Macher Dtötrfmtblnli
Nr. 10.
Inhalt: 1. l’rovvista di Chicse. — II. Concursus parochialis. — III. Gesetz vom 13. März 1876, betreffend die Bestimmungen der Fristen zur Geltendmachung der Rechtsmittel gegen die Entscheidungen und Verfügungen der Organe der Finanzverwaltnng.
— IV. An den hochwürdigen Säkular-Klerns der Diözese.	V. Konkurs-Berlautbarnng.
— VI. Chronik der Diözese.
I.
Provvista di Chiese.
La Santitä di Nostro Signore Papa Pio IX. questa mattina nel Palazzo Apostolico Vatieano si 6 degnata di prowedere quanto appresso:
Chiesu Metropolitana di Lime, per Monsignor Lodovico Maria Giuseppe Eusebio Caverot, traslato dalla Sede di St. Die.
Chiesu Metropolitana di Alby, per Monsignor Stefano Emilie Ramadie, traslato dalla Sede di Perpignano.
Chiesu Arcivescovile di Seleucia nelle parti degl’infedeli, per Monsignor Cesare Roncetti, Sacerdote Romano, Cameriere Segreto soprannumerario di Sua Santitä, Censore Emerito deti' Accademia Teologiea, Professore delle Istituzioni Canoniclie nel Pontifieio Seminario Romano, Minutante per gli affari di rito orientale nella Sacra Con-gregazione di Propaganda Eide, Canonico nella Basilica Collegiata di S. Maria ad Mmiyres, e Dottore in filosofia sagra teologia ed in ambe le leggi.
Chiesu	Cattedrale di	Perpignano,	per Monsignor Giuseppe	Federico Saivet, traslato dalla Sede	di Mende.
Chiesa	Vescovile di	Dioclea, nelle parti degfinfedeli, per	Monsignor	Salvatore Nappi, giä Vescovo di
Nardö, deputato Ausiliare dell'F.mo e Rmo signor Cardinale Bartolomeo d'Avanzo, Vescovo di Calvi e Teano.
Chiesa Cattedrale di Soissons, per Monsignor Odone Thibaudier, traslato dalla Chiesa Vescovile di Sidonia in partibus infidelium.
Chiesu Vescovile di Amorio, nelle parti degl’infedeli, per Monsignor Salvatore Maria Nisio. giä Vescovo
di Ariano.
Chiesa Cattedrale di Ascoli, nel Piceno, pel R. I). Amilcare Malagola, nato in Modena, Sacerdote dioce • sano di Imola, giä Alunno in Roma della Pontificia Accademia ecclesiastica, Professore di teologia dommatica e del diritto canonico nel seminario di Imola, Canonico Penitenziere in quella Cattedrale Esaminatore pro-Sinodale, e Dottore in filosofia, Sagra Teologia	ed in ambe	le leggi.
Chiesa	Cattedrale di	Ariano, pel	R. D. Francesco Trotta,	Sacerdote	arcidiocesano di Salerno,	Canonico
Teologo e Parroco nella Cattedrale di Acerno, Esaminatore pro-Sinodale, e Dottore in Sagra Teologia.
Chiesa Cattedrale di Segna con la perpetna amministrazione della Sede di Modrussa, pel R. D. Giorgio Posilovic, Sacerdote arcidiocesano di Zagabria, Fisco ed Assessore relatore di quel Concistoro metropolitano, Professore d’ ermeneutica generale, e di Sacra Scrittura nella regia universitä di Zagabria, Pro-Decano nella facoltä teologiea, Esaminatoie pro-Sinodale, e Dottore in Sagra Teologia.
Chiesa	Cattedrale di Mende,	pel R. I). Giuliano Costes, Sacerdote diocesano di Ilodez, giä	Cancelliere
di	quella	Curia Vescovile ed attual Vicario Generale della stessa cittä e Diocesl.
Chiesa	Cattedrale di S. Die,	pel R. D. Maria Camillo Alberto de Briey, Sacerdote diocesano	di Poitiers,
ivi	Direttore della	Congregazione delle	Suore di 8. Andrea, Vicario Generale onorario di quel Vescovo,	e Dottore
in Sacra Teologia.
•	Chiesu	Cuttedrale di Laval, pel II. D. Giulio Dionigi le Hardy du Marais, Sacerdote arcidiocesano di
Cambray, giä Vicario Generale del Vescovo di Soissons, attualmente onorario dell’ Ai'civescovo di Aix, e Dottore in Sagra Teologia.
Chiesa Cattedrale di Viviers, pel It. D. Giuseppe Michele Fcderico Bonnet, Sacerdote diocesauo di Mende, Vicario Generale della cittä e diocesi di Peviguex.
Chiesa Cattedrale di Tky, pel It. I). Giovanni Maria Valero	Nacarmo, Sacerdote	dioeesano di Coria, Ca-
nonico Lettorale nella Cattedrale di Cuenca in Spagna, Iiettore	di quel seininario, Decano	nella facoltä	teologica,
licenziato	ne' sagri canoni, e Dottore in sagra teologia.
Chiesa VescovUe di Cidonia, veile paiü deyl’iufedeli,	pel 11.	D. Francesco Yitagliano, Sacerdote	di Napoli,
Canonico Teologo nella Concattedrale di Cava, ivi Giudice pro-sinodale ed Esaininatore pro-sinodale anclie nelle diocesi Nidlius della 88. Trinitä e di Noeera de’Pagani, addetto al Collegio Teologico di Napoli, Dottore in sagra teologia ed in ambo i diritti, e deputato Coadiutore con futura successione di Monsignor Vincenzo Matarozzi. Vescovo di Ruvo e Bitonto.
