladincev. Lani je Počitniška zveza vskladila svojo dejavnost s proslavami 20-letnice revolucije. Zato po organizirali več pohodov po poteh gorenjskih partizanov, udeležili so se zbora primorskih ferjalcev v Štanjelu, nadalje centralnih proslav ob obletnici vislaje v Ljubljani in v Titovem Užicu. Zelo delavna jo bila družina PZ v kolektivu Iskre v Kranju. Or- ganizirali so lep izlet na Plitvička jezera% »piknik« v Jelendolu nad Tržičom in skrbeli za družabno življenje mladine v kolektivu. Lani je šlo precej mladincev na Izlete, in sicer na Storžič, na Ka-llšče, na Dolenjsko in podobno. Največ mladincev pa se spominja prijetnega letovanja pri Pulju. Zc več let zaporedoma organizira PZ letovanje v tem kraju, kjer je lep borov gozdiček. Zdaj so si izbrali še lepši kraj za letovanje - kakih 10 km od Pulja. Brž ko bodo dobili obljubljena sredstva, bodo začeli graditi glavni objekt: kuhinjo, sanitarne prostore itd. Ob dobri organizaciji in štednji so si nabavili celo manjši poltovorni avto, s katerim bodo dovažali hrano, se vozili na izlete v okolico in tako svojim članom zagotovili še lepše letovanje. — P. K. Odborniki so soglasno sprejeli sklep, da osnujejo v občini Jesenice samostojno gozdno-gospodar-sko območje, ki zajema vse gozdove v občini ne glede na lastništvo. S tem, ko so osnove'i gozdno gospodarsko območje za jeseniško občino, to predvideva tudi novi zakon o gozdovih, se bo nedvomno spremenil način gospodarjenja z gozdovi. Izboljšalo se bo dolgoročno gospodarjenje, pri tem pn bo zagotovljena trajnost in. seveda tudi izboljšanje ter povečanje lesnih zalog itd. Ta način bo nedvomno zagotovil tudi zadostna materialna sredstva za smotrno in sodobno gospodarjenje z gozdovi. 2e na seji delavskega sveta Trgovskega podjetja ►»Zarja« na Jesenicah so sprejeli sklep, da prevzame kolektiv v nadaljnjo gradnjo nedograjeni trgovski lokal na Savi, ki ga je doslej gradilo trgovsko podjetje Rožca. Danes pa so odborniki ObLO Jesenice na skupni seji ta sklep samo še potrdili. Precej živahna je bila tudi razprava okoli letovanja otrok in odraslih iz jeseniške občine v Umagu in Novem gradu. Gre namreč za letovanje odraslih, za gradnjo počitniškega doma v Novem gradu, potem za začasno letovanje otrok in mladine v osnovni šoli v Umagu in za gradnjo medobčinskega počitniškega doma v Novem gradu. Vse to pa terja precej sred- stev. Zato so posamozifi odborniki ob tej priložnosti povedali še vrsto bolj potrebnih gradenj v jeseniški občini, predvsem stanovanja za delavce. Prav zato ker ni denarja so sprejeli tudi sklep, da bodo kupili v Umagu le zemljišče za 3 milijone dinarjev in popravili kuhinjo v osnovni šoli v Umagu, kjer. bodo začasno letovali otroci iz jeseniške komune. Sklep o gradnji počitniškega doma v Novem Bradu V fatrl in o gradnji medobčinskega počitniškega doma za zdravs'veno ogrožene otroke pa ni bil sprejet. — M. Z. stih. Hkrati s tem so seveda govorili tudi o samofinansiran ju šolstva, ki je spričo tega, da še ni jasno, koliko sredstev bo občina lahko zagotovila za te potrebe, toliko bolj aktualen problem. Za posamezne šole so sicer že izdelani predračuni potreb in znašajo za celotno komuno približno 40 % več, kot so znašali lani. Bolj problematična pa je izdelava pravilnikov o delitvi osebnih dohodkov. O vseh teh in še nekaterih — morda nekoliko manj pomembnih problemih — bo izdelala na občnem zboru izbrana posebna komisija obširno poročilo, s katerim bo o problemih prosvetnih delavcev seznanila ObSS, ObO SZDL, ObLO in ostale družbene organizacije. Na občnem zboru je bilo nadalje precej govora tudi o precej slabem učnem uspehu učencev ob letošnjem polletju. Razprava je pokazala, da za takšen rezultat ni krivda le na prosvetnih delavcih, temveč da je še precej drugih ob-jektivnih vzrokov. Predvsem so bili glede tega omenjeni trije momenti. Med učenci je precejšnje število pešcev iz precej oddaljenih krajev, kar je za otroke prenaporno, če hočejo slediti pouku. — Drug problem je popuščanje pri ocenjevanju otrok v šoli. Slabi uspehi so zlasti občutni v primerih, ko so učenci kljub eni ali dvema slabima ocenama prepuščeni v višji razred. Posebno poglavje pa je sodelovanje staršev s šolo. V številnih primerih sploh ni mogoče govoriti o kakršnemkoli sodelovanju, mnogokrat pa o slabi in za otroke škodljivi vzgoji staršev. Ob koncu občnega zbora je bil Izvoljen še nov izvršni odbor sindikalne podružnice prosvetnih delavcev tržiške občine, ki mu bo tudi v prihodnjem letu predsedoval Mirko Brejc. — B. F. Lani 376 šoferjev Avto-moto društvo na Jesenicah sodi med največja in najbolj delavna tovrstna društva v Sloveniji. Svojo dejavnost je društvo usmerilo na izobraževanje vozačev motornih vozil, vzporedno pa tudi na ureditev društvenih garaž in voznega parka. Za izobraževanje so ustanovili v okviru društva avte" moto šolo, ki je organizirala lani 11 enomesečnih tečajev za bodoče šoferje — amaterje. Tečaje je obiskovalo okoli 400 slušateljev, od katerih je opravilo A izpit 111, B izpit 155 ter A in B izpit 110 — ali skupaj 378 kondidatov. Zasluga za tako številno izobraževanje vozačev gre vodstvu šole, ki Je uvedlo na šoli poučevanje cestnoprometnih predpisov, moto-roznans! v.i, eVktrotchnike, tehnike vožnje, praktične vožnje in prvo pomoč. Po zaključenem tečaju organizira šola interne praktične in teoretične izpite. Za uspešno vzgajanje vozačev motornih vozli si je zgradilo AMD Jesenice potrebne garaže in delavnico. Društvo ima 5 garaž, delavnico, 5 avtomobilov. 2 motorni kolesi, 1 športno kolo :n 1 moped. Pomembne uspehe dosega A Mil Jesenice tudi v sodelovanju s komisijo za varnost prometa pri ObLO Jerenice. Zato prav gotovo društvo s tako veliko dejavnostjo zasluži tudi javno priznanje. — U. Domača zanimivost - naravna hladilnica GORJE (M. Z.) - V Gorjah pri Bledu so še do danes, ko imamo že skoraj povsod razne električne naprave, ohranili naravno hladilnico za meso in druga pokvarljiva živila. Na kakšnem principu pravzaprav deluje ta hladilnica? Na vrhu lesenega ogrodja, ki ga vidite na sliki, so speljane vodovodne cevi, iz katerih pozimi, kadar je hud mraz, brizga voda, ki pada na zidano hladilnico (na sliki). Tam se naredi tudi do meter debela plast ledu, ki jo pozimi neprestano obnavljajo. Ko postane topleje, led na hladilnici zasujejo z žaganjem in potem pokrijejo z deskami. S tem dosežejo, da so led ohrani tudi do zelo vročega poletja in da je v hladilnici zadostna nizka temperatura za hlajenje mesa in drugih živil. Menda imajo pri Bledu še eno podobno naravno hladilnico. 791050 V medicini so še »deljena« mnenja, če je pri moških kritična doba ali ne. Prav lahko bi podvomili v to, ker v starosti pri moških ne opazimo sprememb — kot na primer pri ženski. Težave se prično navadno s petinštiridesetim letom, Zmanjša se izločanje spolnih žlez, hkrati se zmanjšuje tudi delovanje ostalih žlez z notranjim izločanjem, pogosti so glavoboli, posebno na tilniku, v mišicah vratu in ramen. Pogosto je tudi znojenje rok, hitro menjanje razpoloženja in razbija- nje srca. Pojavljajo se tudi bolečine v srcu. Ce se pojavlja to pogosto, je potreben pregled. Zaradi zmanjšanih funkcij telesa, se začne nabirati maščoba zlasti na trebuhu. Posebno izrazite so duševne spremembe. Pogosta je razdražljivost, nervoznost, pozabljivost, slaba koncentracija in slaba volja za delo. Pogcste so krize, ki imajo za po- sledico hitro zmanjšanje delovne sposobnosti. Zdravljenje naj se prične le tedaj, če smo gotovi, da gre za bolezenske motnje. Če so pojavi starostni, se je treba pač sprijazniti s tem, da je to normalen pojav in da ima tudi starost svoje lepote. Okolica in zdravnik lahko blagodejno vplivata na bolnika, da bo te težave laže prenašal. Uporabljajte puder? »Oščenia« pljuč '■' Da dihamo podzavestno, smo se Učili že v šoli. Navadno pozabimo na to funkcijo našega organizma, |ker morda nekje sključeni v zadušil j i vem prostoru opravljamo svoje 'delo. Pokvarjenega zraka niti ne odkrijemo, pač pa tisti, ki pridejo od zunaj, saj jih hoče kar zadušiti. Zaradi prezaposlenosti večkrat pozabljamo, da je treba našo no-!tr£njost tudi »očistiti«, ne da bi pri j tem izgubljali »čas in denar«. Treba je samo odpreti zjutraj okno ali iti za pol ure na sprehod. Na.ša mesta na srečo še niso tako velika, da ne bi našli poti na polje ali v ' gozd. Dihajte globoko in počasi: vdihnite skozi nos in pri tem razširite roke. Izdihujte počasi in pri tem .spuščajte roke ter štejte do dvajset. Trudite se, da izdihnete iz pljuč ves zrak. Pri tej vaji ni potrebno nobenega naprezanja. Ponovite vajo vsaj šestkrat dnevno in videli boste, kako debro se boste počutili. Upam, da ne uporabljate puder samo zato, da z njim zakrijete nečisto kožo in mozolje, ki bi se jih dugače sramovali. Poskusite raje z zdravo prehrano, dihalnimi in raz-gibalnhni vajami, da bi se mozoljev znebili. Puder uporabljamo, da ima obraz lepa barvo in da nas varuje MALI NASVETI — Starejše gospodinje si navadno ne negujejo rok in menijo, da se tako vsaj vidi, kt?» pri hiši največ dela. Tega mnenja pa niso vse, saj je pravi estetski užitek videti lepo negovane roke. Ne spomnite se vedno na reke, ko ste že začeli pomivati posodo in se vam tedaj ne zdi vredno iti po kremo v predal ali kopalnico. Pripravite si kremo nekje ob prestoru za pomivanje, da bo vedno pri raki in si jih po pomivanju namočite. Potrudite se, da vam bo to prešlo v navado. Trije modeli z modne revije »MODA 62« v Ljubljani. Na prvi skici je bledo-zelena volnena obleka, rahlo oprijeta, ki se proti dnu razširi z dvema globokima gubama. Obleko krasi malo pod pasom širok usnjen pas. Druga skica je predlog za spomladanski plašč bele barve, enostavnega kroja iz mehkega volnenega blaga. Modna linija podaljšanega pasu je poudarjena z dvema šivoma in slepima žepoma. — Model s tretje skice je primeren za starejše močnejše postave, saj s črno barvo in strogo navpično linijo resastega roba diskretno zakriva pomankljivost postave. Resasti rob je iz črno-rdeče volne. — Vsi trije modeli so zelo enostavni z rahlo podčrtano modno linijo in bi bili zato primerni tudi za konfekcijsko izdelavo, seveda z malenkostnimi spremembami in dopolnitvami. pred prahom in umazanijo mestnega vrveža. Na deželi, v gorah ob vlažnih jutrih koža ne potrebuje pudra; takrat naj vsrka vlažnost jutra in čudili se bosie njeni volj-nesii in mehkosti. Puder ne nanašajte na suho kožo, ampak vedno na ustrezno pod-kremo. Ce ste še tako utri-Jeni in zaspani, zvečer nikoli