Spoznajmo naše penice
// Dare Šere
Penice so v primeri s trstnicami in cvrčalci, ki smo jih predstavili v prejšnji številki, lažje določljiva skupina ptic. V Sloveniji živi osem vrst penic in vse razen žametne so izrazite selivke, ki prezimujejo v različnih predelih Afrike. Večina samcev je izrazito svatovsko obarvana, le pri vrtni penici in mlinarčku se samec in samica ne ločita med seboj. Pri penicah je zanimiva tudi popolna menjava peres, saj vse odrasle penice to opravijo v Evropi. Vrtna penica je edina, ki zamenja perje šele v Afriki, in to v času prezimovanja. Čeprav penice živijo tako rekoč povsod, jih je najlaže opazovati v poletnem in jesenskem času, ko se prehranjujejo na plodovih bezga, krhlike in fige.
Pri nas najbolj pogosta in prepoznavna penica je črnoglav-ka (Sylvia atricapilla). Njeno petje je lahko določljivo. Poje tako rekoč povsod, od mestnega središča do osamljenih gozdov. V našem Primorju jo imamo možnost opazovati tudi prek zime, sploh pa na območjih z dovolj zimzelenih rastlin in različnih plodov. Avgusta ali v začetku septembra je na preletu zelo številna vrtna penica (S. borin). Najprimernejši kraj za opazovanje te penice so drevesa z zrelimi figami, kjer se lahko zadržuje tudi več deset osebkov. Vrtna penica se iz Afrike vrača razmeroma pozno, nekateri osebki še v začetku junija, ko nekatere pri nas že gnezdijo. Rjava penica (S. communis) je s svojo rjavo obarvanostjo peruti lahko določljiva, in to ne glede na spol ali starost. Tudi dve zunanji repni peresi sta v letu kar dobro vidni. Mlinarčka (S. curruca) lahko srečamo tako spomladi kakor jeseni. Ta mala penica je najbolj številna v sredogorju do drevesne meje in celo v rušju ji lahko prisluhnemo, ko poje svojo enolično pesmico. V nižinah včasih gnezdi v parkih ali na pokopališčih. Pisana penica (S. nisoria) je naša največja penica. Srečamo jo tako v vlažnih predelih Ljubljanskega barja kot v suhih predelih Krasa. Njeno od-
ločno petje velikokrat prekine značilni »trrrt, trrrt, trrrt«. Svetlooka penica (S. crassirostris) je pri nas najredkejša penica, saj sta o njej znana le dva podatka. Njeno značilno petje v nizkih tonih se sliši zelo daleč. Obarvanost šareni-ce je tako različna, da se včasih »zamegljene beline« sploh ne vidi. Svetlooka penica se pojavlja v Evropi v dveh samostojnih vrstah. V jugozahodni Evropi živi temnejša (S. hortensis), v južni in jugovzhodni Evropi pa bolj svetla svetlooka penica (S. crassirostris), kamor sodi tudi naša. Ta-ščična penica (S. cantillans) je v Sloveniji vezana na obalni pas in Kras. Že njeno ime pove skoraj vse, je pa res, da je manjša od taščice. Njen beli brk je v času gnezdenja dobro viden, pa čeprav ni velik. S prepoznavanjem njenega petja imamo lahko nekaj težav, sploh če je ne vidimo, saj je petje podobno petju v primerljivem okolju živeče žametne penice. Z žametno penico (Sylvia melanocephala) se pri nas lahko srečamo prek celega leta, in to večinoma v slovenskem Primorju. Znani so podatki tudi iz osrednje Slovenije, vendar zunaj obdobja gnezdenja. Na njej nas očara rdeče oko z rdečim očesnim kolobarjem na žametno-črni obarvani glavi, ki pri samcu prehaja v siv hrbet in svetel prednji del. Velikokrat jo vidimo samo za trenutek, že takoj zatem pa se skrije v gosto rastlinje.