Chiesa Vescorile di Paria nelle parti deyl'uifedeU, pel II. D. Michele Rosset. Sacerdote arcidiocesano di Chamberv, Canonico onorario die quella metropolitana. Iiettore e professore di sagra teologia in quel seininario, e deputato ainministratore apostolico della citta e diocesi di 8. Giovanni di Moiiana.
Chiesa Vescorile di Altdia, nelle parti deyl’iufedeli, per Monsignor Edoardo Angerer, Sacerdote di Vienna in Austria, Prelato Dömestico di Sua Santitä. Canonico-Decauo nella Metropolitana di Vienna, Giudice in quel Con-cistoro arcivescovile per le cause matrimoniali, e deputato Ausdiare di Monsignor Giovanni Rodolfo Kutschker. Arcivescovo di Vienna.
Chiesa Vescorile di Kosen nelle parti deyl’ iufedeli, per monsignor Pietro Saulini, Sacerdote dell’ Abbazia di Subiaco, Cameriere d'Onore di Sua Santitä, Vicario Generale, Canonico ed Esaininatore sinodale in Veroli. Ex-Accadeinico nell’Accademia teologica di Roma, Dottore in sagra teologia ed in ambe le leggi, e deputato Ausiliare di Monsignor Carlo (iigli. Vescovo di Tivoli.
Chiesa Vescorile di Ahitlo, neile parti deyl’infedesi, per Monsignor Luigi Brusclietti, Sacerdote dioeesano di Cingoli, Protonotario Apostolico ed Incaricato di Affari provvisorio delle Santa Sede presso V Imperiale Corte del Brasile.
Sono state poi provviste per Breve le seguenti:
Chiesa Arcirescomle di Marzianopoli, nelle padi deyl'iufedeli, per monsignor Ignazio Ihinget, giä Vescovo di Montreal nel Canadä.
Chiesa Vescorile di Claudiopoli, nelle parti deyl’ iufedeli, per monsignor lldefonso Infante y Macias, dell' ordine di 8. Benedetto, Sacerdote arcidiocesano di Siviglia, Prelato Domestico di Sua Santitä, Ainministratore Apostolico di Ceuta, e Dottore in sagra teologia.
Chiesa Vescorile di Rafanea, nelle padi deyl’iufedeli, pel II. P. Francesco Duboin, Sacerdote della Con-gregazione dello spirito Santo, deputato Vicario Apostolico della Senegambia.
Chiesa Vescovile di Dibotta, nelle parti deyl’ infedeli, pel II. D. Giacomo O'Connor, Sacerdote arcidiocesano di Filadelfia, deputato Vicario Apostolico di Nebraska negli Stati ITiiiti d’America.
Finalmente si e fatta al Santo Padre la postulazione del Sagro Pallio per le chiese Metropolitane di Lione ed Alby.
II.
Concursus parochialis.
Ut D. D. sacerdotes, concursum parochialem olim subituri, sciant, quomodo expositio exeyetico — homiletica peri-coparnm epistolaruni atque evanyeliorum institnenda sit, proponitur hie exempli causa expositio exeyetico — homiletica utriusque pericopae, quae in ultimo examine yenerali tali expositione illnstranda erat.
I. Expositio exegetico-homiletica pericopae epistolae ad Romanos (15, 4—13.), quae legitur Dominica 2. Adventus.
V. 4. „Bratj e! Karko 1 i je pisano, je v liase poducenje pisano; da po poterpeälji-vosti in tolaübi pisem upanje imamo.“
Bratje! — s to besedo s. Pavel ogovarja rimske kristijane, spreobernjene jude in ajde, in brate ime-novaje jih, jih s to besedo opominja, da, ker so bratje med saboj, tedaj udje ene Bozje dru2ine, morajo v edinosti,
V mim in V ljubezni med saboj ziveti. — 8. pismo, katero je zapopadek vseh bukev, pisauih od 8. moz, katere je pri pisanji s. Duh vodil in navdihoval, je eden iznied dveli virov, po katerih spoznamo, kaj nam je verovati in storiti, da boino zvelicani. Takrat namrec, ko je s. Pavel list do Rimljanov pisal, je bilo le malo bukev nove zaveze se pisanih in med kristjani razsirjenih, in vsled tega s. apostelj z besedami: „kar je pisano“ — in: „pisem“ ima v mislih le bukve all s. pismo stare zaveze, katero pa je polno podueenja za vse veme, toraj tudi za nas. 8. pismo stare zaveze nas namrec uci o stvarjenji sveta, o grehu prvih starisev, vesoljnem potopu, razMrjenji ljudi po zemlji, s. ocakili in napravah BoLjih, cloveski rod pripraviti na prihodnjega Odresenika. 8. pismo stare zaveze pa nas tudi s tem uci, ker nas z besedami in zgledi ljudi, kateri so Bogu dopadli, opominja k poterpezljivosti v nadlogah, v kvizih in tezavah sedanjega zivljenja in nas tolazi s tem, da nam obljubuje prihodnje vecno placilo, ce bomo v poterpezljivosti do konca stanovitni ostali; tedaj imamo po poterpezljivosti in tolazbi s. pisma upanje vecnega zvelicanja. — Cilj in konec vsega naäega upanja je Bog. K Bogu priti mora biti nasa vedna skerb in nase hrepeuenje, vse nase zivljenje, vse misli in zelje in dela morajo biti k njegovej casti. Toda mi zivimo tukaj na zemlji, katera je po grehu pervih starisev solzna dolina nam postala; muogotere stiske in tezave, nmogotere nadloge nas tukaj obdajajo in teze, — glejte! s. pismo nas uci s besedami in zgledi s. ljudi, kako koristno je terpljenje, nam kaze pripomocke, katerih se moramo posluziti, da bo terpljenje nase pri Bogu zasluzenje imelo, opominjaje nas, nadloge 'in,, tezave voljno prenasati. in da ne omagamo in ne obupaino, nas tolazi z obljubami vecnega zvelicanja.