ne pozabite očistiti obraz šminke in pudra, saj bi s to malomarnostjo napravili veliko škode, ki bi se zjutraj težko popravila. Za obraz uporabljajte otroško milo, čistilno kremo ali obrazno vodo. S temi sredstvi si pazljivo očistite obraz in ga ne mazite čez noč, da bo koža prosto dihala. Za rečno pletenje malce zahteven pleten kostim v dveh nitkah kontrastnih barv. Krilo je podloženo s svilo, da lepo pade in se ne razte-guje Barometer dobrega okusa IV. NAPREDUJETE ALI NAZADUJETE Ce imate močnejšo postavo, ali nosite a) ohlapne bluze — b) šiljaste izreze pri oblekah — c) močno dekoltirane obleke — Ce ste zelo močni, ali oblačite a) gladko obleko z ozkim usnjenim pasom — b) navadno dvodelno obleko — c) široko obleko z nezalikanimi gubami — Ce ste majhni in debeli, kakšno blago si izberete a) blago z abstraktnim vzorcem — b) temno blago s podolgovatimi črtami — c) blago z velikim fantazijskim vzorcem —. Pritrdilni odgovori pri točkah a) pomenijo, da imate občutek za modo, vendar se vam ne posreči vedno, da Si se oblekli primerno svoji postavi. Drugi odgovori nam povedo, da se znate oblačiti moderno in imate tudi dovolj okusa za lepo oblačenje. Ce ste odgovorili pri tretji skupini vprašanj, je to dokaz, da še nikoli niste proučevali pred zrcalom, kakšen učinek doseže ta ali ona obleka na vaši postavi. V. ELEGANTNA ALI NE Kaj oblačite pri kopanju na morju a) dvodelno kopalno obleko — b) enodelno kopalno obleko — c) bikini — Kaj si izberete, ko ste povabljeni na koktail k prijateljem a) volneno sivo obleko — b) ozko črno svileno obleko — c) široko obleko iz blaga za plesne obleke — Pritrdilni odgovori pi točkah a) pomenijo, da se oblačite dokaj dobro, vendar se ne znate obleči kar najprimerneje za vsako priložnost. Odgovori pri točkah b) dokazujejo, da ste elegantni na vsakem mestu in v vsakem času. Imate zelo živahen značaj, vendar svoje garderobe ne izbirate z večjo mero okusa. KONČNI REZULTAT Ce 6te zbrali 18 odgovorov pri točki b), je to dokaz, da se oblačite brezhibno. 14 pozitivnih odgovorov pri isti točki pomeni, da se primerno oblačite in ne pozabljate na svojo osebno noto. 8 takih odgovorov je dokaz, da imate sicer smisel za moderno oblačenje, vendar imate pri oblačenju premalo poguma, zaupanja in domišljije. Manj kot 8 pritrdilnih odgovorov pri točkah b) pomeni, da nimate preveč smisla za dobro izbiro oblek. Radi se izognete vsakemu, še tako majhnemu trudu. Vsaj malo bolj pomislite na to, da še vedno velja pravilo, da obleka naredi človeka in si tudi skušajte zamisliti, kaj vaša obleka dela iz vas. 1 Malih oglasov, ki niso plačani iprej, ne objavljamo. Vsaka be-velja: preklici in čestitke po din, ostalo po 30 din. Osmrtnice okviru 5.000 din, brez okvirja 3000 Naročniki imajo popust PTpciaMI Prodamo prostostoječ, zidan, kromiran štedilnik. Ima 6 plošč, vdelan bojler, 4 pečice, dvoje kurišč. Kupci si štedilnik lahko ogledajo vsak dan popoldne v kulturnem domu v Mošnjah, P. Brezje 165 Proda..n 2 rabljeni kredenci. Jelenska 44, Kranj lo7 Prodam prašiča, 130 kg težkega. Prebačevo 41 163 Zelo ugodno prodam Topolino B. Jože Saidel, Heroja Bračiča 3, Tržič 169 Prodam kr.hinjsko pohištvo, dobro ohranjeno. Naslov v glasnem Oddelku 170 Prodam japonski trazistor. Naslov V oglasnem oddelku 171 Prodam otroško posteljico z vložkom. C. na Klane 5, Kranj 172 Prodani šivalni stroj — pogvez-Ijiv, z okroglim čolničkom. Siva tudi nazaj. Naslov v oglasnem oddelku 173 Prodam debelega prašiča, — Vo-kio 13 174 Prodam dvosobno stanovanje v središču mesta. Ponudbe oddati v »glasni oddelek pod »Takoj« 175 Ugodno prodam Fiat 600. Naslov V oglasnem oddelku 176 Prodam odličen Topolino C. Ogled v nedeljo dopoldne. Naslov V oglasnem oddelku 177 Prodam pomivalno mizo. Stirno-va 9, Kranj 178 ITgcdno prodam Vespo 125 ccm. Miloš Krermer, Vodopivčeva 12, Kranj 179 Prodam 2 prašiča. Breg ob Savi 19 180 Predam 80 basno klavirsko harmoniko Hohner-Verdd. Ogled vsak dan. Franc Golob, Dela viska 33, Kranj 181 Prodam dve kravi, ki besta čez tri tedne teletili. Zadnik, Sp. Brni-ki 46 182 Prodam 12 m cepljenih bukovih drv. — Naslov v Papirnici, Železniki 210 Prodam moško kolo. Basaj, Suha št. 40, Kranj s 204 Prodam konja in prašiča, 140 kg težkega. Tenetiše 23 205 Prodam 1009 kg krmilne repe in 10G0 k? korenja. Karol Berčič, Srednje Bitnje 39 206 Prodam kravo s teletom ali brez in 2 prašiča 120 do 160 kg težka. — Voglje 49 207 Prodam 50 do 60-litrski vzidljiv bakren kotel za kuhanje svinine ali perila. Naslov v ogl. oddelku 208 Ugodno prodam dobro ohranjeno motorno kolo DKW 250 ccm. Zupan, Mošnje 24, Brezje 209 Ugodno dam v najem malo posestvo na ravnini ob cesti in blizu industrije. Naslov v ogl. odd. 120 Slaščičarna-kavarna, Kranj, sprejme vajenko-servirko. 189 Preklicujem besede, ki sva jih širila o Cirilu Trčku iz Gorenje Dobrave 9, kot neresnične. Anton Ferlan, Lešnjak Tončka 190 Preklicujem veljavnost kmečke zdravstvene izkaznice št. A-143134 CEPLJENJE PSOV Na podlagi 4. člena odredbe o obveznem zaščitnem cepljenju psov proti Steklini (Uradni vestriik okraja Kranj, št. 16-137 61) oddelek za gospodarstvo ObLO Kranj RAZGLAŠA, da bo obvezno cepljenje psov proti steklini po naslednjem razporedu: CEPLJENJE PSOV žabnica 22. L 1962 ob 8. uri pred Krajevnim uradom, Bitnje 22. 1. 1962 ob 10. uri pri Strahincu, Si razišče 22. 1. 1962 ob 15. uri pri Naučku, Zalog 22. 1. 1962 ob 8. uri pri Recku, Cerklje 22. 1. 1962 ob 10. uri pri Zadružnem domu. Trata 22. 1. 1962 ob 14. uri pri Godelmanu, Naklo 23. 1. 1962 ob 8. uri na običajnem mestu, Podi -jzje 23. 1. 1962 ob 10. uri na običajnem mestu, Duplje 23. 1. 1962 ob 12. uri na običajnem mestu, Predrlvor 24. 1. 1962 ob 8. uri na običajnem mestu, Kokra 24. 1. 1962 ob 11. uri na običajnem mestu. Jezersko 24. 1. 1962 ob 13. uri na običajnem mestu, Predoslje 24. 1. 1962 ob 14. uri na običajnem mestu, Kokrica 24. 1. 1962 ob 15. uri pri Gasilskem domu. Rakovica 25. 1. 1962 ob 8. uri pri Zimarici, Besnica 25. 1. 1962 ob 10. uri pri Zadružnem domu. Nemi!je 25. 1. 1962 ob 11. uri pri gostilni, Gorice 25. 1. 1962 ob 10. uri na običajnem mestu, Trstenik 25. 1. 1962 ob 12. uri na običajnem mestu, Bres 25. L 1962 ob 15. uri na običajnem mestu, Praše 25. L 1962 ob 16. uri pred Kraievnim uradom Kranj 26. 1. 1962 ob 14. uri na Sejmišču, Primckovo 26. L 1962 ob 16. uri pri Vrečku, šenč::r 30. L 1962 ob 8. uri pri gostilni Jama, Visoko 30. 1. 1962 ob 11. uri pri KZ, Prebačevo 30. L 1962 ob 14. uri pri Novaku, Voklo 30. L 1962 ob 15. uri pred KZ, Trboje 30. L 1962 ob 17. uri na običajnem mestu. K cepljenju je treba privesti vse pse nad 5 mesecev stare. Lastniki plačajo za cepljenje 300 din in 20 din za pasjo markico. Za zamudnike iz vseh krajev bo cepljenje 6. 2. 1962 na Sejmišču v Kranju ob 15. uri. Za posameznike in zamudnike je tarifa 500 din. Kršilci določb odredbe o obveznem zaščitnem cepljenju psov proti steklini bodo kaznovani po 72. členu temeljnega zakona o varstvu živine pred živalskimi kužnimi boleznimi (Uradni list FLRJ, št. 26,54). ostalo na ime Jože Klinar, Planina 39, Jesenice 191 Izgubljeno emajlirano lesonit ploščo lastnik lahko dobi na Jezerski cesti 93 192 Petru Markoviču, ki je na odsluženju vojaškega roka, V. p. 6381-3 Sarajevo, želijo vse dobro za 21. rojstni dan, domači 193 Avtomobilisti! Prevleke za se ..siže vam izdela Bohorič, Gregorc;jeva 1, Kranj 194 NSU Prinio 58 zamenjam za Fiat 500 C — dostavni voz. Ostalo doplačam. Hrastje 22 19) Prosvetno društvo Velesovo priredi v nedeljo v prosvetni dvorani v Velescvem igro Alda de Benedet-ti: »Dva ducata rdečih vrtnic«. — Po igri ples 198 Ženska 40 let z garažo v Kranju išče družabnika — moškega od 40 let starosti naprej, treznega, inteligentnega z izpitom za avto in s 150 do 200 tisoč din gotovine. Ponudbe oddati v oglasni oddelek pod »Fiat 600« 107 Poštena gospodinja, 25 do 40 let, z znanjem kuhe, dobi stalno mesto pri 3-članski družini. Oddati ponudbe pod »10.000« 193 Tistemu, ki mi od Ljubljane do Kranja preskrbi sobo in kuhinjo — dam 50.000 din nagrade. Naslov v oglasnem oddelku 193 Cenjene stranke obveščam, da izdelujem po naročilu poročne prstane in ©slala zlatarska dela. — Zupančičeva ulica 2 — prva hiša čez novi most preko Kokre. Se priporočam. Ivan Levionik, zlatar, Kranj 200 Vzamem v najem hišo z večjim vrtom ali manjše posestvo. Ponudbe oddati v oglasni oddelek pod »Vrt« 201 X. tradicionalni tekstilni ples v Kranju je preložen od 27. januarja na 3. februar 202 Kupimo mizarski kombinirani stroj. Veletrgovina Živila, Kranj, Titov trg 183 Kupim pašnem al ni k za mleko. — Ceš-njica 5, Podnart 184 Kupim brejo svinjo in drobilec za žito, »šrotar«. Janez Kalan, Šenčur 235 185 Kupim 4 grame zlata za zobe. Ponudbe s ceno poslati Alojziju Jan, Višelnica 12, Zg. Gorje 186 Kupim suhe hrastove in orehove deske 50 in 30 mm. Karol Ažman, mizar, Savska cesta 12, Kranj 203 Kupim volička - enoletnika. Zeni, Sp. Besnica 46 187 Kupim dromeljne za gumi voz, 2 do 3 tone nosilnosti. — Naslov v oglasnem oddelku 188 Smrekove deske, 30 do 50 mm — kupim. Vilko Mlakar, žično pletilstvo, Cesta St. Žagarja 6, Kranj 118 Hlodovino (smreke, bor) kupim. Vilko Mlakar, žično pletiljstvo, Cesta Staneta Žagarja 6, Kranj 119 objave sprejem v tečaj je že priznana I. stopnja izobrazbe (polkvalifikacija) ali večletna praksa na vodilnem mestu v kuharski stroki. Prošnje za 6prejem v tečaj naj interesent, tke ali ustanove pošljejo do 31. janjar-ja 1962 na Zavod za napredek gospodinjstva Kranj, Stritarjeva 6. - PRODAJA HIŠE V ŽELEZNIKIH Dne 27. januarja 1962 ob 11. url dopoldne bo javna dražba za prodajo hiše št. 137 Železniki, vulgo Plava Dražba bo v pisarni Proizvodnega ckoliša Martinj vrh. Prednost pri nakupu imajo organizacija družbenega sektorja. Prostori, ki sa uporabljajo za zbiralnico mleka, sa izvzeti. — GKZ za Selško dolino« Cešnjica. RAZPIS UO Klimatičnega zdravilišča Tone Cufar, Dvorska vas p. Begunja na Gorenjskem, razpisuje delovno mesto samostojne kuharice. Pogoj: kvalificirana kuharica z večle.no pakso. Plača po pravilniku o razdelitvi osebnih dohodkov zdravilišča. Samsko stanovanje preskrbljeno. Nastop službe takoj. Pismena ponudbe dostavite na Upravo zdravilišča do 31. januarja 1962. OBJAVA TEČAJI ZA KVALIFIKACIJE , V SKOFJI LOKI Šolski center za kovinsko stroko in obrt lesne stroke v Skofji Loki organizira za odrasle 1. tečaj za pridobitev kvalifikacije v kovinski stroki in v obrti lesne stroke; 2. tečaj za pridobitev visoke kva-liiikacije v kovinski stroki in v obrti lesne stroke. Pouk v tečajih bo v popoldanskem Času. Prijave pošljite do 1. febr. 1962 na gornji naslov. RAZPIS Komisija za nastavitev in cdsta-vitev delavcev in uslužbencev pri Gostinskem podjetju Dom na Jezerskem Jezersko razpisuje naslednja delovna mesta: 1. poslovodja za gostišče Jezerski vrh 2. poslovodja za gostišče Kanonir 3. poslovodja za gostišče Grad Hrib - Preddvor 4. poslovodja za gostišče Križnai — Preddvor 5. natakarje oziroma servirke 6. kuharice 7. ekonoma 8. sobarico Pogoji: Pod 1 do 4 kvalificiran natakar z vsaj 5-1 etno prakso in vešč vodenja obrata. Pod 5 kvalificiran natakar ali 6ervirka z najmanj 4 leta prakse. Pod 6 kvalificirane kuharice, najmanj 4 leta prakse. Pod 7 praksa na tem delovnem mestu. Samsko stanovanje zagotovljeno« nastop službe po dogovoru. Osebni dohodki po pravilniku podjetja. TEČAJ ZA KVALIFICIRANE KUHARJE(ice) Zavod za napredek gospodinjstva Kranj organizira pripravljalne tečaje za II. stopnjo izobrazbe za dosego poklica kvalificirani kuhar-ica. Prvi tečaj se bo pričel 15. marca, drugi pa septembra 1962. Pogoj za Pri zahvali Mirka Pikor.a je tiskarski škrat vrinil 2 napaki, ki jih popravljamo. Namesto »niti« mora biti -nit-in namesto »korodstvo« mora biti »sorodstvo«. Poročila poslušajte vsak dan ob 05., 6., 7., 8., 10. 