137. JtevUkn. v Uiuinu, i nedeljo ll. junija \m. Lsto i". lakaja vsak te« eepelaae, larseaaai asdeiie la prasalaa. karali s do 9 potit vrst a 1 D, od 10—15 potit vrst a 1 D 50 p, večji inaerati pctit vrata J D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici petit vrsta 3 D; poroke, zaroke velikost 15 vrst 30 D; Ženltne ponudbe besed« 75 & Popust tt pri naročilih od U objav naprej. — In se ratni davek posebej. Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor. Uaravalitro „Slav. Naroda' la »Naredni tuaira«*' ftaatleva ailea it Sv prltllftae. - To iti »a tt. 304. Ursdalstre „Slor. Mareda" Knai'ovi ulica it S, I. no d str op Jo TeKa on štev. 34. Dopis s sarsfles** la eed«l*aia la sasoetao Iranko sane. mar Rnlc©a>iea¥ s« rta vrata. ~«M WtT Posamezne Stav Ue: 'OB v Jugoslaviji navadil dni 75 par, nadeli« 1 O v inozemstvu navadne dtl 1 O, nedelje 1-25 O Pofitnlna plašna v gotovini. „Slavonski Ftarod" volja v LJohlJair in p3 peitl: V Jng^siavttl: CSSolctnO uaprc] pUOar! . D 120*— polletno....... S0__ 3 mesečno...... 30*— 1 ...... , 10*— Pri moreMtntm ponrKa.Tfu se V žaoisanatTrUf enoletno......D tt*V— polletno......, US'- 3 mesečno ..... , 54— t ........ IS'— Novi naročniki naj potHleio v prvič n.irvjni*-* \te<':i » Na a^no piarnen.] naročila hru^ pociat.i denarja te aj itivi*: i Naša zunanja politika. CeSkl ministrski predsednik in minister zunanjih del dr. Beneš je bil Dri svojem zadniem obisku v Beoera du fako zadovoljen z uspehom politič ne konference, ki se je vršila ob tei priliki. Piscu tes:a članka ie izjavil, da ara zlasti veseli, ker ie spoznal, da ne samo vlada. nefco tudi vsi politični činitelji in ves narod razumejo in odobravajo smer in politiko male an-tante. — Politika dr. Beneša je tudi politika dr. Ninčiča. Smernice naše politike so Jasne in odmeriene od razmer In ne morejo biti drugračne. Vsakdo, kdor politično misli, mora to uvideti In nlkdo ne more dati drusrih smernic. Nekateri listi so pisali o politiki Nikole Pašiča in dr. Ninčiča. ter hoteli konstruirati neko nasprotje med obema. Tp $o senzacije za ljudi, ki hočejo delati opozicijo in naidejp ljudi, ki verjamejo takim »senzacijam«. Med načelnikom radikalne stranke in enemu njenih najodličnej-ših voditeljev pač ne more biti nobenega načelnega nesporazuma. Kar se tiče zunanje politike. Je radikalna stranka enotna, da bi bil tak načelni nesporazum nemogoč. Sicer so pa smernice naše zunanje politike diktirane od razmer, katerih nlkdo ne more izpremeniti in nobeden voditelj, naj bi bfl katerekoli stranke, bi we mogrej dat! drusre politične orijentacije. NaSa politika Je predvsem politika mala antante. Ta zveza je Imela v začetku zelo omejeno nalojro. Imela je samo braniti novo stanje stvari proti Madžarski proti potskusorn renkcile in nevarnosti povrnitve Habsburžanov. Polajroma pa se le učvrstila in razširila svojo nalogrp, Mala antanta je sedaj postala sila. s katero mora računati vsakdo Tn tudi vsa takozvane velike države. Postala je važen čtnitell za varovanje reda In miru v srednji Evropi. Naša politika mora predvsem stremiti, da se mala antanta poiači tn tesneje zedi-nl. Celo kraljeya ženitev Je bila *ra-žen političen dogodek, služeč ciljem male antante. Listi, ki so pisali, da ie ta ženitev čisto privatna zadeva, fco-tovo niso imeli prav. Za nas gotovo nI vseejio. če zaj>love na primer Romunija v italofllsjco strujo, kar bi bilo čisto lahko mogoče. Prav svetovna volna je drastično pokazala, kako veliko moč imaio dinastične vezi. Bolgarijo so vrtfle v grozno katastrofo, na Grškem so delale uspešno v korist Nemčije, celo na Ruskem se ie kazal velik upliv nemških dinamičnih zvez. ki ie imel usodne posledice. Ženitev našega vladarja z romunsko princezinjo ie bila obenem velik usneh male antante in naše zunanje politike. Z malo antanto v tesnem prijateljstvu srre Poftska in to prijateljstvo se uvrščuje vedno boli. S tem postaia mala antanta velik odločilen faktor Evrope, sesajoč od severnega Ledenega, na do tooieea Egejskejra morja čez vse srce Evrope. Sedaj nismo več osamljeni in odvisni izključno od dobre volje In uvidevnosti gospodarjev, takozvanih velikih sil sveta, kakor smo bili koncem svetovne volne. Naša zunanja politika ie torei v zadnjih čas(h naredila velik naoredek in dosegla velike usneh.1*, obenem pa položila tudi temelie za še lepšo bodočnost. Ti uspehi so nekaj veliko boli trajnega, realnega in zanesljivega, kakor pa samarije o neki svetovni federaciji na razvalinah sedaniega političnega m društvenega reda. Naša država ie izšla iz grozne katastrofe svetovne voine in iz morja krvi. Naša pol'tfka mora gledati, da nam ohrani pridobitve, katere smo zadobili s tolikimi žrtvami, ne pa. da nas vrže v nove zmede in v nove katastrofe, kjer bi lahko samo izgubili. Človeštvu le potreba miru in reda, ne pa novih homatli. Temelji naše države so mirovne pogodbe: vers^Jiska. st, germainska, trijanonska. neiska in severska. Naša zunanja politika mora braniti te pogodbe In ne sme dopustiti nobene iz-premembe. V tem smo pooolnoma solidarni z vsemi državami male antante in Poljske. Naivišii Interes vseh novih držav ie. da se pogodbe drže v svoii pristnosti. Ne moremo reči. da so te pogodbe v vsaki točki idealne, toda za njimi more priti za nas samo izprememba na slabše. Ako se pogodba krši na eni točki, ie omaiana v celoti in potem stojimo pred nedo-glednimi posledicami. Nal kdo nove. V*i hi rroHi nrldoM+i z revWo mi- rovnih pogodb? Nn nobeni točki ničesar, pač pa marsikje izgubiti. Izven držav mala antante nam mora biti najbližia Francija. Z njo nas druži skupni cilj: Obrana mi-rovn. pogodb, ki tvoriio za Francijo, kakor tudi za vse nove države nai-sigurnejšo podlago bodočnosti. Ako bi se začele naše mirovne pogodbe krhati, začele bi se naipreie na naših slovanskih mejah in to na našo škodo. S Francozi nima nobena država male antante nobene preporne točke. Franerii ie mnogo na tem ležeče, da so naše države močne, dobro urejene na trajni podlagi. Lahko torei z vso sigurnostjo računamo, da bo Francoska stala na naši strani v vsakem kritičnem trenotku. a to iz svoje lastne koristi, ker ni v njenem interesu, da se zrušijo države, za katere ie dala toliko svoje krvi. da so se osnovale. Čuli so se glasovi, nai bj naša politika zavzela drugro orijentacijo. Na prjmer. naj bi se obrnila od Francozov in naslonila na Ruse in Nemce. Ne glede na to, če so nam boliše-viki simpatični ali ne. se je treba vprašati, kaj bi nam mogla prinesti boliševiška orijentacija? Politično gotovo čisto nič. CiČertnovih not bi se ne bal ne d'Annunzio. ne Horthv. Pač pa bi bil neboliševiški svet v tem slučaju prisiljen, da se nasloni na naše neprijatelje, na primer na Italijane. Avstrijce Madžare in Bolarare. Ako bi na primer pri nas zavladala boljševiška vlada, bi sosedje gotovo dobili takoi naročilo, da zased/Ho naše zemlje, kar bi storili brez dvoma iako radi. Z mskjrri komunisti bi za-mogli kvečjemu skleniti trgovinsko pogodbo, kakor so io nedavno sklenili Čehi. Dotična pogodba _bi pa ostala za dosleden čas samo teoretfčna formula, ker ne moremo z Rušilo za sedat stopiti v trjrovske zveze. Oni ne morejo ničesar dajati nam. a mi ne njim. S Čehi ie drugače, ker Čehi lahko kot industrijska zemlja croda-lo v Rusijo svoje tovarnI?&e izdelke. Toda tudi češki časniki so nisali. da bo trgovinska pogodba češko-ruska ostala še dol^ro-samo črKa na papirju; ker seda i z Rusijo ni mogoče trgovati. Tovarnar ne bo dal svo-ie^a blase£la velike uspehe. Lcrlrd nr?*e drŽave ie narasel, kar se ie pokazalo tudi pri poslednjih pogajanj ili z ' ' UwU veliko močnej! rxi dvema leti v Rai al u N; pai s stoie zvest; zavezniki, naš« r Me so širuo in čvrste*. ntanto katero vodijo dr NI dr, Henc i Skinuuat le nspe&nn, > u/ied in upliv iu velike driare morajo | i računati. Inž. Čiro Jeslič: Z delom na pamož redni i , Vojni čas je okužil naše mišljenje in čustvovanje, ostavil v nas bolečino, ki se še vedno jrnoj?. Kar zrner m se prekljamo m malenkostna ponižujemo, se pulimo za besede, se brezplodno jezimo nad krivico hi filo" zofiramo o prošlost*. In 80 kar na lepem razsrdi grospod Martin, ki mu je golaž predrag in vino prelahko: »A vse^a je kriv ta sakramenski kmet I a Kmet. ki kot konzument trpi radi nezdravega gospodarskega ozračja daleko večjo škodo, nego si io potem on vračuna pri prodaji svojih kmetijskih pridelkov! Kmet. čujar konzervativnost se ie izkazala tudi v žilavem poštenju, ohranjenem kUub bo> hotno rastmi korupciji m £nektiladjam! Pa Zfogovffl in zagrode še ar. Tomaž in bo^aboieče pristavlja: »Kai čemo? Danes jesmo, sutra nismo, tako veli sveto pismo!■ Jok. brate Tomaž! Danes še nismo. poaitrUcjem dq bomo! Mar smo res tako otopeli, da nam je odveč m nadležna misel na prerod in napredek, fn to v času. ko nam sijo solnce svobode na blagoslovljeno zemUo jugoslovensko ? Ne, samo pozabili smo. ker na$a slovenska duša ta.ko rada santa! Zdai proč te blodne sanie! Oči, razmeglnte se, srce, odpri se in vsrkaj duha, ki dehti širom domovine iz »-^doe fkoc grn-de. nofeni kri in zdravje v omamljeni moreg, v djhteo> roke. da bodo veselo hlastnile no dem rn ustvarjanju vrednot! V delu je naš soas. Člorek. ki rrrtsM samo na to, kar >e, nj v^^den boljše bodočnosti. Okanimo se bese^ dfčenia in zabavl'ania. ne sprebaiai-mo se po zraku! Usoda poedincev bi narodov je neizprosna in svet le klkib vsem idealom tako materialističen, d^ v časih stiska veiiaš le tolfko. ko- likor imai. F>ct*i h izvor vseh vrednot, deio k bogaaivfj !'i aarod la krepak, čq krapko dela. Praiatiimo ulfe karj3 m boUJavUke briedotitovlnad ter se pripravimo za visak siv. kadarkoii nas no bo mo^la rfjitl pravica, bodimo prepr.'- da na^ rešijo na^j las-no. v roko, NI LJubljana aia i z« t>. *'*r nima barov Iti ker jc v mei la pra-nralo potrate, če J-j Bfsznj .♦, h m«r-već nematna tui to. k*r stno tako samozadovoljni, ker h aa obsorre cako ozko in nfiko :n lako loajh^a naSe arco. Cenm stojimo oh rnHi ter parno čakamo milosti !n darov, za/ kaj si n^ zavihamo rotcavg^r. da dvij^ nemo tn z delom ciivm> mrtve kapitale, zakopanu v p; dr>i zemlji jtt-go«lorven&ki ? Ali nai iiroki slovenakl pogtrm Še zmerom na široko. p(^ćh*x»» aH naj &o kar naprej apamo n:i državne odredbe m prepovedi, al! naj kličemo oblast nn DOsBDč w obešamo svrjjo srećo venomer nn p/iragraf? Volra do življenja nt>i se !zkn£e v delu. Naš narod, ki ie tako srečen, da njegov pretežni del prjpajda kBMH tiiskermi stanu, vodi o tef svoti sreči najmam* računa. S ^m^Ujslsc grudo se rekrutira m preraja v^S meščanski žh^eli. tia sesmio ipDaaolne na" ne intelicrence. od tam i^viraH naj-olemaniteisi kulturni naeroni, tarn $& krovi tn ozdravlja dhrfiaacisa. m na koncu koncev — aH ni obsto) naroda odvisen samo ck! ž-v^za. od Žit--nega zrn«, od tistega zei^nta na kmo-Hitkl nfivi. Ider p:ie kloVoM energij iz solnčnih larkov ter k> prroblikuio m veje v spojine, ki hranilo v*c w-vastvo in Uudi na panllr Vir našega zdravja je sTmaCOsU stan. kulturni In gmotni narrodek t^-ga stanu bo rodil našo aajlaple gospodarske uspehe. Bo