Ge vas tedaj nadloge, krizi in tezave zadenejo, tudi vi delajte po nauku s. pisma; spominjajte se, da so nadloge, krizi in tezave sedanjega zivljenja k vasemu dusnemu pridu, svesti si bodite, da vas caka placilo vec-nega zvelicanja, ce boste v nadlogah poterpeäjivi do konca ostali. In ce boste takih misli in takega dejanja, boste v, sredi nadlog in stisk vLivali tolazbo in notranji mir, se boste srecne Steli, ker boste v poterpezljivem prenaäanji nadlog Boga castili. — Da bi pa kristjani nikdar ne pozabili, da ste poterpezljivost, h kateri s. pismo opominja, in tolaLba, katero nam s. pismo da je, darova Bozja, pise s. apostelj dalje:
V. 5. „Bog poterpezljivosti in tolaZbe pa vam daj.“ Ker sanska poterpezljivost in tolazba pride od Boga, toraj Boga imenuje Boga poterpezljivosti in tolazbe. — „Da boste med saboj ene misli po Jezusu K.“, — da boste vsi verni, spreobernjenci od judovstva in ajdovstva, brez vseh prepirov in razdertja, ene misli po volji J. K. — Duh kersanske vere je duh edinosti, in zatoraj s. Pavel Boga prosi, da bi vsem rimskim kristijanom, in sploh vsem vernim dal gnado, da bi ziveli med saboj v miru in v ljubezni po volji Kristusovi.
V. G. „Da z enim sercem in z enimi u st in i cast dajete Bogu in Ocetu Gospoda nasega -Jezusa Kristusa,“ to je; Bogu, kateri je Oce Gospoda nasega Jezusa Kristusa. — Kakor ima cerkev ko skriv-liostno telo le eno glavo, Kristusa, le eniga Duha, s. Duha Kristusovega in Ocetovega, tako ima tudi le ene usta v edinosti nauka, vere, molitve in ceJcenja. Tako morajo tudi' kristijani, ker so otroci ene cerkve, bitienega serca in ene misli, in ce bodo to, se bo njihova notranja edinost tudi po vnanjem pokazala, da bodo vsi z enimi ustmi Boga castili za prejete dobrote. Kjer je prepir in razpertje, tarn ljudje niso enega serca, niso enili misli, tarn pa tudi ni Bozjega cescenja z enimi ustmi. Ako hocete Boga spodobno castiti, skerbite nar poprej, da boste med saboj ene misli, da boste med saboj v miru in ljubezni ziveli. Ker se Bog spodobno castiti zamore le, ce verni v edinosti, v miru in ljubezni med saboj Live, zatoraj pise s. apostelj:
V.T. „Zavoljo tega se sprejemajte med saboj, kakor je tudi Kristus vas sprejel, i>ogu v cast.“ Kristus — lioce s. apostelj reci — je vas vse, spreobernjene jude in ajde sprejel, ko vas je sprejel v svojo cerkev, vas storil otroke Bozje in sicer v poviksanje Bozje casti.
V. 8. „Itecem namrec, da je bil Kristus Jezus sluzabnik obreze zavoljo resnice BoZje, da bi poterdil obljube ocakov.“ 8 temi besedami s. apostelj razlaga, kako je Kristus jude sprejel. Kristus je jude sprejel s tem, da je postal sluzabnik judov, ko jim je s. evangelij oznanoval, da je s tem skazal Bozjo resnicnost, skazal. da so spolnjene obljube, katere so bile njihovim ocakom zastran Mesija dane. — SluLabnik obreze, to je: obrezanih judov.
V. 9. „Da pa nar odi Boga zavoljo ini 1 o sti (usmilj enj a)	6aste.“ 8 temi besedami uci, da
Je	Bog tudi ajde v svojo cerkev sprejel.	Ajdom pa niso bile nikakorsne obljube	dane; zatoraj ajdje Boga hvalijo in
easte	zavoljo milosti. 8 temi besedami pa	s. apostelj nikakor ne terdi, da judje	niso bili iz milosti poklicani, temuc
Je	to	hoce reci: judje in ajdje so bili po	milosti Bozji poklicani v s. cerkev, le	s tem razlockom, da judom so bile
obljube zvelicanja dane, ajdom pa ne; da se je Bog resnicnega skazal, so te obljube, akoravno so bile iz milosti dane. se morale spolniti; ajdom pa niso bile nikakorsne obljube dane, akoravno je bilo po prerokih oznanovano,
IC*
<la bodo sprejeti v Bozje ljudstvo; bili so tedaj le iz milosti poklieani v sv. cerkev. Da so bili ajdje iz milosti poklieani v sv. cerkev. skazuje sv. apostelj s cveterimi reki sv. pisma; „Kakor je pisano: Zato te bom, Gospod, med navodi livalil in tvojemu imenu pel.“ Te besede. katere je David ko podoba Kvistusova govoril, so se popolnama spolnile, ko so aposteljni oznanovali kers. vero med narodi in so bili ajdje sprejeti v Kristusovo cerkev.