Morda ne veste, da smo s pomočjo obročkanja ugotovili:
-	da naše črnoglavke prezimujejo od Španije prek Malte do Cipra in Libanona, v Sloveniji smo zabeležili tudi črnoglavke s Švedske, Norveške in iz Velike Britanije;
-	da so vrtno penico z našim obročkom našli v Libiji in Kongu;
-	da je bila rjava penica z našim obročkom najdena v Egiptu, v Ljubljani pa smo pod zastekljeno stolpnico našli osebek z obročkom s Švedske;
-	da smo ujeli mlinarčka, ki sta bila obročkana na Norveškem in v Veliki Britaniji;
-	da smo pred leti šele sredi novembra pri Ljubljani obročkali pisano penico;
-	da edina dva podatka o svetlooki penici pri nas temeljita ravno na osnovi obročkanja. Petje posameznih vrst lahko poslušate na povezavi http://www2.pms-lj.si/svet-ptic/pe-nice/. Izvirni posnetki so objavljeni na zvočnem cedeju Tomija Trilarja Ljubljansko barje.
1: Svetlooka penica (Sylvia crassirostris) je podobna mlinarčku (Sylvia curruca), a bistveno večja.
velikost: 15-16 cm čas opazovanja:
od maja do avgusta (V-VIII)
čas gnezdenja: maj
do julij (V-VII)
značilnost:
zamolklo petje, svetla šarenica
2: Taščična penica (Sylvia cantillans) velikost: 12-13 cm čas opazovanja:
od konca marca do septembra (III-IX) čas gnezdenja: maj do julij (V-VII) podobnost: majhni rjavi penici, taščici značilnost: izrazit beli brk pri samcih in rdeč očesni kolobar
foto: obe Dare Šere
//letnik 18, številka 02, junij 2012
DOLOCEVALNI KOTIČEK
27
Penice
Ilustracije Jan Hošek in Kokay Szabolcs
Rjava penica
(Sylvia communis)
velikost: 13-15 cm čas opazovanja v Sloveniji: od aprila do oktobra (IV-X) čas gnezdenja: maj do julij (V-VII) podobnost: po perutih je podobna .'■-., _ poljskemu vrabcu značilnost: poje tudi v zraku
odrasel samec ima sivo glavo
Črnoglavka (Sylvia atricapilla)
velikost: 13,5-15 cm
čas opazovanja v Sloveniji: od sredine marca do konca oktobra (III-X), v Primorju nekateri osebki tudi prezimujejo čas gnezdenja: maj do julij (V-VII) podobnost: močvirska ali gorska sinica, žametna penica
značilnost: najbolj pogosta penica pri nas
črna kapica
belina na robu repa
Vrtna penica (Sylvia borin)
velikost: 13,5-14,5 cm
čas opazovanja v Sloveniji: od maja do
oktobra (V-X)
čas gnezdenja: junij (VI)
podobnost: skoraj ni podobne vrste,
možna je zamenjava z mlado pisano
penico
značilnost: v naravi je velikokrat težko določljiva, skoraj nevidna
Žametna penica (Sylvia melanocephala) velikost: 13-14 cm
čas opazovanja v Sloveniji: celoletna vrsta (I-XII) čas gnezdenja: april do julij (IV-VII) podobnost: samec črnoglavke, ki pa je večji značilnost: mala penica z značilnim oglašanjem prek celega leta: »ret, ret, ret«
svetlo
rjave
noge
28 Svet ptic
DOLOČEVALNI KOTIČEK
Kje živijo? (različna okolja, ki jih zasedajo posamezne vrste)
<- rjava in vrtna penica
- mlinarček
pisana penica
k
žametna, taščična in svetlooka penica
črnoglavka
Pisana penica
(Splvia nisoria)
velikost: 15,5-17 cm čas opazovanja v Sloveniji:
od maja do oktobra (V-X) čas gnezdenja: maj do junij (V-VI) podobnost: ni podobne vrste značilnost: poje tudi v zraku
temne noge
Mlinarček (Splvia curruca)
velikost: 11,5-13,5 cm čas opazovanja v Sloveniji: od aprila ■ do oktobra (IV-X)
čas gnezdenja: maj do julij (V-VII) podobnost: svetlooka penica, ki pa je bistveno večja
značilnost: enolično petje, drdranje
Objavo ilustracij so omogočili: avtor ilustracij Jan Hošek, ČSO (Česka společnost ornitologicka) - češki partner BirdLife International in Alena Klvanova, urednica revije Ptači svet ter Kokay Szabolcs (avtor ilustracije žametne penice) za kar se jim iskreno zahvaljujemo.
Risbo penic si lahko ogledate tudi na spletni strani revije Svet ptic. •
//letnik 18, številka 02, junij 2012
29