izziv Duhovni Vzgoja, junij 2021, letnik XXIII/2, številka 90 45 Na vse ljubitelje Španije, pohodništva, peš romanja, kolesarjenja in ignacijanske duhovnosti čaka od leta 2012 odprta, 658 kilometrov dolga Ignacijeva pot – Camino Ignaciano. To je pot, po kateri je romal Iñigo López de Loyola (1491–1556), danes bolj znan kot sv. Ignacij Lojolski. Za razliko od drugih romanj, katerih cilj je običajno kraj svetnikove smrti ali kraj, kjer so shranjene relikvije svetnika, se romanje po Ignacijevi poti začne v kraju njegovega zemeljskega rojstva (v Loyoli) in zaključi v kraju njegovega duhovnega rojstva, to je v Manresi. Sv. Ignacij je namreč pokopan v rimski cerkvi Il Gesù. Camino Ignaciano Z Ignacijem na poti Damjana Pipan, ing. agronomije, je zaposlena v posebnem socialnem varstvenem zavodu Dom na Krasu, kjer spremlja in vodi osebe s posebnimi potrebami, ki imajo težave v duševnem zdravju in/ali razvoju. Pravi, da je romarica v zunanjih in notranjih svetovih. Piše poezijo in ima rada naravo in ljudi. Povabljeni na pot Romanje je lahko prispodoba našega ži- vljenja: od rojstva do smrti, od povabila na romarsko pot do prihoda na cilj, iskanja, 'najdevanja' in vsega vmes. V približno me- sec dni trajajoči hoji po Ignacijevi poti se srečujemo z mnogimi vidiki življenja: vese- ljem in žalostjo, utrujenostjo in spočitostjo ter uvidi in temo, ko smo na meji obupa- vanja. Ignacij tem stanjem reče preprosto tolažba ali potrtost. Benediktinski menih je na Montserratu takole povzel: »Romanje je ekstrakcija življenja«. In jaz dodajam, da jo je vredno izkusiti. Romarjeva pripoved in Duhovne vaje Bilo je pred slabimi 500 leti, v letu 1522, ko se je po duhovni izkušnji odpravil na roma- nje v Sveto deželo. Nova naravnanost njego- ve duše je bila sad okrevanja od fizične ra- njenosti v boju pri Pamploni ter ranjenosti njegovega ponosa. Šepav, kakršen je bil po okrevanju, pač ne bi mogel več služiti kot vitez španskemu kralju na tak način, kot je hotel. Po vsem tem dogajanju in vzgibih v njegovi duši je velikodušno sklenil živeti za Boga in delati še večja dela, kot sta jih dela- la njegova svetniška vzornika, sv. Frančišek Asiški in sv. Dominik, o katerih je bral med okrevanjem. V to veliko predanost sta bila vključena romanje v Sveto deželo in stroga askeza. Njegova goreča želja je bila pomaga- ti, koristiti dušam, kakor beremo v Romar- jevi pripovedi (prim. Romarjeva pripoved 45). Njegova drobna knjižica Duhovne vaje je imela v 500 letih izjemno pomemben vpliv: najprej na njegove tovariše v Družbi Jezu- sovi in nato na vse, ki so po njih spoznavali ignacijansko duhov- nost. Zametke razlo- čevanja, o katerih je govora v knjižici, je zaslutil že ob duhovni izkušnji med okreva- njem v Loyoli. Opazil je razliko v občutenju, ki je ostajalo po koncu prebiranja knjige Ži- vljenje svetnikov ali ko je razmišljal in sanjaril o možnostih nadalj- njega služenja španskemu kralju. Metodo razločevanja je dodobra razvil in izkusil na sebi v pomembni etapi svojega romanja v Manresi. Med 1522 in 1523 je živel v samo- ti, pomagal v hospicu, živel v skrajni askezi in čakal na ladjo za odhod v Jeruzalem. Več o njegovem življenju lahko preberemo v omenjeni knjigi Romarjeva pripoved, ki jo je po dolgih letih prigovarjanja tovarišev, naj končno opiše svoje življenje, narekoval svojemu tajniku. Knjiga je napisana v tretji osebi ednine, avtor sebe vedno omenja kot romarja. Od tod naslov knjige Romarjeva pripoved. Moje srečanje s potjo Camino Ignaciano S potjo Camino Ignaciano sem se srečala med prebiranjem knjige Odrešilna pot, ki opisuje pisateljev namen romanja po se- verni poti v Kompostelo. Drobna opomba, kjer je zabeležen spletni naslov Ignacijeve poti, je močno pritegnila mojo pozornost. Dvakrat sem peš romala po Camino Fran- cés v Santiago de Compostela, pred leti po slovenski Jakobovi poti od hrvaške meje do Trsta, ignacijanska duhovnost me spremlja že več kot deset let, zato sem septembra Potek poti Foto: arhiv Damjane Pipan Romarski potni list Foto: arhiv Damjane Pipan izziv Duhovni 46 Vzgoja, junij 2021, letnik XXIII/2, številka 90 2018 pritrdila želji po ponovnem romanju in sprejela izziv 658-kilometrske poti Cami- no Ignaciano. Ignacij v svoji knjižici Duhovne vaje zapi- še: »… kajti duše ne nasiti in ne zadovolji obilnost znanja, temveč notranje čutenje in okušanje stvari« (DV 2). Na pot sem odšla sama. Ob kasnejšem ponovnem prebiranju