V. 10. „In spet rece (»amree sv. pismo V petevih Mojzesovih hukvali 32. 43.): Veselite se narodi z njegovim Ijudstvom.“ Ljudstvo Bozje so judje, ker je Bog to ljudstvo med vsemi drugimi izvolil, da bi se ohranila vera v pravega Boga in upanje prihodnjega Odresenika na svetu. Sv. apostelj hoce tedaj reöi: Vi ajdje. veselite se in hvalite Boga. ker ste se vdelezili zvelicanja z judi.
V. 11. ,.In spet rece (namrec sv. pismo v psal. 11(1, 1.): Hvalite vsi narodi Gospoda in povisujte ga vsa ljudstva.“ Ko sv. pevec s temi besedami vse narode, ajde vabi. da bi hvalili Boga, kaze s tem, kakor sv. Pavel tukaj uci. da so tudi ajdje Bozje usmiljenje dosegli in se udeleäili zvelicanja.
V. 12. „In spet rece Izaija (11. 10.): Korenina Jesetova bo, in kateri bo vstal kraljevat cez narode, vanj bodo narodi upa 1 i.“ Sv. apostelj hoce reöi: Zgodilo se bo nekdaj, da se bodo ajdje k Mesiju spreobernili in v njega kakor svojega Odresenika in Zvelicarja upali. v njega. kateri bo vstal kraljevat cez ajde. — Korenina Jesetova je Mesija, kateri je bil po cloveski natori iz hise Jeseta, Davidovega oceta. Tako se tudi s temi besedami prerokuje, da bodo ajdje poklieani v kers. cerkev. Judje in ajdje. ko so se h kers. veri spreobernili, so postali e« rod, eno novo ljudstvo, ena cerkev; zatoraj morajo odslej biti ene misli. e n e g a serca; morajo med saboj äiveti v mim in ljubezni, nihce ne sme drugega zanicevati. ali prevzetno nad druge se povzdigovati. — Preljubi! ravno tisti Kristus, kateri je jude in ajde k sebi vabil. rekoc: „Pridite k k meni vsi, ki se trudite in ste obtezeni, in jest vas bom pozivel — vzemite moj jarin nase“ — ravno tisti Kristus, kateri je jude in ajde zedinil v eno ljudstvo, je tudi nas v svojo cerkev sprejel, tudi nas se je Bog usmilil, da smo kersceni in v pravi veri izrejeni. Kakor je Kristus nas sprejel, tako se tudi mi med saboj sprejemajmo, se z ljubeznijo med saboj podpirajmo. ter v mini in v edinosti zivimo. Vsi imamo eno vero, vsi sluiimo enemu Gospodu Bogu, vsi smo reseni s predrago kervijo Kristusovo, vsi smo poklieani k ravno tistemu vecnemu zvelicanju, vsi smo brat je med saboj, ker smo vsi otroci Oceta nebeskega in udje tistega telesa, kateremu je glava Kristus. Zivimo zatoraj med saboj v miru, v ljubezni, v edinosti, — in imejmo poterpljenje s slabostmi, nepopolnostmi in grebi drugih; podpirajmo se med saboj k povisanju Bozje casti. Kakor sichern ud nasega telesa ne Livi in ne skerbi sam za se, ampak za vse skupaj, tako morajo tudi kristijani, ker so udje enega telesa, Äiveti in skerbeti eden za druzega. Ljubimo tedaj svoje brate, kdorkoli naj ze bodo, zaniCujmo njihove grehe in hudobije, njih same pa milujmö in ljubimo. Imejmo vedno pred oßmi zapoved Kristusovo, ljubiti svoje sovraznike, dobro jim storiti in zanje moliti.
V. 13. ,,Bog upanja pa naj vas napolni z vsem veseljem in mirom vverovanji, da obogatite v upanji in moci svetega Du ha.“ 8 temi besedami, katere so lep blagoslov, sklepa s. apostelj svoja poprejsnja opominjevanja. Boga imemije Boga upanja, ker je ajdom dal upanje zvelicanja in ga tudi nam daje in spolnuje. Veselje (duäno) in mir (notranji, dusni), katerega clovek takrat ima, ce si je svest, da je z Bogam sklenjen, daje Bozji otrok, v prijaznosti Bozji. sta sad kerscanskega upanja, katerega podlaga je vera. In ker sv. Duli v nas rodi upanje, zatoraj pravi sv. apostelj: da obogatite, se uterdite v upanji vecnili blagi-ov v moöi in po moci sv. Dulia. In ravno to, kar je sv. Pavel rimskim kristijanom vo§cil, tudi jest vam vsem iz serca voäöim.
It. Expositio exegetico-homiletica pericopae evangelii s. Mattliaci (11, 2—10.), quae legitur Dominica 2. Adventus.