  • I/ Eftort de la France et da -Bes Allles< mi j* poveril nalogo, imeti predavanja v naših pokrajinskih mestih. Sestanki ki so bili posvečeni Srbom, štejejo med nateinliivejSe. Nikdar ni imel kak predavstelj prilike go-Toriti o bolj tragični zgodovini. Francozi ljubijo junaške narode: katsrT p* se ie izkazal bolj junaškega k&t Srbija, tnko plemenita, tako velika v nepretrgani vrsti nesre« in ?ie bolj v pogumu. s katerim fih je prenagla. Naše občin sivt> pa je kazalo svoje navdušenje zn g. Vesnica, erbskaga ministra, ki je pogosto spremljal naše govornike. Veasih so se nahajali med poslušalci žene in Otroci, ki so preživeli strasni umik skozi Albanijo. Rili «3 naznani bero j i velike epopeje in umaknili so +) O. Paul Labbe, tanik velike-gs udniženja Allianee Francaise za rnTftirjenje francoske kulture in jezika, *e mudi te dni s svojo g. soprogo med nami, priftedH Is Brfcgrada. Potoval je mnoge vo svetu, tuđ! po jugOelov. krajih i« se med vojno posvetil propagandi za našo domovino s predavanji in članki. Spisal je knjige: Aux portea de Fer C1917), L* Serbie fidele (1916), L' effort serbe ia Histoire d* un jeune Sar-be (1918)- Ts slednja knjige Je vzet nai današnji podlistek. Predgovor tej knji-«i ie napisal na« žalibog prerano umrli fariiki poslan* MIL R Veanie, ■se preplavi sovražnika, ki je prinašal sramoto in suženjstvo; kljubovali so nevarnostim, lakoti in smrti in dospeli so izčrpani in bolni v n^^o deželo, ki je bila zarje sladko pribe£aliSč> in njih nl>oge zleden^le duš** so se spet polagoma ogrele pri srcu Francije, ki bije ve* dno za nesrečneže. Bil -sem nekecra dne v nnš^m veli-kem indTi«trn*keTTi me*tn. središču ntav-žev in gicant. d^lovsnia. ki ori^ra-vli« zrnato na^e narodnf n-nramne. Srb. skvsra ministrs so snremlHli ro'lnnr'i narodne skup^t;ne, nek beoi »olah. v lavsiiiaa in oKrtib ir^^ts. ki smo ga aMakali. Po-vd so ilell ta d^n Srbom nro*to in klipan je imel ernpluvo ništi rVati jih vse t me=Hi hi£i in iih predstaviti niib ministru. Ko je ta vstooil v slavnostno dvojno, ki i<» bil« vsn okrašena t, la-vorikami. palmami in zastavami, se je zdelo, kakor bi domovina se prikazala živa smlim otrokom v pregnanstvu. Parburieni so se vsi dvisrnili V isti misli ie vsem utripalo sree: vsak njih je vid**l v duhu svoje rojstno mesto aH vas, domačo hišo. ostavljeno sovragu, zvonik, ki je nekdaj pozvanjal v toliko srečnih nrah In k1 je varoval družine, starcB, drage starce, ki so ostali tamkaj kot varuhi ognjiVa, in najmlajše, kakor tudi mrtvece velike vojne, vedno žive v spominu in v treih, vee spomine, vsa tuge, vse npe! Ko smo mi Francozi gledali to globoko v du&o segajočo dramo, ki se ja igrala pred nami, smo tetto sadrže- vnli svoje občutke. Kako ne bi bili gani eni od sočutja, videč solze teh otrok, katarfa veČina so bili sirote, ker j* \emrij* tako botela! Ob naii strani so delavke __ nekatere *o bile pokleknile __ sklenile glave in z vso silo rifcčalo rob"*e na uata. da ndušijo svojo ihtenje. Dvignil se je pa glaa, ki je napravil konee temu mučnemu priroru in vepostatvi] molk. Inšpektor akademije je pravil ministm ^ delu, ki so ga izvršili ti otroci: v par mesecih so so naučili nase?a jezika n svoj«? čudovito slovansko nadarjenostjo. Njih pogum, volja, obnašanje, vse je zaslužilo primanje. Mali Srbi so isrekli nežno željo ee bi smeli zatrti marsejezo pred s^t)jlra ministrom. Skromno, a ponosno je za-donHa frsnooska himna po dvorani, nato so na zapeli sv^jo narodno pesem, k<»kor bi hoteli ustvariti novo vez med otema domovinama. Srbske žene so poslušale ž a reči h oči, v začetku molrć. to resno rodbo skoraj verskega znaonja; slednjič pa so jih mladi zvoki potegnili za seboj in začele so polagoma prepevati s polnimi glasi: bil je trenotek velike, popolne lepote! Bila je kakor molitev, ki se je dvigala vedno- bolj drhteče, kakor goreča veroizpoved in trdno upanje zvestih dni na prijateljski zemlji, ia osvoboditev druge zemlja, ki je tudi plemenita prisrčno ljubljena in zelo rodovitna in ki je vedno raje imela smrt kot izgubo svobode. Tu ja povzel besedo srbski minister, govoril je najprej francosko. Bil je bled in komaj Je prikrival sveie si-njenost pri tam prizoru, ki ga je spominjal vse aVdosti, nesreče, vseh rmn in solz zasedena domovine, uničenih družin, otrok brez mater, žen brez n£>š ubežnikov, ki so poginili lakoto, it mraza na strašni poti v pregnanstvo brezštevilnih mrtverev. ki so padli n< bojnem polju, katero je bilo eela Aeie la in katerih duš** en klieale po ogveti v srcu vmeh, živih . . . Rekel je, da je Francija za Srbijo velika prijateljica, gostoljubna, zvesta in vsliko je izražal v neznanaro jeziku, so Francozi uganili, razumeli, kajti njegovo srce ie bilo, ki je govorilo in govoril jo srcem: — Ostani to vedno hvjrrežni, to je lahko in sladko. San«* prij*reljsvvo m ljubezen vra»T-/ita dobrote. Mislite vedno na naSo domovino. Ona je naa življenski cilj, ona ie vse, kar je nai-večje, kar jo najlepše. Zanjo so umrli naši heroji ... Ravrfckar ste Jokali. Otrito si svoje solae. Kaj M rekli oni. ki ao ostali doma in ki veo trpijo kot vi, ee M ■vedeli, da ste nmlodnsni, vi, ki sta bo6nfest ia nfih zadnje upanje. Ko vas sapuščam, hočem vidrtf sama jasne poglede in vedra liea, ki bodo pokazala našim francoskim prijateljem našo vero v nesmrtnost Srbije in nase neomajaao asjupanje v zmago! fSenake ia otroci niso veo lokali! Navdušenje sa je blestelo v njih očeta, ko &> »sklicali vsi skupaj: — Živela Francija! Živela SrbijUi Louiaa de la Ramoe (OaitI ): 2^ Kne-^fES^ Visrsa. Roman. N(^o vas lo ne fs»l!roća,*im1 Dc^al ie, du jo izprosi zame pri o; -.* ri pen rije. Jan pa kar mislim, da jo r^a^uje sn ?am, a uooc priznati teg-a. Tn pot*m je dal hčerko iBU^iti v ixdekrvanju cretli-c ter ji preakrbej sluab.> v trgovini, kj^r seda^ dela. Te rasa iz eoroelHna in tf* evetliee so njegov dar. Od basa ia-sa prihaja namreč, da nv* ooseti. ft-^ ee-^ h> po! jo tukaj. edin?> lf »ata, da mi aa-pr^vi vesolj. In jaz nipooi «dini, milostiva, ki mu jo po^al rok-o; mnogo jih j**, ki vpletajo imo Corraza v svo^o mo-Ktov.< Vera ni uskta nobeno besada, da ht no Jtlcdala s\'oje!ra rs>vhuric*nja. ^>Ti 3ie seveda tudi «o slikali Cor-r^ea,^: jo nadaljeval stare". >Pvaviio, dn jr» atoist in lehkotril kakor rretul?. Zame jo ajvgol; bre« ni^^ov** r^>moui bi bila jaz in Fcllcio zo pod zemljo.« T teip hipu Je dekle utonilo v sobe. >Felicie,< jo dejai stari mož, *d.*j gospod lenec-inii ve>ico hcl?teav>pa. G«>-t<'Vo inaa v svojih rastlinjakih *ieh* ss>e-dove helijotropor; ampak tvojega spratme gotovo, saj je od Cbcresa.« Ko je Vjera ^pet seila ▼ svoj voa, ee ji je zdel svet manj eurečan- Zveoer je »la v o^-roi. Skrila se jo ( koiSoor možno v ozadje sv^oje toi*. »Ubogega slonoa ne pozabi,; fi je &&-jala. >Beg ve, frj so opominja luUj maoef< Videla ga je Jfrpotovaoo v gozJitku, a nikari *o ji ni prilliirl. Reči ni a^>-gla, ali jo jo spoznal. Radar oO se v stran 2. »SLOVENSKI NAROD, dne 18 junija iy22. Stev. 13? tios naše domovine — naS Kmet I Na agrarni produkciji, na zdravju naroda smo interesirani vsi sodržavljani in tu lahko neposredno sodelujejo vsi poklici, ki so v zvezi s podeželjem* predvsem naši učitelji, duhovniki. Imamo mnogo odličnih mož. ki ilm le narodova moč In samozavest, dviganje kulturo na selu in strokovno-tehnično usposobljcnje važnejši čili od strankarske glorlie. AH treba, da Vstane še številnejša nova mlada '"tfarda. Naj se naši najboljši mladeniči, ki absolvirajo meščanske Šole. ne zapro vsi samo v uradno hladne Pisarne, kjer često pozabljalo na rodne kmetske poljana in brda In solnce nad njimi! Naši vzhodni bratje Hrvati tcžUo. da jim zastaja kri v arterijah in venah, ki vežejo podeželje z meščansko inteligenco. Ali zastala tudi pri nas? Naj srca narodnega zanosa poženejo moč po Žilah, naj slovenska kri oplemeniti kvaseč, ki bo razživil. prečistil in okrepil telo Jugoslavije! Mlado gardo te krvi, narodne krvi — naj bog poživi!______ Julijska krajina. — Iz Postojne. Učiteljski koncert A t. m. se je izvršil, kakor sodijo stro" kovnjaki. še lepše Tiesro prvi koncert v Gorici. V korist zboru jo bilo. da se je skrčil na najboljše pevce. Recitacija Gradnikovih poczii je uspela zelo uirodno. Pri nas v Postojni le še vedno tako, kakor da se še sedaj ni končala vojna. Povsod! 