12., 13.* 15.* 17., .i 23. in 24. url ter radijski dnevnik ob 19.30. Ob nedeljah pa ob 6.05., 7., 9., 12., 13., 15., 17., 22., 23. 4n 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30. SOBOTA - 20. januarja 6.30 Napotki za turiste 8.05 Poštarček v mladinski glasbeni redakciji 8.35 Zabavne melodije 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo 9.25 Zvoki Balkana 10.15 Od tod in ondod 11.00 Nekaj folklore iz Južne Amerike 11.15 Angleščina za mladino 11.30 Petra Iljiča Cajkovskega opus 1 11.37 Samcspev »Otrok in mati« 12.05 Nekaj narodnih ob spremljavi harmonike 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Franc Skledar: Uspehi v poljedelstvu Rakičan 12.25 Melodije ob 12.25 13.30 Zadovoljni Kranjci s pevci 13.45 Holandiska pihalna godba 14.00 Sestanek v dvoje in še nekaj 14.20 Igra orkester Max Greger 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.20 Napotki za turiste 15.25 Hitri prsti 15.40 Planinski oktet iz Maribora 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Gremo v kino . .. 17.50 Orkester Rav Anthonv 18.00 AkTualnosti doma in v svetu 18.10 Dve Wagnerjevi uverturi 18.45 Okno v svet 19.C5 Sobotni domači pele-mele 20.00 V vedrem ritmu 20.20 Zabavna radijska igra 20.50 Melodije za prijeten konec tedna 22.15 Oddaja za naše izseljence NEDELJA - 21. januarja 6.00 Na saneh .. . 6.30 Napotki za turiste 6.35 Veseli zvoki 7.15 Vedre melodije 8.09 Mladinr-ka radijska igra 8.37 Srcmavajmo naše glasbene umetnike 9.C6 V novi teden z zabavno glasbo 9.45 Pesmi Rada Simonitija 10.00 Se pomnite, tovariši . .. 10.30 Pisan glasbena dopoldan 11.30 Beli hodniki v Valdoltri 11.50 Orkester Franck Pourcel 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. 13.30 Za našo ves 14.00 Slovenski oktet poje črnske duhovne pesmi 14.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. 15.15 Trikrat pet 15.30 Zabavna glasba za vedro razpoloženje 16.00 Humoreska tega tedna 16.20 Operne melodije 17.05 Majhni zabavni ansambli 17.15 Radijska igra 18.02 Pet srbskih plesov 18.13 Nekaj španskih in južnoameriških melodij 18.30 Športno popoldne 19.05 Nedeljska panorama 20.00 Izberite melodijo tedna PONEDELJEK - 22. januarja 8.05 Glasbena lirika Josefa Suka 8.30 Iz Thomasove Mignon 8.55 Za mlade radovedneže 9.25 Orkestralni intermezzo 10.15 Od tod in ondod 11.00 Poje Ženski vokalni kvartet 11.15 Naš podlistek 11.35 Od valčka do tvvista 12.05 Tri pesmice Borisa Kovačiča 12.15 Radijska kmečka univerza — ing. Mihael Leonardi: Novi pogledi glede obdelave v vinogradih 12.25 Melodije ob 12.25 13.30 Zvočna mavrica 14.10 Baritonist Rudolf Sutej poje staroklasične arije 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo , 15.20 Godala in zabavni zbori 15.40 Literarni sprehod 16.00 Vsak dan za vas 17.05 55 minut za ljubitelje operne glasbe 18.00 Aktualnosti doma in v svstu 18.10 Veliki zabavni orkestri 18.45 Radijska univerza 19.05 V Španiji s skladatelji 20.45 Kulturni globus TOREK - 23. januarja 8.05 Gorenjski vokalna oktet 8.25 Zvočni kaleidoskop 8.55 Za šolarje 9.25 Iz albuma sopranskih arij 10.15 Izberite melodijo tedna 11.00 Sonata št. 2 v c-molu 11.15 Utrjujte svojo angleščino 11.30 Pol ure pri skladatelju Blažu Arniču 12.05 Sekstet »Plešfco« s triom Bardorfer 12.15 Kmetijski nasveti — Vlado Martelanc: Kuhanje voščin in pravilno ravnanje z voskom 12.25 Melodije ob 12.25 13.30 Domači napevi izpod zelenega Pohorja 13.50 Orkester Roberto Rossi 14.05 Za šolarje 14.25 Chopin in trije pianisti 15.20 Zabavni orkester Alfed Scholz 15.30 V torek na svidenje 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Puškin in Gogolj v glasbeni literaturi 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe 18.45 S knjižnega trga 19.05 Uvertura in pisemska scena iz opere Evgenij Onjegin 20.00 Poje Komorni zbor RTV Ljubljana 20.30 Radijska igra 21.49 Sonatina za oboo in klavir SREDA - 24. januarja 8.C5 Matineja v ljudskem tonu 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb 9.25 Cefert ue z orkestrom Erwin Lehn 9.40 Samcspev »Gozd v septembru-« 10.15 Od tod in ondod 11.00 Segava klaviatura 11.15 Človek in zdravje 11.25 Verdi s solisti Ljubljanske Opere 12.05 Vaški kvintet z Božom in Miškom 12.15 Radijska kmečka univerza — dr. Franjo Janežič: Zatiranje kostanjevega raka 12.25 Melodije ob 12.25 13.30 Slovanski plesi op. 72 14.05 Za šolarje: Sestanek s slavo 14.35 Veliki zabavni orkestri 15.20 Komorna portretna študija skladatelja Pavla Sivica 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Šoferjem na pot 17.50 Orkester Raphaele 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Odlomki iz opere Werther 18.45 Ljudski parlament 19.05 Igra violončelist Janoš Starker 20.00 Naš variete 20.45 Car in tesar — radijska priredba opere 22.15 Po svetu jazza ČETRTEK — 25. januarja 8.05 Georg Espitailer s svojim ansamblom 8.20 Zabavni orkester RTV Zagreb 8.35 Matineja s Slavkom Ostercem 8.55 Za šolarje: Lišček 9.25 Petnajst minut za ljubitelje cha-cha 9.40 Pet minut za novo pesmico 1015 Od tod in ondod 11.00 Finalo opere Fidelio 11.30 Zvoki za zabavo 12.05 Trio orglic Andreja Blumauerja 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Stojan Vrabl: Pojav rdečega pajka v vinogradih 12.25 Melodije ob 12.25 13.30 Skladbe Radovana Gobca poje Mariborski komorni'zbor 13.50 Klavir v ritmu 14.00 Tri simfonične rapsodije 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.20 Hitri prsti 15.30 Turistična oddaja 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Koncert po željah poslušalcev 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Naši mladi reproduktivci z novimi posnetki 18.45 Kulturna kronika 19.05 Popevke slovenskih avtorje* 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov 20.45 Godala v ritmu 21.00 Literarni večer 21.40 Simfonietta 22,55 Pojeta Vladimir Ruždjak in Cvetka Ahlin 21.15 Oddaja o morju 22.50 Literarni nokturno Televizija PETEK — 26. januarja 8.05 Nekaj odlomkov iz oper 8.40 Orgle in orglice 8.55 Pionirski tednik 9.25 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe 10.15 Od tod in ondod 11.00 Suita in modo antico 11.15 Naš podlistek 11.35 Šopek hrvatskih samospevov z medigrami 12.05 Belokranjske pesmi in plesi 12.15 Radijska kmečka univerza — ing. Jaka Ferjan: Nova usmeritev v prašičjereji 12.25 Melodije ob 12.25 13.30 Pojeta Jan Pearce in Lonard VVarren 14.05 Za šolarje: Poti v domovino 14.35 Radi bi vas zabavali 15.20 Ludvvig van Beethoven z vedre strani 15.45 Jezikovni pogovori 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Portreti iz 6tare italijanske glasbe 17.45 Prva simfonija 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Indonezijske pesmi 18.25 Poje zbor Slovenske filharmonije 18.45 Iz naših kolektivov 19.05 Dva prizora iz Donizzetijevega Pasquale 20.00 Instrumentalna zabavna glasba slovenskih avtorjev 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled 20.30 Priljubljene točke iz klavirskega in violinskega repertoarja % SOBOTA - 20. januarja 18.88 Maščevalec iz dobrote — mladinska TV Igra 19.00 TV pošta 19.15 S kamero po domovini in svetu 20.00 TV dnevnik 20.20 Propagandna oddaja 20.35 Na tajnem kanalu — .i humoristična oddaja 21.05 Variete 22.15 Veliki nemi filmi 22.15 Serijski film 22.45 TV dnevnik II. £ NEDELJA - 21. januarja 9.55 Tekmovanje v slalomu — prenos iz Kitzbiichla 11.15 Oddaja za kmetovalce 11.45 Moj konj A jak — film iz serije Veter 13.25 Tekmovanje v slalomu 14.45 Športno popoldne — posnetki dopoldanskega tekmovanja najboljših telovadcev v Novem Sadu 18.00 V nedeljo popoldne 18.45 Rezerviran čas za prenos športnega dogodka iz Italije 20.00 Sedem dni 20.45 Plašč — sovjetski igrani film 9 PONEDELJEK - 22 januarja 18.00 Veter — serijski film 18.30 Iz industrije za industrijo 19.00 TV pregled 20.00 TV dnevnik 20.20 Propagandna oddaja 20.30 Citra - TV drama 21.30 Planet zemlja — serijski film 22.00 Tedenski športni pregled 22.15 TV dnevnik II. 0 TOREK - 23. januarja 20.00 TV dnevnik 20.20 Finale natečaja jugoslovanske Radiotelevizije za najboljšo pesem Evrope 62 £ SREDA — 24. januarja 18.00 Mali vrtiljak — zabavna oddaja 18.40 Jim iz džungle — serijski tu— 19.05 Drugače bi 6vet miroval — poljudnoznanstvena oddaja 18.00 Pionirski mozaik 19.00 Cannonball — serijski film 19.30 TV obzornik 20.00 TV dnevnik 20.20 Propagndna oddaja 20.30 Zimski akordi — zabavno- glasbena oddaja 21.30 Portreti in srečanja 22.00 TV dnevnik II. £ ČETRTEK - 25. januarja 18.00 Otroški filmi 19.00 Cas, ljudje in dogodki 20.00 TV dnevnik 20.20 Dokumentarni film 20.20 Iz kraja v kraj — javna zabavna quiz oddaja 21.30 Mladi slovenski skladatelji ' našem studiu 21.30 Veliki nemi filmi 22.00 TV dnevnik II. © PETEK - 26. januarja 19.00 TV mesečnik 19.30 Tajni dnevnik dr. Hudson* -, . serijski film 20.20 TV dnevnik 20.20 TV o filmu 21.05 Spored jugoslovanske kinoteka 22.30 TV dnevnik II. Turistični informator ■■■ _._i___._____— \ Jesenice »RADIO« 20 do 22. januarja španski barvni VV film CARMEN IZ GRANADE 23. do 24. januarja nemški barvni film ESNAPURSKI TIGER 25. do 26. januarja jugoslovanski film TRČENJE NA VZPOREDNICAH Jesenice »PLAVŽ« 20. do 21. januarja jugoslovanski film PO SLEDI