V. 2.3. Tisti cas, ko je Janez s 1 isa 1 v j eci Kristusova de 1 a, je pos 1 a 1 dva svojih uöencev in mu je rekel: Si li ti, kateri ima priti, ali naj druzega cakamo?“ Herod Antipa sin Heroda Velikega (kralja), je bil cetertni oblastnik v tialileji in Pereji. Ta je zavergel svojo üeno, ki je bila hei arabskega kneza Areta in si je pridruäil zeno svojega brata Filipa. Janez to zvedsi mu rece: Ni ti pripusceno imeti je, in zavoljo tega so ga na povelje Herodovo zaperli v Maliern, terdnjavi proti jutranji meji. Toda. akoravno je bil Janez v jeßi, je bilo vendar pripusceno ucencem njegovim obiskovati ga. Ko so ti ucenci nekdaj k njemu v jeco prisli in mu pripovedovali od Kistusovili cudezev, so mu tudi naznanili, da so celo nekateri njegovih ucencev postali ucenci Kristusovi, kar jim ni bilo po volji, ker so bili vsi vneti za ca st ucenika svojega, Janeza Kerstnika.
y
Ker je s. Janez previdil, da njegovi ucenci dvomijo und Jezusora in hi se leliko zgodilo, da bi po njegovej smerti ne postali ucenci Kristusovi in ne prisli v Bozje kraljestvo, na katevo je 011 ljudi s pokoro pripravljal. je poslal dva teil ucencev h Kristusu vprasat ga: ali si ti, katevi ima priti, to je: ali si ti Mesija; zakaj vedel je, da jima bo tak odgovor dal, da vec ne bosta ne ona dva, ne dvugi njegovi ucenci dvomili nad njim, teinvec v njega kot v Mesija verovali. kakor je Janez sam. veroval, ko je pri reki Jordanu ocitno priceval, da Jezus je Mesija, jagnje Boije, ki	odjemlje gvelie sveta. —	Sv. Janez Kerstnik je skerbel za	zvelicanje svojih ucencev in za to jih	h Kristusu poslal. To l'iivnanje s. Janeza	opominja starise in predstojnike,	skerb inieti za zvelicanje svojih otrok	in pod-
loänih, jili opominja, li komu imajo voditi otroke in podlozne, za koga jili izvejevati, kako jili pred svojo’ smertjo nar bol je preskerbeti. Opominja pa to djanje s. Janeza tudi ucenike, kaj naj pri poducevanji j>re<l vsem drugim pred ocmi imajo, kako naj uöence svoje poducujejo za vecno zvelicanje.
V. 4. 5. „In Jezus je	odgovori 1 in jima reke 1:	Pojdita in povejta Janezu. kar sta
slisala,	in vidila. — Slepi	spregledujejo, hromi hodijo, gobovi se ociscujejo,	gluhi
spresl Uu j ej o, mertvi vstajajo in ubogim se evangelij oznannj e.“ Jezus ne pravi naravnost: Jest sein Mesija, ampak hoce, naj dela njegova govore, njegovi cudezi, katerih je tisti cas. kakor s. evangelist Luka pise, veliko storil. Pojdita in povejta Janezu (ker sta ucenca v Janezovem imenu Kristusa vprasala), kar sta vidila z lastnimi ocmi ali pa od drugih slisqla, kateri so öudeze moje vidili; oni namrec, ki so bili poprej slepi, spregledujejo; ki so bili hromi, hodijo; ki so bili gobovi, so zdaj ocisceni, in oni, ki so bili glulii, zdaj preslisujejo mertvi vstajajo (s katerimi besedami naznanja obujenje mladenca v Najmu), in ubogim (v duhu), to je poniznim, kateri spoznavajo svojo (lu§no revscino. se kersanska vera oznanuje.
Z vsemi temi besedami hoce Jezus le to reci: Ali sem jest Mesija, ali ne, pricujejo moja dela, moji öudefci, kateri so ravno taki, kakor Le prerok Izaija (35, 5, 6, Gl, 1.) od njili govori, da jih bo Mesija delal; kdor se tedaj po tih mojih cudeXih ne da prepricati, da sem Mesija, ta tega tudi verjel ne bo, ako mu s prisego to pri-terdim. In potem svarilno pristavi:
V. 6. „In bla gor mu, kateri se nad manoj ne bo pohujsal;“ to je: blagor temu, kateri se nad nicemur ne spodtika, kar mene, moj nauk, moje revno in poniäno zivljenje. mojo smert, moje cednosti in dela zadeva. — Ko je Jezus po judovski dezeli bodil, ter oznanoval postavo milosti liozje in razodeval svete zve-licanske resnice, so se nad njegovim revnim in poniznim zivljenjem, nad njegovimi nauki in deli spodtikali judje, vzlasti prevzetni farizeji in pismouceni: in akoravno je s cudezi priceval, da je od Boga poslan in je nauk njegov resniöen, vendar niso hoteli v njega verovati, ker po svojih mislih niso pricakovali Mesija poniLnega do smerti na krizu, ampak ga pricakovali kot mogocnega kralja. Spodtikali so se pa nad nauki Kristusovimi tudi ajdje, katerim je bil, kakor pise s. Pavel, nauk od kriSSanega Boga in cloveka neumnost. Spodtikajo se pa vedno nad Kistusom vsi tisti, kateri v svojem napuhu nocejo povzeti in verovati resnic, ki jih je Kristus oznanoval, in jih uci njegova cerkev; spodtikajo se "nad Kristusom vsi oni, ki posluSajo glas svojega mesa, ki so sufcni hndega poüeljenja in strasti in se nocejo podvreci zapovedim Kristusovim. — Vprasajmo se, se li nismo tudi mi nad Kristusom spod-tikovali? Ali nismo nikdar Kristusa zapustili od tistega dne, ko smo po zakramentu s. kersta postali udje skriv-nostnega telesa Kristusovega. ko smo bili	privzeti	v Kristusovo cerkev V	Ali smo spolnovali obljubo, katero so nasi
botri pri sv. kerstu za nas storili, da se	hocemo	odpovedati hudicu in delom njegovim ? Ali smo	vedno verovali v
Kristusa. vedno spolnovali njegove zapovedi ? Öe nismo tega storili, vsaj danes terdno sklenimo, odslej nikdar vec Ke spodtikovati nad Kristusom. temvec %	njim biti	do konca zivljenja.