1© polno vojakov in orožnikov In militarizem se široko šopiri med nami. Tako le. kakor da bi živeli še vedno v obsednem stanju in pod vojaško diktaturo. Rado se govori v Italiji o svobodi in.liberalnem režimu, ali vse take Lepe reči ne sežejo do nas Postojnčanov. — Kaj zahtevalo od fugosloven-sktti učiteljev? Tržaška »Era Nuova« prinaša dopis nekega A. B.. ki pravi, da jugoslovanski učitelji nočeio nič slišati o narodnih učiteljskih organizacijah, marveč hočeio biti še nadalje irredentisti. Dopisnik zanteva. da naj vstopilo v jedrjo izmed treh obstoječih italijanskih učltellskm organizacij. Ako to store, dokažejo, da računajo z dovršenimi čini, da so vredni biti italijanski državljani. Ako ne, bodo veljali za Irredentiste in sovražnike ter smatralo se jih bo povsodi kot take. Irredentlzma in orotiltaUjanske propagande pa pravi Italijani v Julijski krajini ne bodo trnelL Oni. ki nočejo živeti italijanskega učiteljskega življejiia naj se odstranijo In naj ne računajo več na sopomoč italijanskih Kolegov Jugosloveni ne smejo žiyeti v Italiji ne sedaj ne nikdar pozneje! Velika ie ta porciia Italijanske nesramnosti ali jugoslovenski učitelji se brezcivomno ne bodo dali ustraiipva-ti, marveč poskrbe za kar najboljšo svojo lastno organizacijo, poštenih prijateljskih stikov z italijanskimi kolegi pa so gotovo ne bodo ogibali. — šestmesečno orouČevanle oro-blema tržaške svobodne lake. Tržaška komisija za svobodno luko je bila na posetu pri ministrskem predsedniku Facti. Pogovor je trajal več nego jedno uro. Zupan dr. Pitacco je povedal, da le ves Trst nevoljen radi imenovanja nove komisije. Predsednik Facta pa ie zagotavljaj komisijo, da preveva vlado Živ interes za bodočnost Trsta, zato na* zaupajo akciji vlade, ki hoče rešiti težki problem na najboljši način. Medminlste-rijalna komisija bo delovala intenzivno in ima nalogo, da naldalje do Preteku 6 mesecev poda svoje poročilo. Tudi v Trst pride ta komisija, da se na licu mesta poduči o stvareh, potrebnih za presojo vprašanja tržaške svobodne luke. Tako je torej ta stvar, ki je za Trst po mnenju vseh naimerodalnejših trgovskih krogoy akutna, odložena za dolgih 6 mesecev. Po preteku te dobe se na lahko odloži zopet za 6 mesecev itd. — Z Goriškeua. Učiteljiščniki v Tolminu so priredili 15. t. m. Gove-karjevo igro »Leglonarje«. Cisti dobiček je šel v dobrodelne namene. — V Šebreliah so odkrili spomenik padlim vojakom. Slovesnosti se je ucl£-ležilo obilo občinstva. Slavnostni govor je imel župan cerkljanski dr. Gruitfar. — V gihembergu so prišli naborniki pred komisijo s slovensko zastavo, in sicej sta io imeli dve skupini. Neki član komisije te hitro nlanil med fante, hoteč vzeti zastavo. Zastavonoša mu je razgalil prsi. vsi Pa so takoj Izjavili, da se sicer pokore državi, ali zastave pa ne daio. 2upan ie končno pomiril tajite in nabor se je izvršel nemoteno. Pojavili pa so se kar naenkrat orožniki in za njimi še fašisti. Orožniki so zasliša-vali fante in jih nekaj izpustili. 17 pa pridržali, in končno odpeljali v Gorico. — Kraljevo pravdništvo v Gorici ie poslalo na okrajne sodnii© na Goriškem odlok, da morajo biti z$i kazenski soisi v Julijski krajini sprejeti v italijanskem iezjku, in kJer ie tb nemogoče, se morajo predložiti Italijanski prevodi. Torei v čisto slovenskih krajih naj bi se v kazenskem postopanju protokollralo vse v Jeziku, ki ea intereslrane stranke ne razumelo! — V Gorici predava vsak večer v telovadni dvorani bivše nemške šole na Senenem trgu prof. Gae-tajio Salvemini iz Florence. znani odlični italijanski politik. Predavan[a so velezanlmiva. — V Mazzlnijevi dyr> rani v Gorici so zborovaji d<*'*~*tJ© in zastopniki stavbinsklh zadrug, ki obnavljajo porušene hiše vojnim oškodovancem v Julilsk! krailni. da protestirajo proti vladi in pooblaščenim denarnim zavodom, ker očivldno zavlačujelo izplačevanje predujmov za volne škode. — Dramatični krožek v Sežani priredi v nedeljo 18. t. m. narodno igro »Deseti brat«. — Iz To|mina.(§e o našem podžupanu). Govorili smo že o našem začasnem podžupanu, ki ni naš tolminski rojak in menda za.to ne upošteva Prav nas Tolmincev. Pri volitvah nismo gledali ne na levo ne na desno, imeli smo pred očmi le dobrobit naše občine in volili smo može. o k^e-rih smo mislili, da so najboljši. 2al, pa smo kmalu morali uvideti, da smo se varali pri našem g. podžupanu. Martinacci Je bil Italilan. ali tako previden, da le. bil za vse en?v V Tolminu mora biti za podžupana oseba, ki vžlva ugled in ima srce za vse naše razne potrebe. V Tolminu imamo občinski pašnik, katerega se je vojaštvo pridno posluževalo, ml ToJ-mincl pa nismo smeli pasti. Na to je bil g. podžupan večkrat ppororfcn pa ni hotel zastopati naših koristi. Sele s hudim pritiskom se je udal željam prrebivalstva. Tolmin je vedno ne- zadovoljne^ s podžupanom in si želi skorajšnje vrnitve g. župana, da odpade sedanje neugodno vodstvo naše občine. Politične uestl. 2= Pasir odpotuje T Prago. Beo-grculeki listi javljaj, da odpotuje ministrski predsednik Niola Pnsič. v kratkem v Prago. Cilj potovanju je, da se podaljša konvenciju sklenjena med ua-£o državo in Češkoslovaško republiko. Ministrskega predsednika spremlja tudi vojni minister general Važić. ~ Sporazum z Italijo na vidiku. Beograd, 17. junija. rudi kot kazen predpisana petkratna priPtojblna, ki le prav tnrekd, sicer pa protiustavna. Za proglas polnoletnosti se zahteva 50 dinarjev in za razglas oporoke 20 dinarjev. Vsled tega so proglasi polnoletnosti in razglasi testamentov skoro minili. Državljani imajo pravico zahtevati, da skupščina omili krutost pristojbin in s tem onemogoči očitke, da je bilo v Avstriji bolje kot v Jugoslaviji. «= Opozicij napoveduj« obstrukc!-jo t narodni sknpSfini. Beograd, 17. junija (Izv.) Opozlcijonalne stranke so sklenile, da prično t\ slučaj, da se ne sprejmejo gotove od opozicij* zahtevane spremembe volilnega zakona, v plenumu narodno skupščine z obstmkeijo, in tako preprečijo sprejetje volilnega zakona in onemogočijo debato o prora« čunu. ■i Hrvatje in kraljeva poroka. »Neue ZUrlcher Zeitunsr« piSe: Z ozi-rom na težkoče hrvatikega vprašanja je zanimiva ucotovitev, da jo oila Hrvatska ob priliki kraljeve poroke rnat-nejše zastopana neeo se jo pričakovala. Posebno je treba omeniti odposlanstvo sedmih kmečkih občin iz zagrebške okolice, obstoječe iz 80 kmetov, ki so pristali kmečkega republikanca Radića. xz Bolgarski ©dsrovor medzavezni. Skl komisiji. Bolgarski dopisni urad poroča: Komisar bHgarskv* vlade pri rcedzsvezni£ki komisiji v Sofiji minister Daskalov je izročil predsednika komisije oder^vor svoje vlado na not?) med zavezniške komisije srlMe konven-cljpkega načrta o rep»rari?nkih garancijah. Nota vsebuj stališče bolgarske vlade in protinredloge. Prodvsem rO-ndarja, da predvideva mirovna pogodba podaljšanje roka in celo znižanje reparacijske v*ote, in sicer sorazmerno s stanjem bolgarskih financ. Komi sila ima Široke pravice ter je pooblaščena, da more dolomiti način plač**-vania. V noti v-prafcuie bolgarska vlada komisijo ako ne uvidi, da je načrt nezdružljiv z mirovno pocodbo, ki ne dopušča ne določitve načina novih davkov in ne kontrole nad njimi. Konven-cijski načrt je v nasprotju s suverenimi nravi rami Bolgarske, ki *o ori znane v Številnih mednarodnih r^erodbah in ki jih resnekrira tudi nrstillvska pogodba. Medzavozniški komisiji je podrejeno le upravno osobie, ne pa ministri ali ministrski svet, ki bi morali na podlagi toga načrta pjDsiti prejo nvdzaveznlfcko komisijo za svojo demisijo. Izvedba konvencije bi imela za posledico po. lom državnih financ. Is proti predlogov je razvidno, da bi bila bolgarska vlada pripravljena postaviti proračun za prihodnje leto brez deficita, skrbeti za vzdrževalne stroške medzavezniske komisije in prositi dovoljenje komisijo za najetja inozemskih posojil. Nota poudarja, da je bolgarski narod skoraj obsojen na obup in da bi labkd prižlo do nemiru, ako se položaj poMab&a, kar jo neizogibno, če s« uveljavijo nove določbe, iz teh razlogov prosi bolgarska vlada medzdveznižko komisijo za triletni rok v svrho izplačila reparacij Pod t* in pogojem je bolgarski vlada pripravljena sprejeti konvencijo s spremembami, ki jih vsebujejo nj<*ni proti-prodlogi Bolgarska vlada upa na tej podlagi nn lojalno sodelovanje z rutedza-TOmiake komisijo. — Pred konferenco v Haagu. »Ni£-u\ve Rotterdamsche Courant« priobču-jo nastopno uradno situncijsko poročilo: Ministrski predsvdnik Facta je v svojem povabilu profil razne vlade. naj sporočijo do 5. iunija nizozemskemu runanjomu ministrst\ru s\T»j sklep. Od-go\j)ri pa so pridal] pribajnti sele po tem dnevu. Do sednj manjka Se pribliz-• no en ducat uradnih porodil o udeležbi. Za konferenčno predpriprave je zMo slabo tudi dejstvo, da so znani nizozemski vladi samo Člani petih delagarij. Tudi v dni*jih ozirth je s> marsikai nejasnega. Tako £e ni določeno, kdo l>o predsednik ^nferen^e, čoprav iv-deloma že utrotovHeno, da Holandec ne ho predsednik. Tudi še ni znano Število članov komisij, za kntore w» moraio pripraviti posvetovalni prostori. Ker ni znano, kdaj do^peio poaime^ne delegacije r Haaer, ni roor»Očo niti določiti ure otvoritvene seje. Ker manjkajo potrebni podatki, postaja tudi stanovanjsko vnra*anie perečo. Prostora je sicer dovolj na razpolasro. toda hoteli se morajo vsaj par dni prej ohveititi. Iz Moskva so sporočili, d*i pošljejo Rusi svojo delegacij. Tmen delegatov niso navedli. Sporočilo je bilo zelo prijazno, najbrfc s ozirom na ruski odpor proti Haagu. __ Iz tega uradnega poročila je razvidno, da se evropske države ne zanimajo preveč za haasko konferenco. = Grki blokirajo Kemaliste in boljševike. Atensko časopisja poroča, da blokira grško črnomor^ko vojno Hro-dovfe. istoČA-sno kemalisti^. !n holjsevi-Sk* ladje ▼ iVTho pr^klnjenja rvčr med Tiusi in Kemaliiti. Grška admlrallteta izjavlja, da ne bo obstreljevala kemali. ffttčnih obrežnih utrdb. Sieer pa je gr-£ka vojna mornarica v veliki zadregi, ker mora. Operirati 600 km daleč od tvoje baze. m Španski kralj proti vojaškim organizacijam. Španska je razburjena, in sicer je povzročil to razburjenje kralj Alfonz v Barceloni, kj^er je ime! govor, v katerem je postavljal Španski armadi za vzor nemško armado, ki je bila sicer premagana, pa si je vendar znala obvarovati svoj id^al. Nadalje je kralj naslovil naravnost na oficiri* opomin za disciplino in pokazal očitno, da je nasproten njihovim sindikatom in odborom. Poslanska zbornica je mnonja. da ako se ministrstvo strinja m kraljevimi besedami, mora nemudoma razpustiti ve© vojaška organizacije. Posebno ostro je napadal kralja republikanski posl. LerrouT. ki je ndglasal, da %o bile kraljev© besede zelo nepremišljene, ker jih jo izgovoril v trenutku, ko Ptremi fer/anija po gospodarski pogodbi s Francijo in se hoče pogoditi ž njo tudi t težkem maroškem vprašanju. 