ZMAJA 22. do 24. januarja španski barvni iTV* film CARMEN IZ GRANADE 25. do 26. januarja nemški barvni fjim ESNAPURSKI TIGER Žirovnica 20. januarja japonski barvni film BAMPION IN IGRALKA 21. januarja francoski barvni CS film VITEZ GRBAVEC 24. januarja jugoslovanski film PO SLEDI ZMAJA Dovje 20. januarja švedski film KRVAVA LETA 21. januarja japonski barvni film 6/.MPION IN IGRALKA 25. januarja španski barvni VV film CARMEN IZ GRANADE Koroška Bela 20. januarja francoski barvni CS film VITEZ GRBAVEC 21% januarja nemški barvni film ESNAPURSKI TIGER 22. januarja jugoslovanski film PO SLEDI ZMAJA Kropa 20. januarja slovenski film PLES V DEŽJU cb 20. uri 21. januarja ameriški film DETEKTIVSKA ZGODBA ob 15. in 19.30 uri 25. januarja špan. film DOBRODOŠEL MARŠAL ob 19.30 uri * Ljubno 21. januarja ameriški barvni CS film OBRAČUN PRI OK KORALU ©b 16. in 19. uri Skofja Loka »SORA« 50. januarja ameriški film SEDMO SIMBADOVO POTOVANJE Ob 18. uri 23. januarja sovjetski film ZORANA LEDINA - I. del ob 20. uri 21. januarja ameriški film SEDMO SIMBADOVO POTOVANJE ob 9.30, 17. in 20. uri 21. januarja sovjetski film ZORANA LEDINA - I. del ob 15. uri 22. januarja sovjetski film ZORANA LEDINA - II. del ob 18. in 20. uri 23. januarja Jtalijan. film BRANAM SVOJO LJUBEZEN ob 18. in 20. uri 24. januarja sovjetski film ZORANA LEDINA - III. del ob 18. in 20. uri 25. januarja francoski film RESNICA ob 20. uri Radovljica 20. januarja ameriški film POSLEDNJA OBALA ob 20. uri 21. januarja ameriški film POSLEDNJA OBALA ob 15.30 in 20. Ur: 21. januarja jugoslovanski film SERVISNA POSTAJA - II. del ob 18. uri 21. januarja ameriški barvni CS film MOZ, KI GA NI BILO ob 10. uri matineja 23. januarja italijanski film SMELI PODVIG ob 20. uri 24. januarja italijanski film SMELI PODVIG ob 18. in 20. uri 25. januarja ameriški barvni film V ZNAMENJU ZOROA ob 20. uri 26. januarja jugoslovanski barvni film BOLJE JE VEDETI ob 20. uri. SOBOTA - 20. janu?rj3 »Center« — ameriški barvni CS film GIGI ob 16., 13. in 20. uri, premiera italijan. barvnega CS filma ORIENTALKE ob 22. uri. »Storžič« - francoski film SVETNIK VODI PLES ob 10., 15.. 17. in 21. uri; francoski VV film OCl LJUBEZNI ob 19. uri. »Svoboda« — francoski barvni CS film NENAVADNA AMERIKA ob 18. in 20. uri. »Cerklje - Krvavec« - ameriški barvni flim STARI RUMENKO ob 19. uri. »Naklo« — ameriški barvni film MAČKA NA VROČI PLOČEVINASTI STREHI - ob 19. uri. »Potujoči kino« — češki film POKORNO JAVLJAM - II. del Svejka ob 19. uri v Šenčurju. NEDELJA — 21. januarja »Center« — francoski film SVETNIK VODI PLES ob 14. uri, ameriški barvni CS film GIGI ob 16. in 18. uri, sovjetski barvni film TIHI DON - 1. del ob 20. uri. »Storžič — sovjetski barvni C S film ZIMSKA FANTAZIJA matineja ob 10. in 13. uri, francoski W film OCl LJUBEZNI ob 15. in 17. uri, francoski film SVETNIK VODI PLES ob 19. in 21. uri. »Svoboda« — francoski barvni CS film NENAVADNA AMERIKA ob 14. in 16. uri, francoski W film OCl LJUBEZNI ob 18. in 20. uri. »Cerklje - Krvavec« — ameriški barvni film STARI RUMENKO ob 15.30 in 18. uri. »Potuioči kino« — češki film POKORNO JAVLJAM - II. del Svejka ob 15.30 uri v Preddvoru, v Predosljah ob 18.30 uri. »Naklo« — ameriški barvni film MAČKA NA VROČI PLOČEVINASTI STREHI ob 15.30 in 18. uri. PONEDELJEK - 22. januarja »Center« — italijanski barvna CS film ORIENTALKE ob 16., 18. in 20. uri. »Storžič« — sovjetski barvni film TIHI DON - I. del ob 10., 16., 18. in 20. uri. TOREK - 23. januarja »Center« — italijanski barvni CS film ORIENTALKE ob 16., 18. in 20. uri. »Storžič« — sovjetski barvni film TIHI DON - I. del ob 10., 16., 18. in 20. uri. »Svoboda« - franc. film SVETNIK VODI PLES ob 18. in 20. uri. SREDA - 24. januarja »Center« — italijanski barvni CS film ORIENTALKE ob 16., 18. in 20. uri. »Storžič« — sovjetski barvni film TIHI DON - II. del ob 10., 16., 18. in 20. uri. gledališče PREŠERNOVO GLEDALIŠČE V KRANJU SOBOTA - 20.januarja ob 19.30 uri za red SOBOTA Oder mladih - A. S. Makarenko . ZAČENJAMO ŽIVETI NEDELJA - 21. januarja ob 10. uri dopoldne URA PRAVLJIC, ob 16. uri za izven A. S. Makarenko ZAČENJAMO ŽIVETI; ob 14. uri URA PRAVLJIC na Bledu; ob 16. uri URA PRAVLJIC na Jesenicah. ČETRTEK - 25. januarja ob 19.30 A. S. Makarenko ZAČENJAMO ŽIVETI - Oder mladih za delegate VII. kongresa LMS KRANJSKA GORA - Kdor je nameraval obiskati ta kraj do konca januarja, bo moral svoj načrt spremeniti. Do konca januarja bodo vse turistične sobe pri privatnikih zasedene. Na razpolago je le nekaj nezakurjenih. HOTEL ERIKA - vsa mesta zasedena do 31. januarja. HOTEL RAZOR - vsa mesta zasedena do 31. januarja. HOTEL VITRANC - vsa mesta zasedena od 21. do 26. januarja. Do konca januarja je na razpolago še 5 prostih mest. DOM V PLANICI - od 23. do 31. januarja vsa mesta zasedena. MOTEL KRANJSKA GORA - od 23. do 31. januarja vse zasedeno, po tem datumu bo v motelu še nekaj neoddanih mest. ERJAVČEVA KOCA NA VRŠIČU — do 27. januarja 42 prostih ležišč. RATECE-PLANICA - po 21. januarju bodo zasedene vse sobe pri zasebnikih. Gostilna »Žerjav« ima trenutno proste 4 sobe. — Gostilna »Mojmir« nima prostih mest, pač pa bo imela sebe proste od 1. februarja dalje. GOZD MARTULJK - Gostilna »Jožica« ima do 31. januarja vse sobe zasedene, medtem ko je 7 sob pri privatnikih še prostih. BOHINJ - Hotel »Zlatorog« ima 80 prostih ležišč, Hotel »Jezero« 10, hotel »Pod Voglom« 80, »Mladinski dom« 56, toda le do 28. januarja. — Dom na Komni je zaseden, »Crna prst« 7 ležišč in 3 pri privatnikih. Turistično društvo pa ima na voljo še 47 ležišč v privatnih turističnih sobah. CESTA DO DOMA V PLANICI je prevozna samo s snežnimi gumami in verigami. Cesta proti Vršiču prevozna samo do hotela »Erika«. Vzpenjači — sedežnica in vlečnica—v Kranjski gori obratujeta. — Snežne razmere za smučanje 6O dobre. TRZlC - Ce se boste v soboto in nedeljo mudili v Tržiču, boste imeli na voljo prenočišča v hotelu »Pri pošti«, ki razpolaga s 16 prostimi ležišči, pri zasebnikih pa je še 12 prostih ležišč. PODLJUBELJ - Tu boste dobili prijetno prenočišče pri Marti Ankete, ki ima še 7 prostih postelj (telefon 386). PLANINSKI DOM POD STOR-ZlCEM - Ce ste v prihodnjih 14 dneh nameravali obiskati ta dom, svoj načrt spremenite. Dom bo od 20. januarja do 5. februarja povsem zaseden. KOFCE - PLANINSKI DOM - Tudi tu velja ponoviti opombo iz prejšnjega odstavka: vse zasedeno! KRANJ - Hotel »Evropa« ima trenutno 3 prosta mesta, hotel Jelen pa 5. Ce bo teh zmanjkalo, je 8 prostih ležišč še pri privatnikih. V dneh 25., 26. in 27. januarja bedo vsa prenočišča pri Jelenu zasedena. JEZERSKO - Cesta na Jezersko je prehodna, pa tudi s prenočišči ne bo stiske. Dom na Jezerskem ima 37 prostih ležišč, razen tega pa je v zasebnih turističnih sobah še 51 neoddanih postelj. DOM NA JOŠTU - Za prenočišča ne bo zadrege — 28 prostih ležišč. Penzion velja 1000 dinarjev. S hrano in pijačo boste zadovoljni. SMUČANJE Planica — Mednarodna prireditev v skokih na 80-metrski skakalnici, ki se je bosta prvič udeležila med ostalimi tudi dva tekmovalca iz Sovjetske zveze. Planica — Okrajno prvenstva v skokih za člane, mladince in pionirje na 50- in 15-metrski skakalnici; pričetek tekmovanja ob 10.30. Bohinj — Predvideno prvenstvo Gorenjske v alpskih disciplinah je zaradi 6labih snežnih razmer preloženo za nedoločen čas. HOKEJ NA LEDU Ljubljana — Ze danes zvečer bo srečanje za državno prvenstvo med hokejskima moštvoma Ljubljane in državnim prvakom Jesenice. KEGLJANJE Ljubljana — Danes popoldne ob 16. uri bo na Gradisovem kegljišču nastopil kranjski Triglav skupno s Celjem za naslov republiškega ekipnega prvaka. tržni pregled V KRANJU Fižol 100 do 150 din, mleko 45 dinarjev, ajdova moka 130 do 150 dinarjev, koruzni zdrob 55 do 60 dinarjev, koruzna moka 50 do 55 dinarjev, ješprenj 80 do 120 din, kaša 140 do 150 din, krma za kokoš 45 do 50 din, koruza 50 din, oves 30 dinarjev, proso 60 do 65 din za liter; korenček 40 do 60 din, sir 120 do 150 din, surovo maslo 640 do 720 dinarjev, zaseka 400 din, čebula 100 do 120 din, krompir 25 din, špinača 400 din, radič 4G0 diru sladko zelje 40 do 60 din, kislo zelje 70 do 80 dinarjev, kisla repa 40 do 50 din, pesa 40 do 60 din, redkev 50 din, jabolka 50 do 70 din, motovileč 600 do 800 din, prašičevo meso 600 din za kg; zelena in peteršilj 10 do 15 dinarjev, za šopek; smetana 18 din za merico; česen 10 do 25 din, por 10 do 15 din, klobase 120 din, jajca 38 do 40 din, kokoš 600 do 800 din, zajci 70~0 din za komad. Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da nas je v 53. letu starosti nenadoma zapustil naš dobri mož, oče, brat in stric JANEZ HAFNER delavec v produkciji tovarne ISKRA Pogreb dragega pokojnika bo v soboto, 20. tega meseca ob 16. uri izpred hiše žalosti Tro-jarjeva v na pokopališče v Smartnem. Prosimo tihega sožalja — Žalujoči: žena Albina, sinovi: Janez, Marjan, Viko in ostalo sorodstvo ostalo Malih oglasov, ki niso plačani aprej, ne objavljamo. Vsaka be-velja: preklici in čestitke po din, ostalo po 30 din. Osmrtnice okviru 5.000 din, brez okvirja 3000 Naročniki imajo popust Prodamo prestosioječ, zidan, kro-miran štedilnik. Ima 6 plošč, vdelan bojler, 4 pečice, dvoje kurišč. Kupci si štedilnik lahko ogledajo vsak dan popoldne v kulturnem domu v Mošnjah, P. Brezje 165 Prodajn 2 rabljeni kredenci. Jezerska 44, Kranj 167 Prodam prašiča, 130 kg težkega. Prebačevo 41 163 Zelo ugodno prodam Topolino B. Jože Saidei, Heroja Bračiea 3, Tržič 169 Prodam kuhinjsko pohištvo, dobro ohranjeno. Naslov v glasnem Oddelku 170 Prodam japonski trazistor. Naslov v oglasnem oddelku 171 Prodam otroško posteljico z vložkom. C. na Klane 5, Kranj 172 Prodam šivalni stroj — pogrez-ljiv, z okroglim čolničkom. Siva tudi nazaj. Naslov v oglasnem oddelku 173 Prodam debelega prašiča. — Vo-fcio 13 174 Prodam dvosobno stanovanje v središču mesta. Ponudbe oddati v aglasni oddelek pod »Takoj« 175 Ugodno prodam Fiat 600. Naslov v oglasnem oddelku 176 Prodam odličen Topolino C. Ogled v nedeljo dopoldne. Naslov v oglasnem oddelku 177 Prodam pomivalno mizo. Stimo-va 9, Kranj 178 Ugcdno prodana Vespo 125 ccm. Miloš Krenner, Vodopivčeva 12, Kranj 179 Prodam 2 prašiča. Breg ob Savi 19 180 Prodam 80 basno klavirsko harmoniko Hohner-Verdi. Ogled vsak dan. Franc Golob, Delavska 33, Kranj 181 Prodam dve kravi, ki besta čez tri tedne teletili. Zadnik, Sp. Brni-ki 46 182 Prodam 12 m cepljenih bukovih drv. — Naslov v Papirnici, Železniki 210 Prodam moško kolo. Basaj, Suha št. 40, Kranj s 204 Prodam konja in prašiča, 140 kg težkega. Tenetiše 23 205 Prodam 1009 kg krmilne repe in 10G0 k? korenja. Karol Berčič, Srednje Bitnje 39 206 Prodam kravo s teletom ali brez in 2 prašiča 120 do 160 kg težka. — Vegi je 49 207 Prodam 50 do 60-litrski vzidUiv bakren kotel za kuhanje svinine ali perila. Naslov v ogl. oddelku 208 Ugodno prodam dobro ohranjeno motorno kolo DKW 250 ccm. Zupan, Mošnje 24, Brezje 209 Ugodno dam v najem malo posestvo na ravnini ob cesti in blizu industrije. Naslov v ogl. odd. 120 Slaščičarna-kavarna, Kranj, sprejme vajenko-servirko. 