V. 7. 8. „Kadar sta pa	odäla,	je Jezus zaßel	mnoäicam govoriti	od Janeza:
Kojia ste äli v pu§ öavo gledat? Tersta od vetra m aj anega? — Ali koga ste sli gledat? Cloveka v mehko obleöeniga? Glejte, kateri se v mehko ob 1 a6ijo, so v kraljevih hiSah.“ — Ko je Janez po uEencih Kristusa vpraäal: ali si ti Mesija, ali ne, bi bili ljudje vtegnili napcno misliti od Janeza, kakor da bi bil dvomil nad Jezusom; zatoraj zacne zdaj Kristus Janeza ocitno hvaliti rekoc, da Janez je bil moL stanovitnosti in visoke cednosti; ni bil kakor terst, da bi omahoval sein ter tje, ampak vednoje le terdil, da pripravlja na Jezusa, Odreäenika sveta. — Terst je podoba nestanovitnega cloveka. 8. Janez je bil moL visoke cednosti, ker je vedno 2ivel v ojstrem zatajevanji, v pokori in mertvenji samega sebe. 8 tem, da Jezus Janeza nepriöujoöega hvali, nas uci, da je dolLnost naäa, od bliznjega dobro govoriti, öe tudi ni pri nas, m izgovarjati ga, öe ljudje hudo govore od njega in ga zagovarjati, ce ga drugi opravljajo. — Jezus je hvalil Janeza, ko je bil v jeöi, v nesreöi; s tem nas uci, da ne smemo svojih prijateljev zapuscati v nesreöi, ali se jih sramo-
vati, temveö moramo skerb imeti zanje. Ker pa Jezus Janeza imenuje stanovitnega, se imamo iz tega uciti, da tudi ml «e smeiuo enaki biti terstu, ki ga veter sein ter tje giblje; ne sniemo se tedaj pregovoriti dati, da bi odstopili od tega, kar smo za dobro in resnicno spoznali, ko bi tudi morali zavad tega casno skodo terpeti; ne smemo dobrih del delati iz tega namena, da bi si dopadajenje ljudi pridobili, ne smemo dobrih del opusöati, ko bi nas drugi tudi zasmekovali zavoljo njih.
V. 9. „Ali koga ste sli gledat? Preroka? 1'rav, vam povem, se vec ko preroka.“" Kristus je poprej povedal, kaj ni Janez, zdaj pa uci, kaj da je; pravi, da je prerok, in sicer se vec ko prerok. Drugi preroki so le prerokovali, Janez pa je bil od drugih prerokov prerokovan; drugi preroki so govorili od prihodnjega Mesija, Janez pa je govoril od nazocega in je z perstom nanj kazal.
V. 10. „Zakaj ta je, od kateregä je pisano (pri prerok u Malahiju 3, 1): GlejI jest poäljem svojega angelja pred tvojim o blifcj em , kateri bo pred taboj tipotpri-pravljal.“ Po svetih evangelistili govori Bog Oce od Sinn Boäy'ega, pri Malahiju pa govori sam Sin Boiji, ko pravi: „Glej, jest p o s 1 j e m svojega angelja in pri p r a vil m i b o p o t pred moj im obliöjem.“ Svojega angelja, to je poslanca, kateri je bil Janez Kerstnik, predliodnik Jezusc\ in pripravljavec ljudstva na njegovo kraljestvo, ko je oznanoval kerst v spoznanje in izpovedanje grehov, da bi ljudje k Jezusu prisli in po njem resnicno odpuäcenje grehov dosegli. — Preljubi! Kristus, kateremu so bile ko pravemu Bogu znane vse misli, nagnenja in serca ljudi, je Janeza hvalil; ta hvala je bila gotovo resnicna. Tudi mi skerbimo, da bomo Bogu dopadli, da nas bo Bog hvalil. „Kdor se sam livali, pravi sv. Pavel (2 Kor. 10, 18), ni poterjen, ampak tisti, katerega Bog livali.“ Bog pa cloveku livalo da, ce isce v svojem iivljenji le Boijo cast. Ne ielimo zatorej dopasti svetu; kdor ieli svetu dopasti, ta misli, zeli in dela to, kar svet zell, svet pa ne more Bogu dopasti, ker je nasproten Bogu. „Prijateljstvo tega sveta, pise s. Jakob (4, 4.), je sovrastvo do Boga.
pR. p LO F U T A
III.