Ignacijeve avtobiografije so v meni močno zazvenele njegove besede: »Čeprav se mu je ponujalo več popotnih družb, je vendarle želel iti sam, ker je bila vsa njegova skrb to, da bi imel Boga za edino pribežališče« (Ro- marjeva pripoved, 35). V teh besedah sem se zelo jasno prepoznala in prejela odgovor, zakaj običajno romam sama. Na poti Moje romanje iz Loyole se je začelo 1. sep- tembra 2018. Kako simbolično, na prvi šol- ski dan! Pot je precej samotna in teren raz- giban, vije se čez hribe, prek dolin ob reki in po puščavi. Camino Ignaciano se v Baskiji sreča in del poti poteka skupaj s Camino Vasco, preseka slavni Camino Francés in od Navarette do cilja hodimo v nasprotni smeri dveh poti v Kompostelo (Camino de Santiago del Ebro in Camí de Sant Jaume – Camino Catalán). V Baskiji sem hodila skozi osupljivo lepe bukove gozdove. Med polja in vinograde sta me sprejeli pokrajini Rioha in Navarra, ves čas me je spremljala reka Ebro. V ara- gonski pokrajini me je čakala Zaragoza, ki je pomembna točka v zgodovini Španije, saj je močno povezana s sv. Jakobom starej- šim, ki je prinesel evangeljsko sporočilo na Pirenejski polotok in je po izročilu poko- pan v Komposteli. Pot me je za kratek čas popeljala v puščavski del, imenovan Los Monegros. V tem predelu sem preskočila del poti in obiskala prijatelje v navarski Ar- tajoni. Z njimi sem si ogledala Javier, roj- stni kraj Frančiška Ksaverija, in meni tako ljubo razpelo, na katerem je smehljajoči se Kristus. Pri Fragi sem vstopila v Katalonijo in v Fuente de Ebro sledila nasprotni smeri katalonske Jakobove poti vse do Montser- rata. Prava odisejada se je odvijala v mont- serratskih hribih, kjer sem obtičala nad ste- no, zato sem pognala v tek reševalno akcijo policije in gasilcev. Dodobra prepojena z adrenalinom sem bila v spremstvu dveh prijaznih katalonskih policistov ob 21.00 pripeljana pred hotel. Tu so že poznali moj primer (zadrega pa taka). V zavetišče me je, utrujeno, a hvaležno, sprejel prijazni oskrbnik Alfred. Na tem kraju, prežetem z benediktinsko tradicijo in pomembnem za jezuite, sem si vzela ves dan za ogled svetišča, refleksi- jo in počitek. Povabljena sem bila, da si vzamem Ignacija za zgled. On je namreč tu pred Marijinim oltarjem odložil viteški meč, vzel romarsko palico ter s tem sprejel identiteto romarja. Razmišljala sem o tem, kaj puščam za sabo, v katero smer me vabi prilika o pšeničnem zrnu, ki mora umreti, da obrodi sad, odlomek, ki ga ta dan bere vesoljna Cerkev. V čem umirati in kam me kliče Ž/življenje? Po opravljenem molitve- nem obredu v kapeli za Marijinim oltarjem me je pater spremil mimo kipa Črne Marije, ki jo Katalonci imenujejo Moreneta. Romanje sem 'uradno' zaključila v Manresi 23. septembra 2018, kjer sem prejela potr- dilo o opravljenem romanju. Tudi tu sem preživela cel dan – s prošnjo, da bi ohranjala držo odprtega duha tudi potem, ko odidem nazaj v običajno rutino življenja. Za zaključek Na vlaku v Barcelono sem za svoje zveste prejemnike elektronskih sporočil takole zabeležila doživljanje konca poti: »Mont- serratske gore so vedno bolj oddaljene. Ma- nresa je za mano, barcelonsko letališče pred mano … Odmevi na FB se vrstijo. Čutim nek vakuum. Nič … kot da je vse ravno, prazno. Lahko bi se zaradi tega jezila, bila žalostna, ker je minilo, ali pa sem hvaležna za to, kar se je zgodilo, kar je za vedno shra- njeno v spominu. Počasi se bo zarisala nit- ka skozi to pot, na njej so se nabrali biseri, ki jim mogoče ne bom vedela niti imena, samo vedela bom, da so tam. Mogoče ne bom vedela, da so s Poti, a že sedaj vem, da so obogateni s Potjo. V pisma sem prelivala čutenja in jih delila z zvestimi bralci moje e-pošte. Sedaj je vse nekako prazno, pripra- vljeno za novo, karkoli bo prišlo. Kakšno bo to novo? Bog ve! Ko bom v prihodnosti zajemala iz malhe svojega življenja, vem, da bo v njej veliko doživetij s poti Camino Ignaciano. Vem, da bo tam Marija, ki mi je stala ob strani v tesnobi montserratskih grap, in da bo tam sv. Ignacij z življenjski- mi vodili ignacijanske duhovnosti. Vem, da bodo tam vzpodbudne besede in molitve vas, moji dragi prijatelji. V sebi zaznam val hvaležnosti in ganjenosti nad to potjo, nad drugimi potmi, ki sem jih prehodila, nad vašim spremljanjem … nad Življenjem, nad Njim … Ostanite v blagoslovu. D« Buen Camino! Ignacijeva votlina v Manresi Foto: arhiv Damjane Pipan Pot v Verdú Foto: arhiv Damjane Pipan