189 Preklicujem besede, ki sva jih širila o Cirilu Trčku iz Gorenje Dobrave 9, kot neresnične. Anton Ferlan, Lešnjak Tončka 190 Preklicujem veljavnost kmečke zdravstvene izkaznice št. A-143134 CEPLJENJE PSOV Na podlagi 4. člena odredbe o obveznem zaščitnem cepljenju psov proti Steklini (Uradni vestriik okraja Kranj, št. 16-137 61) oddelek za gospodarstvo ObLO Kranj RAZGLAŠA, da bo obvezno cepljenje psov proti steklini po naslednjem razporedu: CEPLJENJE PSOV žabnica 22. L 1962 ob 8. uri pred Krajevnim uradom, Bitnje 22. 1. 1962 ob 10. uri pri Strahincu, Stražišče 22. 1. 1962 ob 15. uri pri Naučku, Zalog 22. 1. 1962 ob 8. uri pri Recku, Cerklje 22. 1. 1962 ob 10. uri pri Zadružnem domu. Trata 22. L 1962 ob 14. uri pri Godelmanu, Nakio 23. 1. 1962 ob 8. uri na običajnem mestu, Podi. jzje 23. 1. 1962 ob 10. uri na običajnem mestu. Duplje 23. 1. 1962 ob 12. uri na običajnem mestu, Preddvor 24. 1. 1962 ob 8. uri na običajnem mestu, Kokra 24. 1. 1962 ob 11. uri na običajnem mestu. Jezersko 24. 1. 1962 ob 13. uri na običajnem mestu, Predoslje 24. 1. 1962 ob 14. uri na običajnem mestu, Kokrica 24. 1. 1962 ob 15. uri pri Gasilskem domu, Rakovica 25. 1. 1962 ob 8. uri pri Zimarici, Besnica 25. 1. 1962 ob 10. uri pri Zadružnem domu. Nemi!je 25. 1. 1962 ob 11. uri pri gostilni, Gorice 25. 1. 1962 ob 10. uri na običajnem mestu, Trstenik 25. 1. 1962 ob 12. uri na običajnem mestu, Bres 25. L 1962 ob 15. uri na običajnem mestu, Praše 25. 1. 1962 ob 16. uri pred Krajevnim uradom Kranj 26. 1. 1962 ob 14. uri na Sejmišču, Primskovo 26. L 1962 ob 16. uri pri Vrečku, Šenčur 30. L 1962 ob 8. uri pri gostilni Jama, Visoko 30. 1. 1962 ob 11. uri pri KZ, Prebačevo 30. L 1962 ob 14. uri pri Novaku, Voklo 30. L 1962 ob 15. uri pred KZ, Trboje 30. 1. 1962 ob 17, uri na običajnem mestu. K cepljenju je treba privesti vse pse nad 5 mesecev stare. Lastniki plačajo za cepljenje 300 din in 20 din za pasjo markico. Za zamudnike iz vseh krajev bo cepljenje 6. 2. 1962 na Sejmišču v Kranju ob 15. uri. Za posameznike in zamudnike je tarifa 500 din. Kršilci določb odredbe o obveznem zaščitnem cepljenju psov proti steklini bodo kaznovani po 72. členu temeljnega zakona o varstvu živine pred živalskimi kužnimi boleznimi (Uradni list FLRJ, št. 26,54). na ime Jože Klinar, Planina 39, Jesenice 191 Izgubljeno emajlirano lesonit ploščo lastnik lahko dobi na Jeze/ski cesti 93 192 Petru Markoviču, ki je na odsluženju vojaškega roka, V. p. 6381-3 Sarajevo, želijo vse dobro za 21. rojstni dan, domači 193 Avtomobilisti! Prevleke za se a-že vam izdela Bohorič, Gregorčue-va 1, Kranj 194 NSU Piinio 58 zamenjam za Fiat 500 C — dostavni voz. Ostalo doplačam. Hrast je 22 19 i Prosvetno društvo Velcsovo priredi v nedeljo v prosvetni dvorani v Velescvem igro Alda de Benedet-ti: »Dva ducata rdečih vrtnic«. — Po igri ples 196 Ženska 40 let z garažo v Kranju išče družabnika — moškega od 40 let starosti naprej, treznega, inteligentnega z izpitom za avto in s 150 do 200 tisoč din gotovine. Ponudbe oddati v oglasni oddelek pod »Fiat 600« 107 Poštena gospodinja, 25 do 40 let, z znanjem kuhe, dobi stalno mesto pri 3-članski družini. Oddati ponudbe pod »10.000« 193 Tistemu, ki mi od Ljubljane do Kranja preskrbi sobo in kuhinjo — dam 50.000 din nagrade. Naslov v oglasnem oddelku 199 Cenjene stranke obveščam, da izdelujem po naročilu poročne prstane in ostala zlatarska dela. — Zupančičeva ulica 2 — prva hiša čez novi most preko Kokre. Se priporočam. Ivan Levionik, zlatar, Kranj 200 Vzamem v najem hišo z večjim vrtom ali manjše posestvo. Ponudbe oddati v oglasni oddelek pod »Vrt« 201 X. tradicionalni tekstilni ples v Kranju je preložen od 27. januarja na 3. februar 202 Kupimo mizarski kombinirani stroj. Veletrgovina Živila, Kranj, Titov trg 183 Kupim posnemal ni k za mleko. — Cešnjica 5, Podnart 184 Kupim brejo svinjo in drobilec za žito, »šrotar«. Janez Kalan, Šenčur 235 185 Kupim 4 grame zlata za zobe. Ponudbe s ceno poslati Alojziju Jan, Višelnica 12, Zg. Gorje 186 Kupim suhe hrastove in orehove deske 50 in 30 mm. Karol Ažman, mizar, Savska cesta 12, Kranj 293 Kupim volička - enoletnika. Zeni, Sp. Besnica 46 187 Kupim dromeljne za gumi voz, 2 do 3 tone nosilnosti. — Naslov v oglasnem oddelku 188 Smrekove deske, 30 do 50 mm — kupim. Vilko Mlakar, žično pletilstvo, Cesta St. Žagarja 6, Kranj 118 Hlodovino (smreke, bor) kupim. Vilko Mlakar, žično pletiljstvo, Cesta Sfaneta Žagarja 6, Kranj 119 bja sprejem v tečaj je že priznana I. stopnja izobrazbe (polkvalifikacija) ali večletna praksa na vodilnem mestu v kuharski stroki. Prošnje za sprejem v tečaj naj interesent. ,ka ali ustanove pošljejo do 31. januarja 1962 na Zavod za napredek gospodinjstva Kranj, Stritarjeva 6. •• PRODAJA HIŠE V ŽELEZNIKIH Dne 27. januarja 1962 ob 11. url dopoldne bo javna dražba za prodajo hiše št. 137 Železniki, vulgo Plavc. Dražba bo v pisarni Proizvodnega okoliša Martinj vrh. Prednost pri nakupu imajo organizacija družbenega sektorja. Prostori, ki sa uporabljajo za zbiralnico mleka, sa izvzeti. — GKZ za Selško dolino« Cešnjica. RAZPIS UO Klimatičnega zdravilišča Tone Cular, Dvorska vas p. Begunje na Gorenjskem, razpisuje delevao mesto samostojne kuharice. Pogoj: kvalificirana kuharica z večle.no pakso. Plača po pravilniku o razdelitvi osebnih dohodkov zdravilišča. Samsko stanovanje preskrbljeno. Nastop službe takoj. Pismena ponudbe dostavite na Upravo zdravilišča do 31. januarja 1962. OBJAVA TEČAJI ZA KVALIFIKACIJE , V SKOFJI LOKI Šolski center za kovinsko stroko in obrt lesne stroke v Skofji Loki organizira za odrasle 1. tečaj za pridobitev kvalilika-cije v kovinski stroki in v obrti lesne stroke; 2. tečaj za pridobitev visoke kvalifikacije v kovinski stroki in v obrti lesne stroke. Pouk v tečajih bo v popoldanskem Času. Prijave pošljite do 1. febr. 1962 na gornji naslov. RAZPIS Komisija za nastavitev in odstavitev delavcev in uslužbencev pri Gostinskem podjetju Dom na Jezerskem Jezersko razpisuje naslednja delovna mesta: 1. poslovodja za gostišče Jezerski vrh 2. poslovodja za gostišče Kanonir 3. poslovodja za gostišče Grad Hrib - Preddvor 4. poslovodja za gostišče Križna! — Preddvor 5. natakarje oziroma servirke 6. kuharice 7. ekonoma 8. sobarico Pogoji: Pod 1 do 4 kvalificiran natakar z vsaj 5-letno prakso in vešč vodenja obrata. Pod 5 kvalificiran natakar ali servirka z najmanj 4 leta prakse. Pod 6 kvalificirane kuharice, najmanj 4 leta prakse. Pod 7 praksa na tem delovnem mestu. Samsko stanovanje zagotovijeno* nastop službe po dogovoru. Osebni dohodki po pravilniku podjetja. TEČAJ ZA KVALIFICIRANE KUHARJE(ice) Zavod za napredek gospodinjstva Kranj organizira pripravljalne tečaje za II. stopnjo izobrazbe za dosego poklica kvalificiram kuhar-ica. Prvi tečaj se bo pričel 15. marca, drugi pa septembra 1962. Pogoj za Pri zahvali Mirka Pikona je tiskarski škrat vrinil 2 napaki, ki jih popravljamo. Namesto »niti« mora biti -nit~ in namesto »korodstvo« mora biti »seradstvo«. Oder mladih - premiera in priznanje A. S. MAKARENKO — M. GTEHLIK: ZAČENJAMO ŽIVETI Ce smo pred premiero zapisal', da se je Oder mladih znašel pred težavno preizkušnjo, tedaj smemo po premieri brez pomisleka zapisati, da je igralski ansambel to preizkušnjo tudi uspešno prestal in zabeležil uspeh, ki se ga nismo nadejali. Premiera Pedagoške pesnitve, ki je dobila v dramski obliki naslov Začenjamo živeti, je bila v torek, 16. januarja. Samemu dramskemu delu spričo aktualnosti in humane vsebine ni kaj očitati, pač pa začudi izbor literature, ki sn se je lotili mladi igralci. Plastično risane figure in s toplo človeško prizadetostjo prikazani dogodki in konflikti namreč zahtevajo močne, predvsem pa izkušene igralce. Pomanjkanje izkušenj pa so režiser in igralci ob tej priliki nadoknadili z vztrajnim in požrtvovalnim delom. Igra je mikavna tudi zato, ker gre za dramsko noviteto, ki še ni prodrla v naša gledališča in ne nazadnje zaradi pomanjkanja primerne mladinske odrske lite- Pred koncertom sezone Koncert pianistke Dubravke Tomšič, ki se je s svojimi nastopi v Združenih državah Amerike in Evropi uvrstila med umetnike svetovnega slovesa, lahko že vnaprej ocenimo kot pomemben kulturni dogodek v Kranju. Koncert bo toliko bolj privlačen, ker so bodo ljubitelji orkestralne glasbe to pot srečali tudi s simfoničnim orkestrom RTV Ljubljana pod vodstvom Uroša Prevorška. Na sporedu bo Concerto grastso V D-molu Antoni a Vivaldija, dalje Koncert za klavir in orkester št. 2 v C-molu Sergeja Rahmani-nova in Simfonija št. 6 »Patetična« P. I. Cajkovaškega. Pianistka Tomšičeva in orkester bosta koncerlirala v koncertni dvorani Delavskega doma v sredo, 24. januarja zvečer. Dohodek je namenjen kot pomoč ob potresu prizadetemu prebivalstvu v Dalmaciji. — To srečanje je pripravila Koncertna poslovalnica Kranj. - S. rature. Razen tega pa nudi tekst tudi precej možnosti za poglobljen študij. Na prizadevanja režiserja in mladih igralcev ne bi kazalo gledati s strogim kritičnim očesom, ne bodo pa odveč nekatere bežne pripombe o uprizoritvi. Nobensga dvoma ni, da se je Laci C igo j lotil režije s skrbno izdelanim režijskim kanci ptom; predveem je tenkočutno prisluhnil osnovni poanti avtorjev zamisli: veri v človeka. Mizanscena je smiselna, dinamika rastOSa lz konfliktov pa se kdaj pa kdaj tako stopnjuje, da ogroža celo interpretacijo besedila, ki zaradi tega ni vedno razumljivo. Vsekakor pa igralci obvladajo besedilo brezhibno, pa tudi površnosti, ki se pri amaterskih uprizoritvah tako rada vsili zlasti v zadnje prizore, r.e moremo očitati. Premiki pa so bili včasih kar prehudo siloviti. Na splošno je bil ansambel ubran in enoten. Čeprav je v njem več igralcev, ki so tokrat doživeli »ognjeni krst«, bi zaman iskali igro, kakršno srečujemo pri začetnikih. Preočitne togosti v govoru in kretnjah, ki bi motila predstavo, skoraj ne bi našli. Ocene posameznih igralcev ne bi kazalo dajati, saj