55 Francija in Vatikan. Iz T\ima pOrtiča-fo. da so Poincarejevl nApadi v zunanfom odboru na sveto stolico povzročili v vatikanskih krogih veliko vznemirjenje. Vatikanski politiki meni. jo, da Poincare na ta način ne bo dosegel fcaželjenega uspoha. Gospodarstvo. DR2AVNO POSOJILO V AMERIKI. — Beograd, 17. junija. (Izv.) Državno posojilo v Ameriki je smatrati za definitivno zaključeno. Nekateri včerajšnji listi so poročali, da so nastale gotove težkoče Klede realizacije posojila v delnem znesku 30 milijonov, odnosno 25 milijonov in pozneje pet milijonov. Poročajo, da ie ameriška vlada dala odobrenje le za 25 milijonov, dočim želi naša vlada odobrenje za izplačilo, oziroma emisijo 30 milijonov. Ministrstvo financ je z ozirom na zaključek posojila in da sumarično poda zgodovino podajani, objavilo obširen komentar o no-jeku pogajanj. Komentar navaja med drugim: Po sklepu ministrskega sveta je minister financ v oktobru preteklega leta odpotoval v London In Pariz, da prouči na mestu razmere in prilike na finančnem trKu in da sklene posojilo na temelju zakona z dne 4. avgusta 1921. Nekatere ministru financ takrat rredložene ponudbe se ministrskemu svetu niso morle priporočati, ker niso temeljile na jasni in definitivni podlagi. Minister financ pa je še dalje vndil podajanja. V aprilu tes:a leta je finančni minister oreiel dve ponudbi. Prvo od strani ameriške skupine Bler & Komp., d/u^o pa od honorarnega konzula Antoina. Kot tretja skupina ie končno stavila ponudbo an^Ioameriška skupina Holl-garten cc Hambros. Po daljnih pogajanjih in do temeljitem proučavanju yseh ponudb je vlada ugotovila: I.) Ponudbe konzula Antoina nI mogoče akceptirati, ker je ta skupina, za katere pravo ime ministrstvo financ ni motflo zaznati, dajala na razpolago posojilo deloma v dolarjih In deloma v angleških funtih šter-lingrih in to do zneska 30 milijonov in k večjemu do 40 milijonov. Obrestna mera bi znašala &%m zahtevala na se le tudi 9% provizija pri gotovih dobavah In podjetjih. Izplačilo posojila naj bi se izvršilo v teku 40 let. Ta ponudba je bila skicirana le v glavnih točkah, rjočim detailni načrt o posojilu, pogojih obrestovanja in amortizacije in o pogojih garancije ni bil izdelan. Konzul Antoine sam tudi ni Imel od skupine potrebnih pooblastil za sklepanje posojilne pogodbe. Radi tega ministrski svet te ponudbe ni sprejel. 2.) Anglo - ameriška bančna skupina Hnllgarten 6: Hambros je podala definitivno formalno ponudbo za posojilo. Ta skupina je bila pripravljena dati vladi na razpolago posojilni kredit v znesku 100. oziroma celo 150 milijonov dolarjev. Od tega zneska )e bila angloamerička bančna skupina pripravljena dati vlqdj 30 milijonov v gotovem na razpolago za obče državne potrebe, dočim bi se nai ostanek vporabil za lavne investicije, osobito za gradnjo železnic. Pogoli: netto-kurz 87%, obrestna mera &% in 107" provizija pri javnih gradnjah in podjetjih, ki se zgrade iz kapitala 70 milijonov dolarjev. Ta skupina je dalje zahtevala, da se plačajo obresti 8% anticipapdo za celo leto. Zahtevane so bile obsežne garancije. Mada tudi te ponudbe ni mogla sprejeti. Snižbi srečalo njune oči, je neopazno poglednl v drugo stran. Njegovo življenje jo bilo tako burno, in zdelo se jb res. da jo jo pozabil. Vča-slh so govt>rili Tpričo nje o njem, pripovedovali so jrazne stvari, kakor je te> navada pri tako bogatih, razvajenih, od občinstva in žensk oboževanih umetnikih. In vstrepetalo ji j© srce, včasih je zardela in potem zopet se je čutila užaljeni, lakaj, tega bi sama ne vedela povedati, fcdina tolažba nfenega življenja je bila, da je smela občudovati njegov talent in je bila priča njegovemu zmagoslavju. Od vseh privilegijev, ki jih je nudilo nienb bogastvo, ji je bil edino drag to, da je imela v operi ložo. Ker je vsakdo vedel, kako zelo ljubi glasbo, se ni nihče čudil njenim pogostim pose tom v gledišču. Njen*> mnogoštevilne družabne obveznosti ji sicer niso vedno dopuščale, da bi bila ostajala pri vsaki predstavi do konca, vendar pa skoraj nikoli ni manjkala, kadar je nastopil Cor. teze... >Kako to, da ne poznate kneginje surove ?,< so ga vprašali njegovi prijatelji pri neki priliki. Skrbno *e je Ogibal vsake priložnosti, da bi ae ji dal predstaviti. >Mislim, da se ne zanima ea peveec. Je odgovoril. »In pa, saj veste, svrjje muhe imam tudi. Kjer me ne sprejmejo t veseljem, ondi se ne maram usilje- ▼nti.c Tako so minili tedni in meseci, In nikdar nista izpreerovorila besedice med seboj. Vjera je poslueM* Coireza v pol-t<*mi svrjje ložB, Correze pa je poizkušal z odra s pogledom mimogrede ujeti nieno podobo. To je bilo vse. Kneginja Nalagina je dejala nekega dne svojemu bratu: >Res, preveč zanemarjaš Vjero. Vedno je sama. Niti za to bo pe mnift, kako uporablja msoi čas. Mož tvojih izkušenj bi že moral biti previdnejši, mislim.c Zazehal je. >Naj počne s svojim časom, kar ji dragoc, f« odgovoril. »Naj kakorkoli mislim o njej, v tem oziru ji zaupam popolnoma. Svoje svobode ne bo zlorabljala.c 6o nikoli ni spoštoval nobene ženske, Vjeri pa je zaupal. »Ne«, je menila sama pri sebi kne-ginja Nalagina, »se je ne slorablja; ali kdo bi hotel garantirati zanjo, ko bo pet, Sest let v družbi, v kakršni |o pu-ščas.« Glasno je dejala: >Z Jeanne Sonnai občuje, in tebi je to prav«? Zurov se je zasmejal, potem ie nagubal čelo. »Vse dame nase družbe se shajajo vsak dan in vsak večer. Tega ni mogoče zabraniti.« »Ali —« »Bodi pametna«, je vzkliknil. »Mar \[ morem reci: Ne sprejemaj markiz*? In ali naj obrnem Jeannino jezo nase? Hvalimo Boga, da se dobro razumeta.« »Markizino prijateljstvo se mi zdi sumljivo, neglede n* to, da tudi ni primerna družba za tvojo ženo. Ljudje se za hrbtom posmehujejo.« »Se bodo žo naveličali. In ti — bd-kod ti prihajajo naenkrat taki pomisleki? Ali si se jih navzela t VJerini družbi?« Ko je prtila Vfera nekega dne domov, je nafila pisemce prelmenitnega, previsokega gospoda; za njegovo naklonjenost so se trgate vse pariške mon-denke. Iz pisemca je bilo razvideti, ds io obožuje, da bi storil vse. samb da si pridobi njeno HobTohotnost. Vrgla fa pisanje, ki je kompromitiralo bodočega kralja, kratkomnlo v ogenj . . . Onega večera se je vrSil na enem izmed poslaništev velik kostumnl bal. 2e mesece so govorili o tej svečanosti, ki naj bi bila ena najsilajnejlih v ee-jfcnJL Eflfcas in kneginja Zurorm »ta do- šla Že pozno. Knez jo bil oblečen v kostum iz časa Ivana II., obrobljen s ko-žuhovlno in dragulji; njegova žena je prišla na njegovo želfo kot kraljica ledu. Od glave do nog je bila posejana z žarečimi briljanti. Nj^n vptop je bil najznamenitejši dogodek večera. Zurov ie r£>sil pokonci svojo glavo, žena, ki so jo proglasili za najlepšo med lepimi, je bila njegova! »Da, prav imate, res je lepa, zelo lepa«! je Šepetala Jeanne J^onnaz knezu v uho. »Za kraliico ledu ima tudi prav primeren temperament.« Vera skoraj da ni uživala svojega zmagoslavja. Po prvih svodih radovednih pogledih na pestro in sijajno množico bi bila najrajse zopet zahtevala •voi voz. »Milostivac, je menil star gizdalin, »česa vam nedostaja k vaši sreči? Vsi mr>Ski zavidajo vašega moža in vse žen. ske so nesrečne zaradi vas. V, raju ste, in z visoka gledate na naše solze le s posmehom.« »Zal bi mi bilo, če bi res povzročila komu bolest«, je odgovorila resno. »Ampak verjemite, če sem res dosegla kak uspeh, kakor trdite, ga pripisujem pač samo svojim briliantom, ne pa svoji ofttbi.c >Na vm» ne vidi nihče briljantov, milostiva. Neizmerno neusmiljena ste, prava kraljica ledu.« >Clovek se stresa — Iz o^nns, — ako pride mimo vss, premi testna kne-glnis«, jI je polepnil visoki gosood, kateremu na njegove vrstice ni ničesar odgovorila. Nnmesfo od ero vera se mu ie samo globoko naklonila. Sredi množice se je mahoma pojavila Henečan»k* mn«kn z lsvto v roki. Smeje se je izvil Iz elegantne gneče. Na galeriji z *>kni, ki so vodila na razsvetljene vrtove se je naslonil na po-slaoeoo balustrado in !• posegel x stro- ne Zapel je tužno cigansko melodijo. Ob prvih zvokih jo dvignila Vjera svoj pogled k bonečanskemu pevcu. Srfczna, la je Corrčza, ki je, odkar je vstopil, videl samo njo. % Kraljevski prino Jo ponudil Vjeri nizek stol, med tem ko je Correz*> pel. Poslušala jo nepremično ter gledala £>>rreza. »Da capo, slav<ček«, je vzkliknil pTinc. »Kolika škoda, da so minili stari, prelepi časi absolutizma! Imel bi te zaprtega v zlati kletki, da bi bil samo moj.« >V kletki, monseignenr, bi ne dal niti glaau od sebe.< »Potem pa v svobodi da capo«! Se vedno naslonjen na zlat** bara strado, je intoniral Mussetovo »MajsKo noč«; pel in se spremifal z lavto: »Zapoj ob svoji liri, pesnik, pomlad je zakraljevala , . .« Vsa nežna opojnost spomladanskega večera je kakor znano __ preludij strašnega boja, čegar 9imbol f» ranjeni ptič, ki je potem, ko si je razparal prsi in zaman prelil kri, poginil na samotnem obrežju neskončnega okeana. Fesem je eoa najmogočnejših, kar jih je privrelo iz pesnikovega srca, in pevec je bil vreden pesnika. Za tren S tek Jo tudi najfrlvolnejse Izmed poshiSftl-eev prevzela sv^ta groza. Dve veliki solzi sta zdrknili po Vjerlnlh lHh na njene bisere. Kraljevski princ si le »a-krll z rokami oči in le poslušal Ko je dvlfrnll glavo, se mu je pevec globoko naklonil in le v množici Izelntl. »Pravkar sem ga hotel predstaviti gosnei kneginjl Zurovl«, Je vrkliknll krez kakor razočaran, »pa Je Izginil! Svoje kaprice Ima, ki pa mu Jih ne smemo zameriti, ker ni mu ga para. Neka) lis, bi mu skoraj umeril, kneginia« Namreč, da vas je znal tako ganiti, da jt>kate. da. jokate vi, lepa, mrzli, trdo-srčna kraljica ledu.« XVL Naskdnega dne se je odpel jal Cor-rčze V London, kjer |s bil angažiran. To jo bilo v začetku maf.o. Ko je izginilo njegovo ima z gledališkega lista in ga Vjera ni več sijala peti na odru, je Selo spoznala, kakšno meeto so zavzemale predstave v o [mri v njenem življenju. Bilo ji je, kakor da je ves svet umolknil okoli nje . . . ^Poleti se je prasolil knez Žurov na carjevo željo na Rusko. Po novem letu jo dobila Vjera iz Bulmorja tužno vest, da je preminula babica, ne da bi bila zvedela reenieo o njej in bi ji odpustila; samo nekaj zvestih služabnikov ja bilo okoli nje, ko je izdihnila. Celo leto je minilo, preden je Vjera Pariz videla zopet. Polom pa se j* med številnimi $opki, ki so jih posUii slavljeni kraeotici ob vrnitvi s severa, ustavilo njeno oko najprej na dragocenem šopku acatej in orhidej; sredi njih te bil povezan sveženj pri prostega sip-ta, »Kdo je poslal to cvetje?« je vprašala. Toda čim Je videla šopek, je vedela, odkod prihaja. Poljubila Jo cvetlice. »Torej me vendarle ni pohabil«, si je mislila. Zvečer sta sedeli % markizo Stm-nazovo v loži opere; Corr^z* je pel »Proroka«. Njuni pogledi so se srečali preko dvorane. Pol je divno. Madnme Jeanne je iz samega nftV(luaenia strla svojo pahliačo »To ni človek, to je angel H je dejala tiho kneginji. .(Dalje prihodnji« Sev. 137. •SLOVENSKI N A KM * i u 0nt i«, junija 1922. i 3. ker je bil tudi po?oj stavljen, da se posojilo lahko izplača v dolarjih in an«l?5kih funtih. 3.) Ministrski svet le končno do % dališf razpravi ujrotovil, da ima skupina Bler & Kornp. najugodnejša po-RoJe. Ta skupina ie ustanovila sindikat pod imenom »Društvo za gradnjo železnic in orisiinišč v kraljevini SMS«. Posojilna ponudba doJoča 100 milijonov dolarjev v zlatu. Pogoji: nettokurz 86V4 (prvotni emisijski kurz 85%). Obrestna mera 8%. provizija 9% (prvotno 12%). Izplačilo posojene glavnice prične leta 1932. Določene so tudi amortizacijske anuitete tako. da bi posoiilo bilo zravnano v letih 1956 do 1962. Del posojila in sicer 30%. se izplača državi v jrotovtni za obče potrebe. 