(uvfvtj vom 19. Miiijz 1876,
betreffend die Srcftiimmutgcn der Fristen zur Geltenduiachnng der Rechtsmittel gcgct! die Entscheidungen nnd
Verfügungen der Organe der Finanzbcrwaltnng.
(Reichsgesctzblatt 1870 St. XI. Nr. 28.)
Mit Zustimmung der beiden Häuser des Neichsrathcs verordne Ich, wie folgt:
S. 1. Vorstellungen, Beschwerden oder Recurse gegen die im administrativen Wege erlassenen Aufträge, Verfügungen oder Entscheidungen der für die Voranlagung, Bemessung und Verwaltung der directen Steuern, der indirecten Abgaben und sonstigen Gefälle für Staatszwecke bestellten Behörden, Aemter und Organe der Finanzverwallung sind, insoweit ihre Zulässigkeit in den bestehenden Normen begründet erscheint, binnen einer Frist von 30 Tagen, und wenn sie nur gegen die Auferlegung einer Ordnungsstrafe gerichtet werden, binnen acht Tagen bei jenem Organe, von welchem der Auftrag, die Verfügung oder Entscheidung ansgegangen ist, einzubringen.
Bezieht sich jedoch das Rechtsmittel auf Verfügungen oder Aufträge von Pächtern oder sonst mit der Ein-Hebung der Slaatsgefälle betrauten Privatorganeu, sv ist dasselbe bei den zur Ucberwachuug derselben bestellten Finanzbehörden erster Instanz geltend zu machen.
In berücksichtigeuswerthen Fällen kann die Frist von der Behörde, bei welcher das Rechtsmittel geltend zu machen ist, verlängert werden. Die Nichteinbringnng einer Vorstellung, einer Beschwerde oder eines Recurses in der vorgeschriebenen Frist kann nur derjenigen Partei, an welche die Zustellung des bezüglichen Bescheides oder Auftrages erfolgt ist, oder deren Erben zum Nachtheile gereichen.
§. 2. Die im §. 1 erwähnten Erlässe müssen die Behörden, bei welchen, und die Frist, binnen welcher Borstellungen, Beschwerden oder Recurse einzubringen sind, ausdrücklich bezeichnen, widrigens die Frist erst nach der Zustellung eines diese Taten enthaltenden Nachtragserlasses zu laufen beginnt.
Die Frist beginnt mit beut der Zustellung nächstfolgenden Tage; bei Berechnung derselbe» sind die Tage des Postenlanfes in dem Falle nicht zn zählen, w.'nn das betreffendc Schriftstück der Postanstalt gegen eine amtliche Ueber-nahmsbestätigung (Ansgabsschein, Reeepisse it. s. w.) übergeben worden ist.
Fällt der letzte Tag der Frist ans einen Sonn- oder allgemeinen Feiertag, so endigt dieselbe erst mit dem nächsten Werktage.
Stellt eine Partei bei einer Behörde das Ansuchen tun Verlängerung der Frist zur Gelteudmachnng des Rechtsmittels oder innerhalb der durch dieses Gesetz festgestellten Frist das Ansuchen um Bekanntgabe der Gründe hinsichtlich einer von derselben erflosscnen Entscheidung, so wird die Frist bis zum Tage der Zustellung der betreffenden Erledigung unterbrochen und beginnt neuerdings sodann zu laufen.
§. 3. Durch das gegenwärtige Gesetz werden in Ansehung derjenigen Gegenstände, für welche dasselbe erlassen ■wurde, alle hiermit nicht im Einklänge stehenden Anordnungen außer Kraft gesetzt.
§. 4. Dieses Gesetz tritt mit 1. April 1876 in Wirksamkeit.
Jene Fälle, in welchen die Zustellung vor dem 1. April 1876 stattgestinden hat, sind, wenn ein Rechtsmittel noch zulässig ist, so zu behandeln, als wenn die Zustellung am 1. April 1876 erfolgt wäre.
§. 5. Mit dein Vollzüge dieses Gesetzes wird der Minister des Innern und der Finanzminister beauftragt.
Wien am 19. März 1876.
\
Franz Joseph m. p.
Auersperg m. p.	Lasser m. p.	pretis	m.	p.
IV.
An dcn hochwürdigen Salmlar-Klerus der Diözese.
Der hochwürdige P. Heinrich Suso Denitie 0. P. in Graz war so gütig, über mein Ansuchen für dieses Jahr t)ic Leitung der Priester-Exercitieu in Laibach zu übernehmen.
Diese Weltpriester-Exereitien werden wie in früheren Jahren im Diözesan-Knabenseminar (Collegium Aloy-•sianum) stattfinden, werden am 21. August d. I. Nachmittags,	und zwar nm 5 Uhr	beginnen, ttitd am 25.	August	um
■9 Uhr Vormittags endigen und ganz in der bisherigen Weise abgehalten werden.