bi ta zapis, ki naj ostane le pri nekaterih bežnih zapa/anjih, zgrešil svoj namen. Velja naj le ugotovitev, da je tokratna premiera nov dokaz, da je mogoče z vztrajnim delom doseči lepe uspehe. Igrali so: Marko Pogačnik, Franci Tičar, Peter Dolenc, Pavle Rakov cc, Ančka Pretnar, Lado Guna, Marijan Trobec, Janez Panjan, Janez Urh, Stane Žagar. Marijan Stem-pihar, Rado Jeršič, Vera Kaste-lic, Milica Drol, Tilka Fortuna in Tončka Hribšek. Za plesne vložke je poskrbela Marjeta Kristan, sceno pa je zamislil Saša Kump. Za sceno lahko rečemo, da je nudila s svojimi preprostimi elementi funkcionalen okvir, kamor je režiser vgradil igro. Občinstvo je bilo to pot manj številno kot pri ostalih premierah, ki jih uprizarjajo starejši igralci. Po prvem dejanju so bili ljudje še nekako zadržani, potem pa so s6 začeli ogrevati; igra jih je pri- DRUZINSKI DNEVNIK - Družinski dnevnik (»Viha film«), smo po dokaj neugodnem sprejemu kritike, videli tudi v kranjskem Centru. Tako smo po lanskoletnem ponesrečenem uvodu naše druge filmske hiše z Groblerje-vimi »slovenskimi prevaranti« (Nočni izlet) Družinskega dnevnika lahko skoraj veseli. Družinski dnevnik (režija Jože Gale, igrali pa so: Stane Sever, OCl LJUBEZNI - Po prvem filmu Denysa de la Pattelliera »Velike družine« so »Oči ljubezni« drugo delo, s katerim se srečujemo pri nas. Ce hočem že uvodoma razdovojiti ti dve filmski stvaritvi, moram reči, da so bile »Velike družine« pomembna, kritično realistična pripoved o mondenem svetu današnje zahodne civilizacije, da pa so »Oči ljubezni« navadna melodrama. Vse dogajanje teh Filmi, ki jih gledamo Vladoša Simčičeva, Anka Ciffojc-va, Jurij Souček in drugi) je delo zabavnega žanra (resnici na ljubo je včasih sila nezabavno), ki mu je kljub prizadevanjem, da bi pogledalo čez prag povprečnosti to ni uspelo. Delo nI namreč v ničemer povsem novo in ničesar novega bodisi v oblikovnem ali vsebinskem smislu tudi ne prinaša. Toda če odmislim vse to in če skušam odriniti prizore, ki so nas motili, v kot, potem je Družinski dnevnik skoraj prijeten film. Ustvarjalci so sem in tja tenko prisluhnili času, v katerem živimo. Prisluhnili so utripu, ko se nove norme trgajo iz spon starih. Včasih Jim je uspelo ob prizvoku sltuacijske komike navre-či stvari, ki nas v našem življenju motijo, ki preraščajo probleme posameznika in so pravzaprav naši obči družbeni problemi. Skratka — mogoče je vse skuhaj tako kot skoraj prikupna slika v skoraj neprikupnem okviru. »ljubezenskih oči« je zreduclrano na deklarativno psihologlziranje, ki se konča v happy endu. Režiser je zbarl ob filmu kopico pomembnih igralcev — podobno kot v Velikih družinah. Mogoče naj bi bila vsa notranja vrednota dela v velikem upanju, ki ga je v svojih najbolj težkih dneh izrekla Ana Frank: »Kljub temu pa verujem, da so ljudje dobri.« Režiser in scenarist vseskozi razmišljata o poteh človekove ljubezni. Posebno o psihičnih dogajanjih v človeku, ki je hkrati na robu upanja in na robu obupa — pogojenega s kopico kompleksov. Veliko protislovje, ki ga film načenja, bi bilo sijajen okvir sub-tilnemu literarnemu delu. Na platnu pa je izgubilo svoj čar. Prav žal mi je! Jure Kobal tegnila. Uplahnil je tudi občutek, da igra mladi rod igralcev, ki še nima posebno trdnih odrskih izkušenj. Mladi pa 60 tokrat prekosili sami sebe. O tem je zgovorno pričal tudi navdušen aplavz po zadnjem dejanju. Tokratna premiera pa je lahko tudi jamstvo, da bo lahko starejša skupina igralcev kmalu pritegnila člane Odra mladih v svoje vrste. Polovica mladih je že povsem dozorela; od tega je nekaj presenetljivo nadarjenih igralcev. Zamisel o ustanovitvi Odra mladih je tokrat dobila pravico do nadaljnjega delovanja, saj je že v tako kratkem času stopil »na' noge« prožen in prilagodljiv ansambel, ki je kos tudi tako zahtevnim odnsikim tekstom, kot je igra Začenjamo živeti. — S. S. Marjana Deržaj in Nino Robič na koncertu v Kranju Spored kulturnih in zabavnih prireditev ob VII. kongresu LMS je zelo pester. Oder mladih bo na večer pred kongresom, to je v četrtek, 25. januarja, nastopil v Prešernovem gledališču z delom »Začenjamo živeti«. Prvi dan' kongresa, v petek — 26. januarja, bodo gostje in delegati kongresa pa tudi Kranjčani lahko izbirali med več prireditvami. V kinu Center bo javna televizijska oddaja »Mladina v revoluciji«. V Prešernovem gledališču bo nastopil na koncertu Veliki kranjski plesni orkester, ki ga bo vodil France Puhar, peli pa bodo: Marjana Deržaj, Mira Bohorič in Nino Robič. To bo pravzaprav prvi koncert pred kranjsko publiko. Ta orkester bo nastopil tudi naslednjega dne v soboto, 27. januarja, na plesnem tekmovanju, ki se bo zaključilo s plesom. Nastopili bodo znani plesni pari mednarodnega razreda, pa tudi nižjih kategorij. V dvorani Delavskega doma bodo tega dne nastopili Zadovoljni Kranjci. V soboto pa bo v Prešernovem gledališču predstava Odra mladih — »Začenjamo živeti«. S. O. Ivan Meštrović - Mati Ivan Meštrović je umrl V teh dneh je umrl v Združenih državah Amerike veliki hrvatski kipar Ivan Meštrović. Kakor poročajo tuje časopisne agencije, bodo njegovo truplo prepeljali domov in ga na njegovo željo pokopali v rojstni vasi Otavlce v Dalmaciji. Meštrović se je rodil v osemdesetih letih preteklega stoletja. Njegovo Ime je tesno povezano z ustvarjalnostjo pri nas. Z njim se začenja pravzaprav novo obdobje našega kiparstva. Iz klesarske delavnice, kamor ga je pripeljala velika nadarjenost, je šla njegova pot strmo navzgor. Iz Splita jc odšel namreč v Zagreb, odtod pa na Dunaj. Meštrović je oblikoval v kamnu, bronu in lesu. V svojem življenju, zlasti v obdobjih pred prvo svetovno vojno in med obema vojnama je ustvaril pri nas in po svetu veliko čudovitih umetnin: Kosovski hram, grob neznanega junaka na Avali, Materina skrb, Studenec življenja. Vrh Mcštrovlćevega ustvarjanja je nedvomno Vidovdanski hram. Med množico velikih del, ki jih je ustvaril so tudi: Grgur Ninski, Spomin, Daljni akordi, Čakanje, žena pri morju, Sanjarjenje, Eva, Adam. Ivan Meštrović je bil član Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti in častni član ameriške Akademije znanosti ln umetnosti. Mnogo prisrčnega smeha Zahtevo Maksima Gorkoga v znanem članku »Dajte mladini knjigo«, da bi morali ustvariti nove humoristične like, ki naj bi postali junaki mnogih serij mladinskih knjig, bi ob našem Pav-lihi in drugih likih lutkovnih igric lahko spremenili v misel: »Dajte mladini več tako zdravega smeha«. Vse to smo slišali ob premieri Simomčičeve lutkovne igre »Kljukčeve počitnice« lutkovne sekcije DPD Svoboda iz Škofje Loke. Neverjetno, kako je delo razgibalo otroške duhove; kako jih je pritegnil k sodelovanju direktor (lutko je vodil in govoril Vladimir Gantar), kako je zanimanje povečal in vzbudil prvi smeh Pavliha (France Ciler, ki je delo tudi režiral) in kako sta se smeh in sodelovanje otrok stopnjevala med igro! (Tudi starejši se niso mogli ubraniti čaru te starodavne umetnosti.) Mnogi zmajujejo z glavo - lut-karstvo je manj vredna zabava, to ni kultura, ni teater, pri tem pa pozabljajo na vse čudovite možnosti, ki jih lutkovni oder nudi. Morda je vzrok nezaupanju in podcenjevanju, da imamo zelo malo idejno in umetniško zrelih stvaritev na tem področju. V raznih zgodovinskih obdobjih je lutkovno gledališče dobivalo mnoge figure, ki so danes že pre- živele (iz srednjeveških mističnih iger hudič in smrt, iz baročnega gledališča kralji, vitezi in drugi, lz commedie dele' arte pa glavni junak, prebrisani in. smešni sluga). Vse te stare figure pa imajo z novimi nekaj skupnega: to so tipi, zakaj lutka nima možnosti ostre individualne karakterizacije. Ima mnogo manj izraznih sredstev kakor živi igralec; ta njena pomanjkljivost pa je hkrati tudi njena prednost: za uspešno igro morajo biti izkristalizirani čisti, jasni, prepričljivi in vsem razumljivi tipi, ki so lahko doumljivi najpreprostejši publiki. Tem zahtevam pa še niso dorasli mladi igralci: Pavlihov glas se ni dovolj ločil od Kljukčcvega (Karel Tavčar), preveč karikiran, ne pa tipiziran je bil sodnik (V. Gantar), razbojnik Kavka je glasovno dobro podajal (Aci Franko, lutko pa je vodil preveč enolično); glavna pomanjkljivost pa je bila izgovarjava. Motila je slaba aku-stičnost dvorane. Mladi lutkarji so se zelo lovili z jezikom (knjižni jezik, pogovor ali dialekt! — lektor je bil na plakatu označen z zvezdicami — ga namreč ni bilo). Scena je bila realistična (Janez Kordež in Karel Tavčar); več pozornosti bodo morali v prihod- nje posvetiti tudi razsvetljavi (Branko Stare). Se beseda o reži-serju: režija lutkovne igre ni igrača, še posebej, če tudi sam igraš, in to celo eno glavnih vlog. A. Pavlovcc Sredstva bodo zagotovila nemoteno delo V torek, 16. januarja, je imel Svet za kulturo in presveto ObLO Kranj sejo, na kateri so razpravljali in sklepali o ustanovitvi medobčinskega Zavoda za spomeniško varstvo, dalje so govorili o predlaganih kandidatih za Prešernove nagrade in pohvale ter o proračunu prosvetnih in kulturnih zavodov ter društev za tekoče leto Najbolj živahna razprava je potekala okrog ustanovitve medobčinskega Zavoda za spomeniško varstvo. Svet je ugotovil, da je razformiranje okrajnega zavoda fn ustanovitev medobčinskega Zavoda za spomeniško varstvo glede decentralizacije in prenosa pristojnosti na občine potrebna, vendar je treba Zavodu predvsem zagotoviti dovolj sredstev, da bo lahko svoje delo uspešno opravljal. Svet je načelno soglašal z ustanovitvijo tega Zavoda s pridržkom, da najprej vsi občinski ljudski odbori — Tržič, Radovljica, Jesenice in Skofja Loka sprejmejo ustrezne sklepe, da bodo prispevali določena finančna sredstva za vzdrževanje tega Zavoda. Ko bodo sklepe sprejeli bo Svet o tem ponovno razpravljal in dal priporočila obema zboroma ObLO Kranj za ustanovitev Zavoda, čigar sedež naj bi bil v Kranju. Ob tej priložnosti so govorili tudi o podelitvi Prešernovih nagrad in pohval najzaslužnejšim kulturnim in prosvetnim delavcem v občini. Potem ko bo predloge potrdil Občinski ljudski odbor na seji, bodo nagrade in pohvale podeljene kot vsako leto ob dnevu smrti pesnika Franceta Prešerna. Svet je razpravljal tudi o proračunu za prosvetno dejavnost v komuni. Lani je bilo v proračunu občine za te namene zagotovljeno 42,866.000 dinarjev, letos pa je Svet sprejel predračun za presveto brez investicij v višini 83 milijonov dinarjev. Svet je menil, da so ta sredstva, če bi hoteli zagotoviti normalno prosvetno delo v komuni, nujno