70% pa se vporabi za iavne investicije, predvsem za ffradnio Jadranske železnice in jadranskega pristanišča. Garancije: V zastavo in garancijo fforenieea posoJMa daje država dohodke monopolne uprave. Eno mesto v monopolni upravi se ima pridržati za zastopnika Blerove •kupine kot člana uprave, ki ima na-toaro kontrole. Dalie se dajejo v zastavo tudi dohodki carine, oziroma brutt^dohodkf železnic. Posojilna pogodba nadaU© detaj-Ilrano In točno določa ra^^erle med »Društvom za gradnjo Železnic In pristanišč v krahivini SHS«, Blero-vo skupino In državo, 'ločno so specificirane vse nabavke za gradnjo železnic, ves materiial. kakor tudi, na kak način se ima določiti 9% provizija. Družba Ima pri gradnji zaposliti domače prebivalstvo. Točno je določen seznam železniškega materijala, ki ga družba dobavlja proti proviziji. Od tega materijala pa sq Izvzete lokomotive, železniški vozovi, telefonske in telegrafske naprave. Ta materijal držaya lahko nabavi na svojo roko In kjer hoče. Ministrski svet se je odločil za sprejem Blerove posojilne ponudbe iz več razlogov: a) Posojilo !e dano v dolarjih ta v zlatu, radi česar je odstranjena nevarnost kurznih diferenc, kar bi bilo v slučaju, da ie posojilo dano v dolarjih in Iterllngih. b) Obrestna mera, ki znaša sedaj 8%, se lahko zniža z ozirom na položaj finančnega trga, nettoemisilski kun se ne more znižati, c) Provizija 9% se ima samo Izplačati od podJetii in nabavk. kf jih isvrisi Blerova skupino, odnosno gori imenovana družba. Kakor iavljajo iz Washingtonat je ameriška vlada odobrila posojilno pogodbo Blerove skupine, dovojiia izplačilo 30. oziroma 25 milijonov dolarjev v gotovini. Pogodbo ie smatrati torej za perfektno. Od naše strani je treba izpopolniti še eno formalnost. Finančni minister ima izdelati posojilni zakon, s katerim se potom narodne skupščine izvrši ratifikacija posojila. OIL^T. RAZSTAVA V MARIBORU. Razstava vajeniških del. Pokrajinska obrtna razstava ni namenjena samo obrtnikom, ampak tudi obrtnemu naraščaju, __obrtniškim vajencem. Razstavni odbor jo dal v ta namen brezplačno na razpolago poseben oddelek, v katerem se razstavijo doposlana dela fcbrt-niskih vajencev. Pri prijavi za taka dela, ki se sprejemaio najkasneje do SI. avgusta je navesti razan imena tudi starost vajenca in kako dolgo se že uči svoje stroke. Razstavne predmete je do-roelati t svrho razstavo do 4. septembra odboru pokrajinske obrtne razstave v Mariboru. f Samo pet dni Še. kajti 15. junija nateče nepreklicno rok sa prijave. Poživljamo še enkrat vse omeni ji vce, ki se dfrsedaj »• niso prijavili, da store to najkasneje do četrtka. Vsakemu se rudi sedaj najugodnejša prilika za najuspešnejšo reklamo. Tisoč in tisoč ust ho izgovaralo imena razstavljaleev, na tisoče oči tto ogledovalo njih izdelke. In to bo najboljša in najcenejša reklama. V Interesu vsakega posameznik* je lorej, da se razstave zanesljivo udeleži. Za vajeniški doni. Glasom sklena razstavnega odbora je eventuelni čisti ctobiček namenjen za nstanoritev toli pnlrebnesra >Vajeniškega dom«* v Ma-riforn. Marsikateri moister bi rad snre_ jel vaienea, toda vsled stanoveniske mizerii**, katero občuti?o dan»« vsi -sloji, je to nemogoče. V »Vajeničk. domu< naj bi imel tudi vajenec orosto stanova nie. razen tega pa bi naj postal »Vajeniški dorac pravo zavetišča učeče mladine, kjer naj bi našla tudi primerno đnierno hrano. Le dobro rzgojen In Izobražen obrtni naraščaj jamči za zdrav razvoj obrti in industrija. Zato je časte* dolžnost vsakesra obrtnika in rt>-rtoliu^a, d« po svojih močeh pripomore do uresničenja tega načrta. č\m večj! ho osnab razstave, tem bližje bomo tenu načrtu. Rar-itavn] katalog. Ponovn* opbear. jamo vse obrtnik«, kakor tudi gg. trgovce, banke, rt>«tilničar1e itd. na razstavni katalog, ki *a izda razstavni odbor ob priliki pokrajinske obrtne razstave. Katalog ieide v mnogo tieoeah le- vodih in bodo imeli inaerati t tem katalogu največji uspeh. Naročila sprejema zato pooblaščeni zavod A. Sušnik, Maribor, Slovenska ulica 10. Caa je zlato* Vsak* Ura enkrat zamujena, za vedno izgubljena- Tega naj se zaveda vsak obrtnik, ki se ni prijavil s\t>je udeležbe na obrtni razstavi! Čas hiti! V četrtek dne 15. junija poteče prijavni rok! Po tem roku došle prijav se ne morejo vdč upoštevati! Zato se enkrat: ne zamudite, ne odlagajte, ampak takoj prijavite svop udeležbo. — g Vinske razstave leta li)i2. Vinarski in sadjarski o*V k kmetijske drnibe za Slovenijo v Mariboru i« na S\Oji zadnji seji Une 10. t. m. sklenil, da se udeleži z vini iz svojega ohmoč-jd: I. pokrajinske obrtne razstave v Mariboru, po možnosti pa tudi 2. vinske razstavi v Zagrebu in 3. vinske razstave v Beograda, ki s© nameravate prirediti prihodnje |*asai U. lju'.ljan-akega relesejme se kot tak letne ne udeleži, ker se ni oglasilo zadostna število edeleitneev. Vinogradnikom iz ptujskege, ormožkega, eeljskega in bi-zeliskega vinskega okoliša pripoi^ra udeležbo z vini na letošnjih sadnih oz. vinskih razstavah v Ptuju oz. Celju. Obenem je odsek sklenil, zaprositi kme_ tijsko družbo v Ljubljani, da da v tr> svrho odseku na razpolago na mariborsko oblast pripadli del drftavne podpore, katero je družba prejela od ministrstva r*d jop rl vred e i voda v svrho pospeševanja in uprizoritve vinskih razstav. Podporo je razdeliti z ozirom na površino vinogradov. Odsek je med drugim na željo zainteresiranih krogov sklenil tudi, da se označba >saveki_ sotelski vinski okoliše opusti, v rabo pa stopi označba >Bizeliska vina< za vina, ki se pridelajo v sevnišk^m, kozjanskem in brežiškem okraju. KM&M se je odsek havil s težkočami pri izvozu naših vin ter sklenil ponovno pod-vzeti tozadevno potrebne korake, posebni glede pospeševanja izvoza naših vin t Avstrijo pri predstojećih tr^ov-skih pogajanjih med Jugoslavijo in Avstrijo, 'v'edno rastoči pridelovalni stroški, znriraj višji davki ter vinska konkurenca posameznih vinorodnih pokrajin v lastni državi, popolno mrtvilo na vinskem trgu, ker ni Izvoza, ogrožajo obstoj naeeg.' vinogradništva. Potrebna je torej, da storimo vse, kar bi zamoglo istemu koristmi- K temu pa moramo prištevati tudi vinske razstave v svrho reklama za naša. vina. F^zivlja se torej vinogradnike že sedaj, da se prijavijo na udeležbo ter gredo odseku pri njegovih stremljenjih na roko, ga vsestransko podpirajo, da bo uspeh namenjenih razstav tem boljši. Natančnejša na-vr>dila glede udeležbe na posameznih vinskih razstavah slede. ___g Carinjenje na JaSni Mesnici. Iz trgovskih krogov nam pišejo: Južna železnica si je prisvojila izključno pravico za ocarinjenie loco pošiljk. Ne bi imeli nič proti temu, ako bi šlo zaeari-njenje hitro od rok ali pa vsaj tako hitro, kakor preie po raznih earinskih posrednikih. Preje je naprtila vse greh* počasnega poslovanja carinikom, prizadeti trgovci so radovedni, komu bode sedaj naprtila vse te grehe. Farumev«*r reo sami, da samo ena carinska ekspozitura s tako malim uradniškim aparatom ne more zmaerovati dela. ksteresra je ponrej izvrševalo deset carinskih posredovalcev. Radi tega Si obračamo na ravnateljstvo južne ž>lemiee ali naj podeaetori svoj uradniški aparat, ozir. naj napravi naimapio pet enakih ali pa tudi večjih ekspozitur, ako na to ne zamore naj zonet prepusti posredovanje prejo omenjenih carinskih posrednikom, kakor tudi strankam samim seveda samo protokol i ranim tvTdkam, da one aarfmffb. Opozarjamo merod^jne faktorje, da lefl brzovozno blago dostikrat preko štiri in še več dni. da se ocarini — osobito prosimo za intervencijo Trgovsko in obrtno zbornico in trg. gremij. —I Svečano otvorenje Zagrebačkog Zbora hiti če danas a subotu dne 17. o. mj. u 11. sat prije podne fcovorom predsednika Zbora r. .Josipa Radkovića. Nakon ni?ca pozdraviti će podpred*!edn:k Zbora prof. dr. rrangeš zastunfke stranih poslanstva, zastupnike konsulata i druzih domaćih I inostranih Institucija i korporacija. Nakoe pozd-avnih rovora uzerl će riječ min»star za iziednnčerne znkona ? zamjenik ministra trgovine Z- dr. J.nza Marknvić a nak^n n'eza txsdonac>!nik. ]?n ovih covori razjedat će uzvanici pod pratnjom ftorovot pred~i*dnil*a. pedpredsfedeltuj l edbore^a izTo*by Vrle^aima. Na več^r će biti ■ ^a-faffUn svečana r>rp^^tj|\-a, davati će se domača on-ra Nltmta *"hfČ ZrfnHItt Krč ct-vorenla Zbora nafav:H sti od drsnih rastlinstva I poslanstva ova go«nods svoie p^isu^tvovanle: rrof ^anzonl o^tin^rroćenl lienfster kraliev'ne T*aTHe n?^or"m*ko no-t^Hsfee s Beograda zastuoat če n'zorem* -H %'rnri'i v ZaerefHi Irenee. gejja^fma I ed-g*1»Wn*A svinja? stavila serume proMvn avin^sko knge. ko^e smo nrl«*>to^llI nh me»torli prof. Šr. Hntvre, nnotrebljavsinćl vi ms W evih krsleve nase domovine, e Čilem seno se delovanju prethodno Oevedoc^ll dozvolom Mi aistarstva Poljoprivrede ! Toda sajed-ne se eVngam cepi vlma 1 eerevtoa. Bes- platno stavljanje diagnoze! Dajemo bez-plaLno upute u svakom stručnom pitanju! >Patria< Zavod za proizvodnju seruma, Subotica. Telefon *)0. -^ Kinetika poaojileka ljubljanske okolice v Ljubijini naznanja, da svila ! obresmo mero pri vlogah s 1. julijem t L na 4 *• ter plačuje renml in invalidni davek sama. — g Glavna «kups£ina Zveze indu-strijrev v Ljubljani. Zveza industrijcev na slovenskem ozemlju kraljevine Srhov, Hrvatov in Slovencev ie 6kli.ala s\ojo redno Glavno skupščino za po-. slovno l**5 fSfZl n* sredo dne 21. Juni-I in t. L BknpWina *•* rrel o'> 10. uri d->-poldne v dvorani in<°*tue^a magistrata ljubljanskega. Dnevni reil predvideva ; jKile^ obieejnih po statata predpisanih ! poslov razpra\*i ., za industrija važnih truovsko, eeiinako in socijalno političnih vprašanjih. Za ajUlvna SatUBŠftino vlada živahno sanimanje ter te pri'iku-je, da ji bo prisostvovalo mnoajo zastopnikov ohlastev in gospodarskih orjrani-7.peii iz dru eri h pokrajin kraljevine. DoartOf) k glavni skupščini imaj«) i© ćia_ ni in vabljeni toetfe Člani so ir.k*že,4o s Banata) iakaznieo za leto 1981, vabljeni p(oetje i"* z rsi.iji. —g Stlnnes tudi t Aruendnijl. Iz Bua-no^ Aire^a poročajo, da »e vrVjo med Hu-Kopom Stinne^om in argentinskimi finančnik« pogajanja za hal nizaciio juine Arg.n-tinije. —g Druea »Internacionalna vzhodna razstava in »men!