Da von den Landseelsorgern des beschränkten Raumes in der Aloysiamims - Kapelle wegen nur 100 an den Exereitien werden theilnehmen können, so wollen diejenigen, die zn denselben zn erscheinen wünschen und über vorläufige Verabredung unter einander und mit ihren Nachbarn, unbeschadet der ihnen obliegenden Seelsorge, sich von ihrem An-stellnngsorte für die obgefagten Tage leicht entfernen können, dieses dem betreffenden Herrn Dechante in Bälde anzeigen. Der Herr Dechant wird die Namen derjenigen Herren Seelsorger, die sich für das Erscheinen werden gemeldet haben, spätestens bis zum 31. Juli d. I. hierorts bekannt geben, damit diejenigen, die mit Rücksicht aus den vorhandenen Raum vom Ordinariate zu den Exereitien werden zugelassen werden können, dem Herrn Dechante rechtzeitig namhaft gemacht werden. Am 21. August Nachmittags bald nach 3 Uhr wollen die Betreffenden, mit Talar, Röchet und Brevier versehen, im Collegium Aloysianum sich einfinden und bei der Direetion desselben sich melden, welche jedem die Wohnung anweisen «nd die gedruckte, für die Zeit der Exereitien vorgefchriebene und	genau einzuhaltende	Hausordnung mittheilen,	sowie nach
dem Schlnße der Exereitien die für die Verpflegung zn leistende	Vergütung von den	Exemtanten übernehmen	wird.
Fürstbischöfliches Ordinariat Laibach am 30. Juni 1876.
Chry sostomus,
Fürstbischof.
V.
Konkurs - Verlautbarung.
Das durch Todfall in Erledigung gekoniinene Baron Rauber’sche Beneficium, mit welchem die Verpflichtung der Lesung wöchentlicher zwei H. Messen in der Domkirche verbunden ist, wird unterm 20. Juni d. I. zur Bewerbung ausgeschrieben. Tie Gesuche sind an den Senior der Frciherrlich Rauber'schen Familie als Patron des Beucficiums zu stilisiren und beim hiesigen fürstbischöflichen Ordinariate einzureicheu.
Die dem Patronate des Allerhöchsten Landesfürsten unterstehende Pfarre Kosana im Dekanate Domegg ist gleichfalls durch Todfall in Erledigung gekommen und wird dieselbe unterm 25. Juni zur Bewerbung ausgeschrieben. Die Bittgesuche sind an die liochlöbliche k. k. Landesregierung für Krain in Laibach zu stilisiren.
VI.
Chronik brr piöjrfr.
Seine fürstbischöflichen Gnaden haben am 24., 25. und 27. Juni d. I. nachfolgenden Herren Theologen des
IV.	Jahrganges die höheren Weihen ertheilt:
Valentin Aljancic von III. Kreuz bei Neumarktl;
Johann Golob von Tujnice;
Jakob Koritnik von Polhov Gradec;
Peter Ogrin von Menges;
August Turk von Laibach;
Maximilian Veja von Krainburg.
Bon der Beisetzung des Hochtu. Herrn Johann Xeleznikar nach Kostanjevica wurde abgegangen und bleibt derselbe als Psarrkooperator in St. Margarethen bei Klirigenfels; hingegen wurde der hochw. Herr Franz Avgustiii, bisher Psarrkooperator in Laserbach, nach Kostanjevica, statt nach Dobrepolje dekretirt.
Der hochw. Herr Simon Zupan, Psarrkooperator in Döbrova, trat Krankheitshalber in den zeitlichen Rnhestand.
Berscht wurden die hochw. Herren: Franz Kunstl, Psarrkooperator in Smarija, als Aominiftraior nach Jance; Johann Aljancic, Psarrkooperator in Boxte, als solcher nach lg; Bartholomä Primoäö, Psarrkooperator in Adelsberg, als II. Kooperator nach Kosana; Michael Barbo, Psarrkooperator in St. Lorenz an der Temeniz, als solcher nach St. Michel bei Rudolfswerth; Johann Mavric, Psarrkooperator in Stopice, nach St. Lorenz an der Temeniz; Franz Mekinec, Psarrkooperator in Brezovica, uach Döbrova; Franz Maresic, Psarrkooperator in St. Michel bei Rudolfsvverth, nach Brezovica; Thomas Varl, Psarrkooperator in Poljane, nach Sodvazica, und Andreas Pogorelec, Psarrkooperator in 1)6-lina, nach Stopice.
Neu angestellt wurden die hochw. Herren: Gotthard Roth, Alumnatspriester, als Psarrkooperator in Rovte; Jakob Susnik, Alumuarspricster, als Psarrkooperatorill Mitterdorf bei Gottschee; Valentin Aljancic, Neopresl'yter, als Psarrkooperator in Dölina; Johann Golob, Neopresbyter, als Psarrkooperator in Dole (Mariathal); Jakob Koritnik, Neopresbyter, als Psarrkooperator in Suchen (Draga); I’eter Ogrin, Neopresbyter, als Psarrkooperator in Poljane bei Lack; August Turk, Neopresbyter, als Pfarrkoopcralor in Polhov Gradec und Maximilian Veja, Neopresbyter, als Psarr-tooperator in lil. Kreuz bei Neumarktl.
Der, hochw. Herr Josef Smrekar, supplirender Lehrer der Kirchengeschichte und des Kircheurechtes an der theologischen Diözesan-Lehrai,statt in Laibach, wurde zum wirklichen Professor der genannten Fächer ernannt.
Geslorbeu find und werden dem Gebete des Klerus empfohlen die hochw. Herren: Josef Bergant, Pfarrer in Kosana, am 21. Juni d. I. daselbst, und Simon Jalen, Expositns iit St. Peter, am 25. Jnni in Krainburg.
Vom fürstbischöflichen Ordinariate Laibach am 4. Juli 1876.
Herausgeber: M. Pogacar. — Verantwortlicher Redakteur: L. Klinar. — Truck der „Närodna tiakama“ in Laibach.