potrebna. Končnega sklepa o proračunu še ni bilo, ker ga bo treba predvsem prilagoditi celotnim potrebam komune. »VIHAR PRED ZORO« V CERKLJAH Igralska družina prosvetnega društva »Davorin Jenko« v Cerkljah se je v nedeljo, 14. januarja, prvikrat v letošnji sezoni predstavila občinstvu z dramo v treh dejanjih »Vihar pred zoro«. Delo je režijsko pripravil Jože Kovačič iz Kranja. Domačini in okoličani so s popoldansko in večerno predstavo z zanimanjem ogledali in ob obeh priložnostih povsem napolnili dvorano Zadružnega doma. Režija in izvedba sta gledalce zadovoljili, vendar obiskovalci menijo, da je iger premalo. Igro bodo še ponovili na dom-ičem odru, razen tega pa bodo obiskali tudi nekatere okoliške kraje. — C. Obširen program Delavske univerze na Jesenicah Na posvetovanjih, ki jih je Delavska univerza organizirala pred kratkim s predstavniki jeseniških podjetij, so ugotovili, da postaja družbeno in 6plošno izobraževanje našega človeka neobhodno potrebno. V ta namen je bil sestavljen obširen program družbeno - ekonomskega in strokovnega izobraževanja, ki ga bo skušala Delavska univerza v celoti uresničiti. Danes nekaj konkretnih primerov iz področja družbenega izobraževanja v jeseniški komuni. V ta sektor izobraževanja sodijo predvsem politične šole, seminarji in razna predavanja. Občinski komite Zveze komunistov in Ljudske mladine sta skupaj z Delavsko univerzo pripravila politične šole za svoje članstvo. Obe sta že pričeli z delom in jih obiskuje precejšnje število slušateljev. Z enekim namenom bodo organizirano šole za prosvetne delavec in sindikalna šola. Razen tega bo De- lavska univerza na Jesenicah v iej sezoni organizirala še vrsto .seminarjev' za člane samoupravnih organov, in to po posameznih področjih gospodarske dejavnosti. Omembe vreden je tudi seminar za predsdnike delavskih svetov in upravnih odborov. Obravnaval bo aktualne probleme doma in v svetu, kot tuci vodenje sestankov, konferenc in podobno. Tu so Še oblike splošnega izobraževanja, kot so šole za življenje in šole za starše. Ti dve obliki sta vzbudili med mladino, kakor tudi med starši veliko zanimanja. V programu je več oddelkov teh šol, organizirane pa bodo predvsem v okoliških vaseh. Delavska univerza na Jesenicah je letos napravila nedvomno precejšnji korak naprej. Tako ob-Siren program dela bo zahteval mnogo prizadevnosti in truda, da bi bil tako program v celoti uresničen. — Franci Ban ! OSEBI I Uans VVerner KJebter 69 »Človek,« jc dejal, »hudo jezen sem!« »Ne, nima smisla, pameten bodi.« »Pameten! Vedno moramo biti pametni! Dvanajst let se nismo smeli ganiti, zapreti smo morali gobce in sodelovati pri tem sranju, zdaj pa naj bi bili spet pametni!« »Da,« je dejal Guehler, »nič drugega nam ne preostane.« »Potrpi malo. potrpi malo! Domov hočem, razumeš, tega sranja ml je dovolj. Vojna je končana in žene nas čakajo.« »Se dolgo bodo morale čakati,« je dejal Guehler. Odšel *e iz barake in zaloputnil z vrati. Na klopi pred barako sta sedeli dve senci. Za seboj je slišal šepet. »Kaj je s temle?« jc dejal nekdo. »Tudi on se prišteva k zmagovalcem.« »No, če se ne bi tako končalo, bi bil za glavo krajši, razumeš?« »Zdaj igrajo visoke gospode.« »Bodo že pohlevnejšl,« Je dejal drugI. Za seboj je zaslišal smeh. Potem je počasi odšel po taboriščni cesti. Pred velikimi vrati se je zaustavil in gledal skoznje. Iz barak so omahovali pijani vojaki. Pred vrati so stale ženske in kadile. Imele so rdeče, namazane ustnice. Kadarkoli se jc kateri izmed vojakov močneje opotekel, so se zasmejale. V polmraku je videl njihova nasmejana usta in premišljeval: »Živeti, moj bog, živeti.« Rakete so letele v zrak. Njihove iskre so deževale po strehah. Pobral je kamen in ga vrgel v temo... »Kdor bo prvi vrgel kamen...« je pomislil, potem pa:« Vsi ga bodo vrgli, vsi.« Nenadoma je občutil olajšanje. Glasno se je zasmejal. S stražnega stolpa se je zaslišala trobenta. Zvoki so se zamolklo in visoko razlegali skozi noč. Okrnil se je in počasi odšel po cesti proti baraki. »Si slišal?« je vprašaj Konz iz postelje, ko so že legli. »Kaj?« »Kuharji pravijo, da bodo obroke hrane od Jutri dalje zmanjšali. Samo tisoč pet sto kalorij. Kazenski ukrep.« »Zakaj neki kazenski ukrep?« »Zaradi zgubljene vojne. V kantinah ne bo več cigaret in čokolade. Kuharji pravijo, da bomo od-slei Jedli samo slanike. Vsak dan samo slanakc. »Neumnost,« je dejal Guehler. »Da, da, res je. Američani pravijo^ da smo vsi skupaj krivci. Da smo zagrešili vse to sranje.« »Kdo ti jc povedal?« »V pisarni pravijo. Jutri nas bodo pričeli tudi prevzgajati. Učili se bomo ameriško zgodovino in angleščino. Odslej bomo vsi demokrati. Ko se bomo naučili ameriške zgodovine in angleščine, bomo vsi naenkrat demokrati. Pravii'o, da tisti, ki ne bodo obiskovali predavanj, ne pojdejo domov.« »Neumnost,« je dejal Guehler. »Nc, nocoj so se že vsi prijavilj. Vsi so privolili v prevzrrojo, samo da bodo smeli domov.« »Pa nacisti?«« »Njim se najbolji mudi.« 1 »Ljubi bogt« je dejal Giichler, »kolektivna krivda, slanikj in ameriška zgodovina, to je vendar blazno!« »Zmagovalci so pač,« je dejal Konz. »Menda nameravajo v obratni smeri pričeti z istim sranjem, kakor nacisti. To Je blazno.« »Se vedno se niš« privadil,« je dejal Konz. »Na nas se vedno podelajo, tako ali drugače. Najprej so nas likali po kasarnah, potem smo vlekli voz iz blata pri Stallnffrađu in Cassinu, zdaj bomo pa žrli slanike.« Zasmejal se je. »Slaniki niso niti tako slabi.« Guehler je ležal in strmel v strop, ki se Je pričel nenadoma počasi obračati. »Idealist si^« je dejal Konz, »neumen si, prav tako, kot vsi ostali.« Guehler je opazoval na stropu poigravanje žarometov s stražnih stolpov. Strop se je vrtci vedno hitreje, kakor vrtiljak. »Toda to vendar ne more večno trajati,« je dn al, »nekoč bo treba skočiti s tega posranoga stroja.« Konz pa se je le nasmehnil. •KONEC- G LAS DOKUMENTI! IVA* JAN SOBOTA, 20. januarja 1962 DOKUMENTI 1 DOKUMENTI 59 ARIEVCI Tone Demšar je bil v Bičkovem vodu in se spominja, da so začeli Nemci tisto jutro streljati že navsezgodaj in z vseh strani. Topovski ogenj je bil še hujši kot prejšnji dan. V vasi je na več krajih gorelo. Veliko granat je bilo \ zažigalnih. Pri tem obžaluje, da niso vzeli nahrbtnikov s seboj, temveč so jih zaradi lažjega gibanja pustili v hišah. Henrik Biček s strojnico je bil zdaj končno na skali. Novi nemški valovi so močno butali navzgor, a so bili sproti odbiti. Partizani so danes bolj kakor prejšnji dan zaupali v svoje sile in sposobnosti. Toda Nemci so bili dobri vojaki, pa še veliko jih je bilo. Ponoči so postavili po nasprotnih gričih težke strojnice. Tako so proti Henriku, ki jih je nekaj časa neopazno napadal, zdaj začeli sikati nevarni in gosti rafali. Henrik je že opazil od kod leti smrtonosno zrnje. Zato so streljali tudi njegovi soborci pod skalo. j Henrik je bil v tem dvoboju na slabšem, kajti izda- \ jala ga je njegova temna obleka. Zato te pomanjkljivosti niti drznost ni mogla nadomestiti. Preveč bi se izpostavljal. Tudi druga strojnica, tista, ki so jo zaplenili prejšnji večer, ni tam gori dosti pomagala. Zdaj je bilo ob Henriku še nekaj borcev, vendar so bili zaradi izdajalskih oblek vsi v nevarnosti in strojnici na skali nista v mogli dobiti prave veljave. Se čudno, da dotlej kdo izmed { ■a borcev na skali ni bil zadet! Vodnik Biček je kmalu opazil, kaj se godi, zato je svetoval bratu, naj se zakrije. Zdaj se je vzpel na skalo še vodnik, ki pa je imel belo oblačilo! Medtem so tovariši spodaj neprestano tolkli pa napadalcih in jih zadrževali. Vodnikova bela obleka je zasijala v vsej veljavi. Ze vse <[ dopoldne je hodil po položajih, a se mu ni nič zgodilo. Ko je prilezel na skalo je rekel Henriku: »Z one strani te preveč vidijo. Zakaj nisi še ti v belem?! Daj mitraljez meni!« Vodnik je streljal zdaj z obema strojnicama. Ko se je ogrela cev prve, je zamenjal z drugo in nažigal naprej. Ostali so mu za vrhom skale polnili šaržerje. Spodaj ob gozdu so Nemci hoteli takrat postaviti minometalec, in tudi na desnem krilu, na Pečeh, je strahovito pokalo. Biček je meril in streljal ter tako preprečeval prodiranje Nemcev z leve. Tudi tistega minome-talca niso uspeli postaviti. Skala je omogočila imeniten pregled po vsej okolici. Postajala je vse pomembnejša. Nemci ob minometalski cevi so večkrat izginili v debelem snogu in se razbežali, da je cev kmalu osamela štrlela t iz snega. I Streljanje ni ponehalo, kajti Nemci so še vedno'lezli . J proti partizanskim položajem. Branilci pa so morali z ^ j municijo varčevati. Streljali so samo takrat, ko je bil 4 cilj blizu in zadetek zanesljiv. Zato so Nemci previdno ' lezli po strmini, na kateri je obležal marsikdo. Partizan-^ ski streli so jih spodnašali toliko laže in toliko pogosteje, if kolikor bolj so se držali v kolonah. V strelsko vrsto se ž niso mogli prav razsuti, kajti oviral jih je debel sneg. i Toda oficirji so vojake poganjali navkreber. Dostikrat ^ se je zgodilo, da je bil padli predhodnik kritje naslednje-4 mu. ki se je dvignil za njim in tiščal dalje v breg pred f oartizanske strele! i J Tega dne so hoteli Nemci zlomiti predvsem parti- } $ zanski odpor na Pečeh. Zato je bil topovski ogenj na tem f ) področni najhujši. Potem je njihova pehota silila navz- \ J gor tudi na kril;h in v tem so imeli Bičkovi borci po- * J membno vlogo. Obstreljevali so kolone, ki so prodirale iz r j Selc ali od jamniške smeri. Razumljivo je, da so tudi J t borci na Pečeh neprestano odbijali nemške napade in to a J toliko uspešneje, ker sam teren ni nudil dobrega kritja. J J Zato je vse kazalo, da nameravajo s topovi razrahljati J i položaje na Pečeh in dalje proti zahodu; z levega krila, J f tam kjer je bil Bičkov vod, pa naj bi potem udarila ' ' pehota. DOKUMENTI! DOKUMENTI! DOKUMENTI! Uspeti Kranjčanov na preizkušnji pionirjev v namiznem tenisu v Zagrebu V sredo je bilo v Zagrebu končano VIII. odprto prvenstvo Zagreba v nam-znem tenisu za pionirje in pionirke. Tega prvenstva so se udeležili pionirji iz vseh predelov Jugoslavije, med njimi tudi ekipa pionirjev kranjskega »Triglava«. Kranjčani so se tokrat odlično izkazali tako v konkurenci ekip kot tudi posameznikov. Pionirji Triglava so kot ekipa osvojili drugo mesto, ker so bili v finalnem srečanju z Zagrebom le za eno točko »prekratki«. Zamujeno pa je nadoknadil Marku n v konkurenci posameznikov, kjer je z zanesljivo igro osvojil prvo mesto; četrti je bil Klevišar. Omenjena tekmovalca sta