« sr bo vrnila v Lwewa, POfiaaa, cd S. do 15. septembra 1922. P-d zaščito poljske vlade in s pomočjo mestne uprave, trgovske in industrijske zbornice in vseh velikih gospodarskih organlzaril, bo »V hodna rajz*tava in semenj« obiskana po kupovalcih iz vseh deže!a. posebno iz eentralne in vzhodne Pvrope. Leta 1921. so se dosesli sijajni uspehi: Na preko 25.000 j štir|a*klh metrov o^seg'ijoCem prostoru ]e razstavilo preko 1500 rarstavlhlcev. ?ejm je poseHlo skoro pol milijona obiskovaLev, ki so nakunili ca 2^ milijnrd poljskih mark blaga. Izmenjava n"'->duktov severovzhodnih dežel s produkti J"gr*hvije se z vsi-kim letom veča ter je doka.z, da se vrhodni sejmi za Jwvosloven«ke producente ia kn-povalce Izredne v*z>ostf Popolna pojasnila se doNva pri »Targi vizchndniec v Lwo\ti ?n pri trznem zastopniku A loma Company, LjubMana. Kongresni trg 3. Pravni vestnik. N A "E TERIATVE V AVSTRI.n. Dnevnik »Jutro« je objavil dva slučaja, oziroma dve razsodbi nemško - avstrijskih sodišč o tožbah na,-ših državljanov proti avstrijskim dolžnikom in posebno proti hranilnim zavodom (hranilnicam) na plačilo in povrnitev pri njih vloženih glavnic. Omenjeni razsodbi, glasom katerih naj zadostuje za avstrijske dolžnike plačilo dolga ali izplačilo vloženih glavnic v avstrijski, zdaj skoraj ničvredni valuti, so pa v. kričečem nasprotju z določili prejšnjega avstrijskega, kakor v nemški Avstriji, tako tudi pri nas dandanes še vedno veiavnega državljanskega zakonika. Taka judikatura je torei za naše upnike naravnost krivična. Z vlogo glay_mce v hranilnici se ustanovi med vlagateljem in dotičnim zavodom posojilna pogodba v smislu § 953. omenjenega zakona, katera veže po ravno navedenem in po § 989. dolžnika, da povrne izposojeno svoto (hranilno vlogo) v ravno taki kakovosti In v jsto-tottk! vrednosti, kakor io je bil sprejel, da ja torei posojitelj dobil točno ravno toliko vrednosti povr-niene. kakor in kar ie bil posodil. Ce bi na ob času vrnitve enakih vred-notnic no § 935. tudi bankovcev ne tv'lo več v prometu, ie dolžnik obvezan plačati dolsr v drugih vrednotah, vendar pa v toliki množini, da le po-^oiiteli popolnoma poniačan. To ve-Ha seveda ne le za hranilnice, ampak za vsa pnsoiiln. Izjema velja le ori nora MH vin predmetih, kakor na nrirner: pri no^vih pridelkih (krompir. P?-n:~a i. ^r.). pri katerih po določbi 5 992. znk. ni gledati na morc-Ntnl medčasni zvišek aH radec cene, '- M bffa morda vrednostna cena isofettega bfan nadla. ampak se ''hteva n *vm*tev v ^i*7 e*n r^fa«*N fn v en«Vt IraltOTStU hi atnU mno-r,n? kakor §e ]% dalo in ocištelo. Na-stane n« rteda teh srorov vprašanja k o m p e t e n c e. Po § 26. hra-niln:čn. rejr"1ativa z dne 2. septembra MM4 in tU'M po štatntih hranilnih 'av^^ov ^o p?x za te prgyne zadeve prrstofna navadna sodišča, do-xim na členi 248 in 215 S. O. mirovna pogodbe odredujejo za vso med volno nastfja dolgove in izrecno hidi tu dolerove hranflntčnih vlog posebna j mednarodna sodISča. upniške fn dol-žnfkovske urade, kakor ie bilo to v »Slov. Nirodu« dna 4. septembra 1920 prflavPeno. Le-ta sodišča se oa I nenda ia do danaa nfso ustar.ovCa. I đasfravno se imaio uveiiayiti in izterjati milii°nikt dolgovi, oziroma mflHofi?*© terlatv© naših dolžnikov. | ^akai so se te ureditve do sedanjih kritičnih ča*ov odlašale fn koliko Ca-ia bodo Io vfse*a v zr^ku, naru ni Enano, pa tudi ne umliivo. —o. i Bodlsiso piipraiilK^ i V zadnjem času ie pričala velc-namika organizacija »Orgesca« s podvojeno propagando * i r i t i m^d ljudstvo neobhodno potrabno združitev Avstrije z Nemčija Neposreden povod za Io akciia ^> bila vzna-niirlJLve vesti o Baizbetnam g(^Tjo-darsko - finančnem polomu Avstrije. »Onresch« sicer nima preveč za-slombe meci ljudstvom bi zlasti ne med socialističnim delavstvom, \ -dar ie moči a or,. - iclfa katere pristaši so večinoma na nemški šovinisti, ki sanjajo *e v« o maščevanju. Pna glavnih opor t; fašist )VSk« organizacije so v -nemški dijaki, trgovci in oortniki. Ji veleindustrUci m veleposasti podoiraio s svojim k « t ^»15» t f >r n t \ \g Bavarske preneseno ortranizad se posliižiJ?e vseh monočih sredstev pri svojem delovanju. N i so rri"- sa]i socijalistični listi, da ie neki < ' i bogat vojni dobičkar »podaril« »Or-gesehu 1 nreceišnJo vsofo s h!a!?!^-krvno pripombo: Ta milijončck itak ni zrastel na nemških tleh. sicer pa «-ra dobim kmalu nnrai z bogatin;t obrestmi! Kaj ie mislit ni težko ugi-niti. Ta silno nevarna or antzaeiia nastopa vedno in povsod javno. Kadar ii ka?e. se skrije celo pod poboaVi 1 versko krinka Nekje so pridobili celo župnika, ki je nato s nrižnicg zagovarja! nlihovo de!< Fan!e t*r -'-,^--roi^al pristop k orrarrizacjft, ki zasleduje med posvetn;mi cilii tudi duševni bla^rT nemških vernikov! Tudi v^tfd delavstvom se pojavljajo ti predrzn?ži in skuhajo prevarit] k sreči dobro poučene delavce, ki vl-diio v svofi sodjalistjčni organizaciji edini protiutež nesramni velenem'ki propagandi, ki ra7*!r)a z lepimi na-cifonalistiČnimi puhlicami misel na militaristigno revanžo. Med pristaši te organizadle pa so tudi učitelji, uradnik!, bivši oficirji, razni plemenitaški pustolovci. pa tudi duševni delavci, ki trpfio. vsestransko pomanfkanie tzr se opa-jajo z velenemfckirrri imperUaliatični-mi tendencami. Sicer nima »Onresch« so do se-dai nobenega no«ebnecra vpliva pri vodstvu državne politika vendar se zna SaTodHL da pride v odločflnem trenotku tudi do tega. ker so njeni pristaši tudi visok! državni nradTiikL Za nas Jugoslovene, Irt dobro poznamo vsenemsleo g?^anie. katerega valovi se nfso umiruj nit? po svetovni vofni. mora biti delovanje te organizacije resen memento 7Ji bodoča ^ r"' Ika, ki n • ' niso a^sfl daleč, kajti 1 i a 1 .■- strijske republike le v : 1 goč. Ce tudi so na c • ;aj_ modernejši refavala i naj bi zavlekli viharje ur Iraj io. Zdi se d& ja adi i z Nemci; i lo ie locrru - . l upira antanta In nasle< StY ( ' av». Kdo naj zabrani t \ k 1 • • 1 strOske I : ico ai pc In do tega 1 »Avstrijci 1 a -i tvat. ' I *nega a. \ - ve 1 \ vli •• ran is ja v :, sti, i ;■-; -i y ~" m vt i ' i tn* tantSj Ceh' hikUči! < : . čeprav so 1 , p \ trudi da d h s Avst m$« .» p 1 ■. t v sred Pvr Ti^da \vstrl 1 v svoje . tirra- |o na sv >jo drža < c <- sie':,:o. S a 1 • ljudske mase v res n * - "o nrt ten sa vso evr *n varnem vpr?^ani rr::T r \ ? !♦-stuje že površen p v I • da se n re iti neismol 1 c\ "».v mostojne ekslsteti ivs i m* cev. ki kot taki n n i r — v Ti doi^o na — j >- stojne- politična države. Avstrija fe moela obstojati le Is d 1 \VU aa- rodov, predvsem te si b ple- men. Ker ie to sedaj IzkIJ ! io. Sa morajo avstrijski Nemci brez ostrt na gospodarski p ' v •' 1 '--.ifiri z Nemčijo, ker bi i!n t:i prela al! 0035*1** Je itak »podjarmila«. Na podlaci rač-l pravTCnosfl In narodneca ujedinjenja ki * Hal fn ostanejo svezde vodnice nr."A i slovenske politike, se ne bi h npfrati axk«2itvl nem-.';.' Avstril 1 I Nerrrčijo v enotno narodno drlavfk Toda tu n^gr^ same za vpr Ii ufedinjenja nemslf^rrf naroda, čvnpak za nas v prvi vrsti ra vpralanle nagega nanxinega ujedir Knltf ka*-kor hitro H 50 pojavili na Kan v '-kah državni mejniki velike Nemčija* bi bfla koroška Slove In to sq ne sme 7rez dvoma Slovenija; tu ie industrija vsekakor zavrela ltp riz-mah v Tfreh panogah gospodarstva. T)%>1-po vaša pn jo bila naša javw>st brc?: za-nimani.i za važno panogo pro-ipodarslre-ffi življenja, to je promet s tnjri, ici jo v tujih deželah dosegla tako visoko stopnjo, da jo nalivajo kratkomaio >Fremdenindustrie<, in ki tvt>ri n. pr\ v 8\4ci, v Tirolah itd. bognt vir dohodkov. Na$& S to veni f a je kakor ustvarjena zfi tui*kl promet, raj nudi »1 majhnem pro«toru vra naravn*1 riidfl, ki morejo o^nrati tndi najbolj rajvajen^i^a r^ijca. Gre samo se ti oeoNno udobnost p*>m-# jocecra oliriaaiia Železniške zveae ao prilično dobre, dru^ komunikarnje tudi v ledu in «0 f*t>dani taidt ostali pogoji za razvoj hij»kecra prometa. Me«! VKerni •lovtnakimt letovišči in idraviliiei za vsema nvvo mesto Bled a arojim j*«erom in svojo Prtislto !t>lroHeo. Z* laoletja «lovi ta kraj. Pred »tarlmi risi je stalo na otoku, kjer ae danes boli romarska cerkev, svetiičo boginjo ft i ve. Davno ni % v sveto\*no rr£>d*rno l^tovieče. Krasna lć'srfl. prinvrn* nadmorska viillna, Ifaaka Mižnja okoliea. romantično ovadbe, suho in adiaf^i nodnebje, cisto fe-rrs?je brsz mearls. ozona j>o1ni v»diili in uffodrs laleznišks rv-pre ns vse strani, vse to so momenti, ki svrrfrre v pri-!sff Pleovolmi 1 njim. Pled fs dovearel že r'olrasi vl^jteo stepnio rarv-o^s. T^sto« pa lehfcro opazimo, da kaže len^^nea zfn^et as/vajm* Velike toatOđarake in kulturno prira. ditve, k1 s* 1 odo letos vrsils v Sloveniji, privaMjo k sam lsredrm imioa;o fctjeev. ki si bode s?ot^ivt> hoteli oa:l#movind — T>lod. Pradvsam pa pridobi BM • posutom ia vsakoletnim stalnim bivanjem trrat.leve aVojico v snvoborakem drt>rrn. Tu se ho shiral politični in gospodarski svet, zastopniki ter dulevne *»llts vse Juiroelavlje. Tn sa as) torvj osredotoisl tnfski pti>-mat. 1* sedaj sa ari $1«isto snioi r Naredno obilnem številu. Fr^jsnfa Teta j© Ml T^led nsvarsn bolj na bližnje sosed*: Hrvat*, Nemee itd. T/Oto« pa borr«> Imeli priliko videti Francoze, \nt;le*e. Danes ?n Holandcs. ki fiH Tttlilani a vao sv%jo parfkkioat|o te z saaaal iasitgissl niso mogli bdVr^iti od t <:a. V ivij^^ć-jem ste^'ilu p\ posotij-> I;lcvi n«i5i Krajca firbi in Hrvatje. Prvi mia. ki g:a iftbi daaas cl^v^ ko dospo na Bled> jo iivah. ► in popravi;on i*, obtuivuaals, pravatiari S« r^e in zholjševnnie, Mariji.) roki ffi'4-de, zidajo in dopolnjujejo. Ob£taatc| mrtt se fo 2UO£ti zavzel za to, d*t jo Boafavils cesto v dohto stanje, p^vacni Ja vi U gradivo^ kt bo služIl > z\ f.cbptacijo. I Kes^ilira so ee^ta na krtSpt>tju pri vili >Vovkc. Rkraj^io potrdilo j«s sflo. da se je raspirila c^atn pri vili »BelUc Regulira so tudi cesta rrtc:l aOasaaal >T^->lice^ a na potih r AletaaasJpfci vem aaialiMa sa BKuacaJo arir\L. lAn^edan^i les. ledenico so nad'*?>estiK z Baaaasa Nelepa. star* iirtfvt»e% ki so nioett ma evtrala saaajiod na f^ero, so odstranili in sjaaaomtt nova. TrcJ>v urediti *** svs-tliJrio gredice. Hotol >TouUca4: odstranil je isdnje oatanks pom^?niig-a brivaka#* paviijcHin in postavil li^uo iaaom balu-strado ob cesti cnI hotela do kavarnsi. Tik hotela so jrradi nova tormn, ki so S svojb obleko in mod srn > udobn^-atjo ni% ra aasradba svoje vr«to v Ju£r'sl?v:JL Dalf* ao je olepšal bot*l >Pstranc, ki je vadifnll staro anona<'stropno poslon*. je in ff* sone«*il s »ovici aBaSMajtam Dmg^«! vilo SO nanovo prrbnrvan^ in oro-ple^kane. tvestavrarlja na blefakes* frrsvlu se jo popolr^oma jvr^iovil*. Ima lepe aot*». ki rA>do utrajnN IJubJtelJfi mi m fn tihegn umivao ia pri bdaUi krV sot. Tneljala se je twl\ električne InA TaJco vlada na PVdu na vsi*h 1'ea* etti in krajih. Življenja iwr.r'.f'k in streinljrerije J>o boMasm, ^sroe;«h. ^anirrtAnje vrbuj;i med an.H*i '** al*» vsnsk« kr^jc tipiot^o pri trkavania ao-vih leyj» ubranili blejskih zvonl>r. V nedeljo ob 5. pop. vsi na ftengrasni trg! Stran 4. .SLOKENSKI NAROD- dne 18. junija 1922 ttev. 137. Kultura. gEPEfiTOAH NARODNEGA GLEDAUSCA Y LJUBLJANI. DRAMA. Petek, 16. junija: Madame Sans Oene s Putjato v ulogi Ncpoioona, Zadnjikrat y sezoni. izv&n. OPERA. Peteft, 16. limite: Madame Bufferflv. Gostovanje kapelnika 2. Lovrt Matačlća ix Novega Sada. liven. Sobota, dne 17. junija: Carmen. Gostovanje kapelnika g. Lovra Matačlća iz Novega Sada, Začetek ob pol osmih. Izv. _ G. Terminov!« kot igralo«. Na* oparni poveo Terbuhovio, ki je še t » £eri redno kazal mnogo igralska sposobnosti in lavirnosti, je sadnjo n*^®-1\K> gostoval v dramskem glediaču kot Liliom. To lahko ugotovimo, da je Tsr-buhorift pristen igral do in prepričevalen, ker igra iz čuta, ne iz razuma. Svetujemo intendanci, da ga pridobi za našo dramo; i njim bo mogoča prav dobro zaeesti marsikake tetke vloge. Tudi resničnega, lastnega humorja Ima mrog-o in bi bil neprecenljiv ea veseloigro. To so Opazovanja, ki se tičejo Terbuhovičeve spložne vporabnoeti. Kar ZO dene vlogo Lilioma posebej, pa tudi TerbuhJovio ni pravi moi zanj. Prvič mu fe še mnogo bolj, nego Fečku, manjka atletske vnanjosti, ki je tudi bistven pogoj za verjetnega Lilioma. Nadalje pa Jma za to vlogip preveo teja, česar ima PeČek premalo, in obratno. Peček je dosti bolje podčrtava! vnanjo surovost Lilioma in njegovo naglo jezo, ki sta posledica popolne novigojenoeti in telesne moči. Terbuhovič pa je bil ekoro sentimentalen junak, ki se ni ženi ral svojih srčnih tonov in je le isvanredrio včasih vzrojil. Kadar je pa bilo na mestu, da se brez ovinkov opasti Liliomovo pravzaprav neekvarieno sroe, fe bil Terbuhovio pač krasen. Zna a svojim mehkim glasom In z lastnim čutenjem segati v dučo. — Upam, da je tudi gle-dlžki upravi postalo jaano, da utegne Terbuhovič postati eden glavnih opornikov našega prihodnjega aramskega ansambla in da tega igralca ne izpusti veo Iz rok. M. Z. Raša Sante!: Slovenski skladatelji. Kolegij fugoslov. graflčarjev v Ljubljani, Levstikova ulica 2, I., je Izdal 1. mapo s 6 lesorezi. Naš akad. slikar In ksilograf podaja tu portrete A. Adamiča, O. Deva, M. Hubada, Mar. Kogoja, V. Parmo in Hug. Satnerja. Lesorezi so izvršeni na belem dnu v crni barvi ter v rahlo žoltem tonu. Vaak lesorez je po avtorju laitnoročno podpisan ter ima kot tak ceno Originala. Natisnilo se je 1« 130 ekscmplarjev, ki so numerirani. Plošče so uničene, da je tako zbiralna Vrednost teh listov tem večja. Ljubiteljem grafične umetnosti j© podana možnost, da si z nakupom te mape nabavijo Originalna umetniška dela trajne in rastoče vrednosti. £>ruga in tretja mapa zbirko »Slovenski skladateljic iz_ ideta v kratkem ter bosta na razpolago predvsem kupcem prve mape. Tisk je izvršila Učit tiskarna. Usoda vsakega umotvora je, da pnstane last le ene osebo, s čimer je za javnost izgubljen. V najboljšem primeru visi ali stoji v umetniški galerlU. Grafična umetnost pa omogoča izdajanje originalnih umotvorov v večjem številu. Pri nas je ta stroka že žeto omejena in redka. Najbolj »e bavi ž njo Saša Ran tel, ki je podal Že nekaj krasnih listov (na primer A. Aškerca, Fr. Prešerna, nekaf marin 1. dr.) Njegovi lesorezi imajo močno dekora ti vnost aH rortretno sličnost. Izmed teh 6 portretov so nekateri prav izvrstni: na primer Kogoj, Parma, Hubad, ostali dobri. Elegantna mapa stane za naročnike 50 Din., prodajna cena pa 60 Din. Izdaja je z^lo posrečena in okusno opremljena. Toplo jo torej priporočamo. __Mestno gledališče v Celju. Dramatično društvo v Celju je uprizorilo v sredo, dne 13. In v četrtek, dna 14. t. m. Okornov igrokaz >Bratje sv. Bernarda«, ki je po miljeju in globoki vsebini občinstvu Izredno ugajal. Obisk Je bil obakrat prav dobar. Igralci so Častno rešili -svojo precej težko nalogo in teli mnogo zasluženega odobravanja. Med odmori je pridno in eksaktno svi ral orkester celj. godbenega društva pod vodstvom kapelnika g. Huba. Sličnih uprizoritev odnosno iger st »eli občinstvo se večkrat. __ »Rdeči pilot«, mesečnik: prevratne mladine za duhovno revolucijo. Tako se zove najnovejši mesečnik, Vsebina mu je: Pošastne vesti ia sovjetske Rusijo (članek), Štefanija Ravnikar; Obcestni prekop (črtica); Tone SeliSkar: Obup (pesem)*, Anton Pod-beviek: Odlomek o umetnosti t ofcirom na sodruga Ivana Cankarja (članek); Tone Seliškar: Rudnik (pesem); Štefanija Ravnikar: Zidani brlogi (Crtica); Tone SeliŠkar: Sedmorojenčki (pesem); Anton Podbevaek: Razmerje umetnika do držaoe (članek); Štefanija Ravnikar: Vlak (črtica); Tone Scliskar: Pohod viharne noči (pesem); Angelo Cerkve-nik- V verigah (crtica) in Tone Selis. knr- Dva dimnika (pesem). — »Rdeči pilote izhaja redno 15. vsakega meseca in "Stane poedina številka samo 2 Din. Izhaia rod uredništvom Antona Pod-bevška in se naroča v upravnlstvu »Rdečega pilota«, Frančiškanska ulica St- 6, L nadstr., Ljubljana. Druga Številka izide točno 15. fulija, in sicer v povečanem obsegu In s bogatejšo vr~ bino. — Jugoslovenska Njiva od maja prinaša tole vsebino: Nikola Premo-vić: črnogorska narodnost. — Slavo Siriscevic: V eza • Jadranom. — Dr. Josip Ndgy: Trojni Savez. — Danko An- djelinović; Grad. __ Vladimir Nazor: Crveni tank. __ Valentin Gorjanakij: Gdje Bog neće da postane Gospodom. — Gustav Krklec: Balada. — Zdenko Vernic: U distanci ji filozofije. — Dr. Franjo Fancev: Isusovci i slavonska knjiga XVIII. stoljeća. ___ Hienkieeies Henrik: Z ognjem in mečem. Povest iz davnih dni. V založbi Tiskovne zadruge je ravnokar iz-ila ta knjiga. Prevel dr. R. Mole. Cena snopiču štirih pol 7 Din., po posti 7.50 Din. Prevod ima lepe Olivove ilustracije. Glasbeni uestnlh. __ Občni zbor »Pevskega zbora Glasbene Matice v Ljubljani* se bo vršil v petek, dne 30. junija t. 1. ob 8. uri »večer v peveki dvorani. Dnevni red: 1. Pozdrav predsednika. 2. Tajnikove poročilo. 3. Blagajniovo poročilo. 4. Poročilo preglednikov računov. 5. Volitev novega odbora. 6. Slučajnosti. __ Odbor. — Pevski zbor Glasbene Matiee. Skupna pevska vaja se vrši v ponedeljek, dne 19. t m ob 8. uri zvečer v pevski dvorani Glasbeno Matice. Ker smo pred važnimi nastopi — točno in polnoštevilno! — Odbor. __ Svečani koncert, ki ga je priredila v proslavo poroke Nj. Veličanstva dne 9. t m. v dvorani >Uniona« Muzika Dravske divizijske oblasti, je bil brez dvoma najlepša kulturnoumetniška prireditev v poslednjih dneh. Kapelnik dr. Jos. Čerin je izvajal krasni vzpored izvrstno ter se je izdatno okrepljeni orkester odlikovali z eksaktnostjo in temperamentom. Edv. Griegova >Poklonit-vena koračnica t je bila pom pozen uvod; Smetanova simfonična slika »Vltava«, večno čudovito lepa in duhovita skladba neumrlega češk. mojstra, sicer že dobro znana, a vedno znova zanimiva, je bila po tem orkestru ]Odaia-na prvič. Dosecrla je spet popoln usp^h. Rusa N. Rimskega Korzakova >Noe na Triglavu<, velika simfonična slika, se je ponovila dovršeno ter žela mnogo priznanja. Dvorakova >Slovanska plesač št 1. in 2- sta kajpada silno ugajala. Trije slovanski mojstri so torej s svojimi narodnimi umotvori tvorili v^Kko večino vznoreda. Sredi koncerta je zapela gdč. Zikova četvero slovenskih samospevov ter je za svoje izvrstno Izvajanje prejela lep šopek. Koncert je bil dobro obiskan ter sta žela g. dr. Cerin in godba prav obilo zasluženega priznanja. Šolstvo. ' ___ Moško učiteljišče v Ljub^ani. UpUovanje v I. letnik jo v petek dne 30. t. m. od 8. do 11. ure. Učenci, ki so dovršili 4. razred kake srednje ali meščanske šole (nastavni razred), se sprejemajo brez Izpita, za druge bodo sprejemni izpiti dne 11. in 12. septembra. Predložiti je treba krstni list in zadnje šolsko spričevalo. — Državen žensko učiteljišče v Mari* bom. Vpisovanje v prvi letnik in sprejemni izpiti se bodo vrSlli 30. Junija 1922. od 8. dalje. S seboj je treba prinesti: krstni list, sadni« spričevalo, tepopisni zvezek, neka] risb in 7 ročnih del. Drugt podrobnosti na črni dtskt v I- nadstropju. — Na drl. real. gimnaziji v Novem mestu se vrse sprejemni ispili v I. razred V petek, dne 30. junija: pismeni ob 0., ustni ob 15. uri. K izpitu se priglase učenci v spremstvu staršev ali njihovih namestnikov v četrtek, dne 29. junija od 9. do 11. ure ali v petak dne 30. funija od 8. do 9. ure v pisarni zavoda. S seboj naj prineso rojstveni list In obisko-valno izpričsevnlo, ki mora biti izdano izrecno v ta namen. — Deika In dekltika mcSčanska fota v Trflčti konča Šolsko leto 1921/22 v sredo, dne 23. junija 1922. Ta dan priredi razstavo ročnfh del v SolsM telovadnici, kt se otvori ob 9. zjutraj in bo odpeta cel dan in na praznik, 29. Junija od *.—18.. Vstopnina prosta. V jeseni se otvorita Se IV. razreda, tako da bo Šola popolna. Vpisovanje za novo Šolsko Jeto bo v sredo, dne 2*. Junija od 10.—12. in v sredo, dne 13. septembra 1921. od «.—12. Redni pouk se prične v četrtek, dne 14. septembra 1922 ob s. K vpisovanju prineso nanovo vstopajoči učenci zadnje Šolsko Izpričevalo, rojstni Ust in potrdilo o eepljenju koz. Za obilni poset razstave prosi ravnateljstvo. — Meččanska Šola v Žalcu ima vpisovanje v I. razred in sprejemne izpite V II. in III. razred za prihodnje Šolsko leto 1922/2*. dne 2». In 2fi. junija ter Ane 12. In IS. septembra 1 1., vsakokrat ©d 8. — 12. ure doooldne v ravnateljski pisarni v pritličju na desno. K vpisovanju je prinesti s seboj krstni list in zadnje izpričevalo. — Dri. đvorazr. trgovska lola ▼ Cel'a. Vpisovanje gojencev In fojenk za lolsko leto 1922/23 ae vr« 30. Junija m 1. JuIUa od 0.—10. K vpisu Je prinesti sadni* lolsko Ispričavalo In krstni, odroma rolslnl Hsl Oo-Jeneem In gotenkam Isven CeJJt Is motao prlff!a*»f1 se In poslati prednfstn* listine po notri. y pripravljalni razred moreio vstopiti učenci, ki so usoeSno dovrSM VT. mtrrđ osnovne (JludskeV Sole ali TT. nrr^S srednje, oziroma I. razTed meSčansV« ir>1* fer so vsul 13 let stari. V prvi letnik sa spref-melo hr&g jterejemnesa IzHta defM, ezfrtv ma deklice. 