dobro zaigrala tudi v dvojicah in se uvrstila na drugo mesto. ^Železne ceste" povezujejo sv Vlaki hitijo v noč. V njih je veliko ljudi. Kolesa udarjajo ob tračnice in enakomerni ritem uspava. Občasni pisk lokomotive zmoti nočno tišino, a ljudi v hišah ob progi ne prebudi. Vlaki se ne ustavljajo za vsakim ovinkom. Samo naprej, naprej, daleč, v tuja mesta, v neznane kraje. V njih so ljudje, ki gredo na počitnice. V njih so ljudje, ki so vse leto stali za stroji in sedeli za pisalnimi mizami. Utrujeni so in si želijo počitka. Vlak jih bo ponesel od delovnega mesta v mirno mestece ob morju. Z vlakom se bodo čez štirinajst dni spet vrnili,domov. Vlaki dobro poznajo velika mesta. Tako nekako kot kri srce. Vsak dan potujejo skoznje. Vsak dan pripeljejo nove ljudi. In vsak dan jih spet odpeljejo. Drugam, v druga mesta, v druge kraje. To niso samo turisti, to so tudi ljudje, ki potujejo službeno. Utrudljiva je njihova pot in njihovo delo. Zato se vozijo v spalnih vagonih, da med potjo počijejo. Vlak jim to omogoča. Vlaki so prijazni in vozijo tudi podnevi, ko sije sonce, ko gredo otroci iz šole in delavci iz tovarn. Vozijo jih domov k mami in očetu, k ženi in sinu. Pa ne čakajo veliko, ker se jim mudi. Vsi morajo priti domov. Vsem se mudi. Vlaki na jeklenih tračnicah so žile, ki povezujejo mesta in vasi, ki združujejo razne narode in kontinente. Vlaki gredo preko državnih meja. Kot da jih ni, kot da jih ne poznajo. Pa jih — žal! Ljudje v njih jih poznajo, ne vlaki. Njihov svet nima meja... TRAČNICE šE NISO ZA ODPAD adi smo nezadovoljni in radi se jezimo. Taki smo pač, saj smo ljudje. Tudi vlak nam vedno ni všeč, ker gre prepočasi, ker ima zamude in ker nam saje iz dimnika lahko uma-žejo obleko. Pravimo, da se raje vozimo z avtobusi in seveda — z lastnimi avtomobili. In vendar nam je prav vlak odprl okno v svet. Z vlakom smo se v osnovni šoli odpeljali na prvi Iezniškega prometa. — že dlje se govori tudi o elektrifikaciji proge skozi Kranj in Jesenice, vendar konkretnih rezultatov še ni. KDAJ ELEKTRIFIKACIJA NA GOREJSKEM? Elektrifikacija gorenjske železniške proge je bila predvidena že za leto 1961!« mi je začel pripovedovati namestnik šefa kranjske železniške postaje FRANC RAUFL in nadaljeval: »Začeli smo cep proti Tržiču pa leta 1908. — Vsakdanja velika obremenitev in precejšnja starost sta vzrok, da omrežje ni v najboljšem stanju in da bo treba v prihodnjih letih marsikaj popraviti. Pa tudi vsakdanja popravila so nujna. LEON MEŠERIC, šofer drezine in njegov pomočnik HUSLIJA HAFIZOVIĆ sta mi povedala, da sta sicer z delom zadovoljna in da »kar gre«, da pa bi bilo potrebno kaj novega, kaj modernejšega. »Ta drezina ne Vlak prihaja iz Ljubljane, da bo popeljal dijake in učence domov EČE UTONIL JE V POTOKU V potoku Pšata pri Cerkljah so pretekli torek našli truplo Franca Burgarja iz Zaloga pri Cerkljah. Pokojnik je bil posestnik in ^e zapustil ženo in tri otroke. — Bur-ger se je tisto ponoldne odpravil z doma z vozom. Namenjen je bil k Pšati, kjer je nameraval iz struge izvleči drevo. Ko je hotel odsekati vrh drevesa, je nameraval čez potok. Takrat pa je dobil epi-leptični napad; padel je v vodo in utonil. izlet v Mojstrano, pa potem v Kamnik. Skozi okno vlaka sem prvič videl morje in velike ladje v reški ladjedelnici v zlati sinjini zahajajočega sonca. Z vlakom sem potoval v Beograd. In v Avstrijo. In ... In z vlakom še danes potujem — v Ljubljano (ker mesečnih avtobusnih kart za študente ni več!). Da, pogosto se jezimo na vlak. Včasih upravičeno, drugič spet ne. Morda se nam zde vlaki za današnji nagli tempo življenja prepočasni, a na daljše proge še vedno najraje in najudobnejc potujemo Z vlakom. "Železnica je še vedno najbolj ekonomično prometno sredstvo za velike razdalje in večje tovore, zato tračnic še ne bodo tako kmalu prepeljali k Odpadu. Milijarde vsako leto investiramo za modernizacijo in izpopolnitev že- Republiška kegljaška liga že z izravnavanjem ovinkov, da se proga usposobi za večje hitrosti. Stanje okrog elektrifikacije pa je zdaj še zelo nejasno. Zvezni organi se namreč niso zedinili, za kakšen sistem elektrifikacije naj se odločijo. Potreben bi bil enoten sistem za vso državo. Slovenija je podedovala italijansko elektrifikacijo in na Jesenicah se je treba priključiti na avstrijski izmenični tok. če elektrifikacija ni enotna, je potrebno zgraditi vmesne spojne postaje, ki pa so zelo draga stvar. Predvidevajo, naj bi bila taka postaja v Zagrebu, če se ne bi odločili za enoten sistem. — Seveda pa bo elektrifikacija celotnega našega omrežja slej ali prej nujna.« Gorenjska ima okrog 108 km železnic. Glavna proga iz Ljubljane na Jesenice in naprej je bila zgrajena že v prejšnjem stoletju, od- Triglava in Jesenic Skromni rezultati v I. kolu -Ljubljana (s povprečnim rezultatom) krepko v vodstvu Minulo soboto se je pričelo letošnje republiško prvenstvo v kegljanju, na katerem sodeluje 20 moštev, ki so se uvrstila v tekmovanje preko kvalifikacij po okrajih. Dvanajst ekjp je že nastopilo na enem ali dveh kegljiščih, ostalih 8 pa bo startalo v soboto in nedeljo. Med njimi sta tudi obe najboljši gorenjski vrsti Jesenice in Triglav. S tem se bo šele začel pravi boj za'1. mesto, v katerem bosta obe gorenjski ekipi krepko posegli. Eden glavnih favoritov Ljubljani je že preizkusila svoje moči v tekmovanju. V obeh nastopih na Jesenicah in v Kranju pa je dosegla le povprečne izide. Se slabše 'se je odrezal najboljši štajerski predstavnik Branik iz Maribora. Obe moštvi sta sicer po nedeljskih rezultatih na prvih dveh mestih, ker so bile ostale ekipe še slabše, vendar ju bo morda že v nedeljo zamenjala kaka druga vrsta. Na splošno lahko ugotovimo, da so rezultati I. kola. prvenstva pre-eej šibki. Le šestim moštvom jo uspelo preseči povprečje 800 kegljev na enega tekmovalca. Naj- boljši rezultat jc dosegel Maribor v Celju - 6598, najslabšega pa Razlag v Mariboru — 5699. Kaže, da je kegljišče Konstruktorja v Mariboru najslabše, saj so ekipe, ki so tekmovale tudi v Celju, dosegle v Mariboru za povprečno 300 kegljev slabše rezultate. Tudi med posamezniki ni bilo dosti dobrih rezultatov. Presenetila sta le Fatorič (Maribor), ki je v Celju podrl 909 kegljev in Mlakar (Branik) z 904 keglji v Kranju. Boljše rezultate so dosegli še Pečar (Kranjska gora) 877 na Jesenicah,' Likovnik (Ljubljana) 869 v Kranju in Gros (Ljubljana) 867 na Jesenicah. Sistem letošnjega republiškega prvenstva je tak kot lani. O končnem vrstnem redu odločajo negativne točke. Ce je ekipa na nekem kegljišču najboljša, dobd !, če je druga 2 slabi točki itd. Moštvo, ki zbere najmanj negativnih točk, je prvak. Zato odloča število podrtih kegljev le posredno. Lanski prvak Jesenice je v vsem prvenstvu podrl celo manj kegljev kot drugoplasirani Triglav. Kljub temu pa je tudi vrstni red po podrtih kegljih zanimiv. Ljubljana je'trenutno skoraj ca 200 kegljev pred Branikom, tretji je Maribor, četrta pa je Kranjska gora. Nekoliko slabše se je odrezal jeseniški Gradiš, ki je na odličnem ljubljanskem kegljišču uspel podreti le 6333 kegljev. L. Stražnik ustreza več današnjim zahtevam!« mi je pojasnjeval prijazni šofer — vlakovodja. »Včasih je služila za pregled proge pred vlakom, če niso morda položene mine.« »Koliko časa ste že pri železnici?« sem ga še povprašal. »Od 1953. leta. Najprej sem delal kot progovni delavec, potem sem Delo premikačev je naporno in nevarno Kazalca na uri sta se pomikala proti dvanajsti in na peronu je bila gneča vedno večja. Otroci in dijaki so prišli iz šol in vlak, ki deset minut čez dvanajst pripelje iz Ljubljane, jih bo popeljal na Gorenjsko. Zavore so zaškripale in po stopnicah vagonov so ljudje vstopali in izstopali. Raznašalec časopisov je delil DELO in GLAS. »Tudi naše postajno poslopje je zastarelo, treba bo zgraditi novega. Načrti za ureditev celotnega postajališča so že narejeni!« Ko mi je Franc Raufl razlagal, da bo nova postaja v Kranju imela dva pokrita perona in da je skladišče, ki je bilo zgrajeno lani, že v sklopu ureditve celotnega tega prostora, sem opazoval skozi okno delo premikačev. Naporno in nevarno'je. Samo malo nepazljivosti zadostuje za hudo nesrečo ... Skozi kranjsko železniško postajo gre vsak dan skoraj 30 tovornih vlakov. Med Kranjem in Ljubljano gre vsak dan v vsako smer 25 potniških vlakov, medlem ko i jih na Jesenice vozi le v eno smer 9, v Tržič pa 6. Tako pozimi. Poleti'pa je promet večji. Izredni vlaki v te j številki niso všteti. ŠE NEKAJ ZANIMIVOSTI O ŽELEZNIŠKEM PROMETU DOMA IN V SVETU % V Jugoslaviji je bilo leta 1960 skupno 11.900 km železniških prog, od tega z normalno širino tirov 9100 km, ozkotirnih prog pa je 2800 km. £ Po vojni je bilo v Jugoslaviji zgrajenih že zelo veliko novih železniških prog. Najdaljša jc proga šamac—Sarajevo (242 km), sledi Bihač—Knin (112 km), Doboj—Banja Luka (97 km), Brčko—Banovići (89 km) itd. 0 Število lokomotiv v Jugoslaviji se je od leta 1939 do 1960 povečalo le za okrog sto, medtem ko Strojevodja Borin Rafael pravi, da še nikdar ni imel nobenega karambola KMETIJSKA ZADRUGA »SLOGA« KRANJ razpisuje prosta delovna mesta: 1 finančnega knjigovodja-(kinje) 2. administratorja Osebni dohodki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Ponudbe z navedbo dosedanjih zaposlitev pošljite upravi zadruge do 31. januarja 1962 opravil čuvajski izpit, nato sem bil dve leti pomočnik šoferja drezine in od leta 1960 opravljam službo šoferja-vlakovodje. Delo je dosti naporno in natančno, treba se je točno držati predpisov, sicer je takoj kaj narobe — na progi in v žepu.« ZIVZAV NA PERONU Je dosti dela?« sem povprašal prometnika na kranjski železniški postaji VINKA TRI-LEPJA, ko sem ga ondan obiskal v njegovem uradu. »Poleti je huje. zdaj pa kar gre. Toliko, da ni dolgčas!« se je število potniških vozov povečalo za okrog 800, število tovornih vozov pa za okrog 2300. 0 Najdaljše železniško omrežje na svetu imajo ZDA (339.000 km\ sledijo Sovjetska zveza (121.000 kilometrov), Kanada (66.000 km)', Indija (55.000 km), Avstralija (45.000 km). Nemčija ima le 15.000 kilomet-r' - železniških prog, Kitajska pa 30.000 km. © Leta 1830 bilo ni svetu komaj 332 km železniških pre, deset let pozneje že 8600 km, 1860 leta 107.000 km. na prel •••■»n • '• * '; že 790.000 km in leta 1950 1,400.000 kilometrov. — A. T. »ALMIRA«, alpska modna Industrija RADOVLJICA zaposli honorarno za nekaj ur tedensko, ekonomskega analitika Pogoji: nekajletna praksa na takem ali sorodnem delovnem mestu