1rl so dovrSUl TV. razred tred-nle Sni* sil penelno me*č*n«kn šolo alf na prloravllafn! letnik dv^razr**** fr*nvsVe Sole In s© stari vsaj 14 let. Pol*-* teh morejo blH spreleti v Prvi lefnlk htdl oni. M so dob!ll ▼ IV. rtzređn srednje Iole drofi r*4 sli Biti, ki tO Aomn IIL tunA sTt* nje šole ali Vili razred ljudske iole. oziroma predzadnji razred tneSčanske šole, ako so stari 14 let in napravijo sprejemni izpit iz slovenščine, srbohrvaščine, nemščine, računstva, geometrije, zemUeP*5*' srirodopis-Ji in prirodoslovja. Pri preizkušnji se zahteva toliko znanja, kolikor si s« pridobe učenci v pripravlialnem razredu dvorazred-ne trgovska šole. V drugi letnik se sprejemajo absolventi L letnika dvorazrednih trgovskih šol. Sokolstoo. — Seia tletnega finančnega odseka se vrši v torek, 20. t m. toćno ob 8. zvečer v Saveznih prostorih v Narodnem domu. — Slrša seja prehranjevalnega odseka se vrši v torek dne 20. junija 1922. ob 19. uri v restavraciji Narodnega doma. Vabimo Člane, da se te sej© udeleže in pripeljejo seboj nove člane, kateri so pripravljeni sodelovati Pri temu odseku. — Zdravo! — • Orkestralni od«ek« Sokola I. priredi v nedeljo dne 18 t m. izlet v Dolsko. (Gostilna pri »Krač., Medved.) Bratje in sestre, udeležite se tega izleta, kajtj na Izletih Sokola I. je vedno zabavno. Igra naš orkester, za okrepčila pa skrbi g. Medved- Peljemo se popoldne z glavnega kolodvora ob 2.15 uri do Ijiz in pridemo po 10. uri v LJubljano. Bratje in sestre, ne ostanite doma. — Zdravo! — Sokol Jezica priredi 25. Junija tvoj prvi javni nastop na prostoru g. J- AvšJča v Klecah. LiHi Mol. V oedoljo. 18. t m. Javna telovadba na letnem telOEadišču i Tžuoli. t urii stika žn ip ar t. — Ustanovni občni zbor SlovcnJebi-Strlške podružnice SPD. v Ljubljani se vrši dne 34. t m. ob 20. v gostilni g. Petra Novaka v Slov. Bistrici s sledečim sporedom: 1. Poročilo sklicatelja, 2. volitev odbora, 3. raznoterosti. ___ Prešernova koča vrh Stola ce ctvori v nedeljo dne 18. t m. Koča bo čez poletje oskrbovana. Ob priliki otvoritve te ktjče priredi Kraniska podružnica SPD svoj drugi letošnji društveni izlet in vabi k obilni udeležbi. Odhod is Kranja z vlakom ob 12.33 t>z. 16.12. — Prihodnje tekme 8. K. Mrlje. 24. in 15. t m. igra proti Iliriji Sparta, Kladno, L in 2. julija Malostransld S. K. iz Prage, 9. Julija Arb. Athletiksport-Klub iz Gradca, 16 julija Gersthofer S. V. z Dunaja. Nogometna sezona Ilirije ae nato prekine do 19. avgusta 1922. — Maribor : Ilirija. V nedeljo 18. i m. gostuje v Ljubljani prvič v letošnji sezoni prvak Maribora Slov. S. K. »Maribor«. Maribor je dosegel tekom letošnje sezone mnogo lepih rezultatov. Po zaključnem stanju prvenstva v okrožju Maribor stoji g 19 točkami, torej za 5 točk Pred Rapi-dom, na prvem mestu. Moštvo goji kombinacij sW nogomet, doseglo le znatno stopnjo tehnične izvežbanosrJ ttr ga Je smatra« poleg TlirlJe za najmočnejši slovenski klub. Zadnja tekma med Ilirijo in Mariborom lansko Jesen Je končala s 4: 2. Tekma se prične ob 18. uri. — Ob pol 17 uri kot predigra Svoboda, Moste : Ilirija II. __ Kolesarski podsavez za Slovenijo priredi v nodeljo dno 18. t. m. dru-go p&dfiavezno zvezno dirko v Cel jo, knfpre se udeležijo v?i khiM Plovonije ter bratski nrvntski klubi. Cilji v Celju so- Za klube Iz Izubijano, JeilOft. Knm-nika Sostnnj in Olje pri hotsra >Kro-na« na ljubljanski esti. Zn klube iz brvatske strani, tr> je št. Jernoj, Zagreb. Novo mesto in Bjelovar pri gostilni »Raoej« na Brejru. Za klube Iz etranl Maribora pri restavraciji >Wilsonc na. Ifjritolflkl ce^ti t Gaberjib. Cel jeki ko]e*nrski klub pozivs tem potom s> enkrat svoje elnne dirkače, da ee najpozneje do petka »poldne prijavijo pri predsedniku Kramerju zn dirko, ker bi se eventualno poznao prijave n* mo-*le vzeti v obzir. Klub slavenskih kolesarjev, Celje.__________________________ Drnitoene uestl. — Slovenskega zdravalskeg* droitve t LJubljani izredni občni zbor se vr*l 20. t. m. ob 15. v magistratni dvorani z dnevnim redom: 1. Poročilo predsedstva. 2. Dr. Ce-Sarek: Sprememba lekarniške takse. 3. Poročilo organizacije železniških zdravnikov. Dr. Oftstl: Neznosne razmere glede oskrbe umobolnih v Sloveniji In strežniško vprašanje v umobolnicah. S. Slučajnosti. —Obesi zbor .Kola Jugoslovenskni *e-storc v Celja se vrši ▼ ponedeljek, dne !9. t m. v mali dvorani celjskega Narodnega doma ob 8. zvečer s običajnim dnevnim redom. ma ___ Prantsv. gasilne AmMva VII - OHnee priredi v nedeljo dpe 9. Julija t. 1 veliko vrtno veselic* s bosrattni «rpbite v predprodaji v tobačni trafiki v Prešernovi ulioi naaprTjti poste, na večer produkcije pa pri vhodu v dvorano. __ Podružnifa »Jiifinlovenske Matice« v Gornji I^ndavi te na binko^tr.i poneilr^ljek priredila veseloigro >Zupa_ KOva Mi«ka<. ki je privabila mn^ro ob-cinMva tudi iz SUsednJs atjfttas. V lokn-|u poleg oroŽTiižo postftje «e je nnpr.u vil li.^n o. Vest na merodajnem mestu ni bila potrjena. Kolikor je nam znano, fe princ Pavle 15. t. m. odpotoval v inozemstvo. Dne 12. t m. je princa Pavla spremljal kralj Aleksander s kraljico v ori-jent-expresu od Ljubljane do Rakeka, na kar se je v avtomobilu kralj povrnil na Bled. k __ Nemške lokomotive. Iz Beograda javljajo: Ministrstvo saobraćaja je naročilo ravnateljstvu državne železnice v Zairrebu, da takoj odpošlje od nemških lokorr^tiv, sprejetih na račun vojne odškodnine, štiri lokomotive v Dalmacijo. Dopisi. __ Proslava kraljeve poroke na Polzeli je bila sijafna patrijotiena manifestacija, ki bo ostala vsem v neizbrisnem spominu, že na predvečer je bila Polzela krnsno razsvetljena. Ne Sdmo zasebne hiše in šola, tudi ceste so rtobile električno razsvetljavo, knto-ro je izvršil g. dr. Wlldl na Listno strošJce ter jo ta dan daroval občini v stalno brezplačno uporabo z električnim toknm vred. Hs dan poroke je dr. Wildi naročil sv. mj.^o. V dolgem sprevodu z državno zastAvo in godbo na čelu ie prikorakalo iz tovarne polnoštevilno delavstvo, laatnik dr. Wlld1f celokupni občinski odbor, krajni šolski svet, učl-teljstvo, požarna hramba In drugo mnr>_ gobrojno občinstm. Po končani shižM božji se je premikal cel sprevod na povabilo g. dr. Wildija zopet v tovarno, kjer je občinstvo čakalo drugo pr^ae-nečenie. Celokupno delavstvo, ki je dobilo ta dan tudi polno plačo s tov. uradnlStvom, vsemi javnimi funkcijo-narji in vsemi drugimi uglednimi r>h-csni. je bilo % jedlo in pijačo bogato pOgoscenno. Za dufrevno razvedrilo je skrbela godba na pihala In mn£ki pevski zbor. Tov\ uradnik g. Vizjak le napil kralju Aleksandru in kraliiei Mariji, ter se j© poslala tudi vdanostna brzojavka na dvorni marša lat v Beogradu. G. Peter Ix>parnlk se Je spominjal kralja Petra Osvobodi tel ia in ujedinitelja, sr&terenra sr> navzoči zaklicali trikratni >Slava«, ter je opomrtl delavstvo na potrebo skupnega srno tre-nega dela a podieti era, ker le cvetoči obrat donasa uslužoe^vm btdiSi zaslužek, zsdbvoljnost in srečo, ker le srečen In niedinjen narod je podlaga 1n bistven del srečne ujedinjen© države. Da bo Ostalo *> pntr11ot1*no el*vli* t trajnem spominu, j© poklical g. dr. Wi1_ di rudi klnotoperateria, ki je to slavnoet evekovečll v filmu. Ker Je ar. dr. Wildi Irlcarski dtžavllan, tnsluži m z velikimi stroški združeno patri joti ?no delovanje v prid občinstvu In državi občno- prt- ananje In Javno sahvaio. štev. 137. »SLOVENSKI NA KM) D- dne 18. junija \<#U Stran 5. Dnevne vesti. V Ljubljani, dne 17. junija 1922. — Kraljeva dvojica v Kranjski gori. Na praznik dne 15. t. m., je po-setila kraljeva dvojica tudi Kranjsko goro. obmejni kot med Italijo in Avstrijo. Ogledala sta si prekrasno dolino Pišenco. Ljudstvo je kralja takoj spoznalo in mu priredilo prisrčne ovacije. Pred hotelom »Razor« je dal krali ustaviti avto. kjer ga je v kratkih in jedrnatih besedah pozdravil letoviščar g. Milan Ribar, brat predsednika narodne skupščine. Med viharnim vzklikaruem se je kraljeva dvojica odpeljala. Kljub temu, da ljudstvo ni bilo obveščeno o visokem posctu, se ga ie vendar v naglici nabralo veliko število. Upamo, da jima je ugajal priprost pozdrav ljudstva predvsem pa naše gore. ter pričakujemo, da ju bo prirodna lepota teh krajev zopet privabila v našo sredo. — Minister zunanjih del na Bledu. Iz Beograda javljajo: Včeral popoldne se je z ljubljanskim brzovla-kom odpelial na Bled minister zunanjih del dr. Momčilo NI n č i č, da poroča kraliu o zunanjepolitični situaciji. Z Bleda se minister povrne začetkom prihodnjega tedna v Beograd.« Minister dr. Ninčič Je prispel danes dopoldne v Ljubljano, kjer ga je sprejel pokrajinski namestnik Ivan Hribar in se takoj odpelial dalje na Bled. — Občni zbor »Narodne tiskarne« se ie včeraj vršil v uredniških prostorih »Slovenskega Naroda.« Mesto bolnega predsednika dr. Ivana Tavčarja je vodil zborovanje podpredsednik dr. Alojzij Kokalj. Zastopanih je bilo 218 delnic. Izčrpno poročilo o gospodarskem stanju podjetja ie podal upravni odbornik de. Ivo Tavčar. Njegovo poročilo se je odobrilo. Na predlo* revizorja Petra Orasselfiase i£ dal upravnemu odboru absolutorij. Občni zbor ie sklenil, da se kakor doslej izplaču-ie za vsako delnico dividenda v iznosu 20 kron. Iz čistega dobička se le votiralo 80.000 kron za pokojninski zaklad. V novi obor so bili izvoljeni: Dr. Ivan Tavčar kot predsednik. Aleksander Hudovernik, dr. Alojzij Kokalj. dr. Danilo M a j a-ron, dr. Vladimir R a v n i h a r, ing. Fran Tavčar, dr. Ivo Tavčar, dr. Karel T r i 11 e r in dr. Konrad V o dušek kot odborniki in Peter O r a s se 11 i, Ivan Knez, dr. Janko Kersnik in Urban Zupane kot revizorji. — Z univerze. Za rektorja ljubljanske univerze za leto 1922/23. je bil izvoljen prof. bogoslovske fakuj-tttt dr. Aleš U s e n i Č n i k. — Nov slovenski list. V Zgor. Radgoni je pričel izhajati tednik »Samouprava« kot organ narodno radikalne omladine. List stane do konca leta 12 dinarjev. »Samouprava« je glasilo slovenskega dela radikalne stranke. Kot glavni urednik podpisuje dr. Leopold Lćnard v Beogradu. — Konfiskacija republikanskega glasna. zadnja številka Novačanovega glasila »Na-?a vas«, ki se tiska v Rodetovi tiskarni v Celju, je bila zaplenjena, ker hujska na ostuden način proti edinosti države. Nobene popustljivosti in rahločutnosti ne zaslužita tudi mariborska klerikalna lista, Id sta zastrupljala ie dovolj dolgo slovensko ljudstvo, zlasti v obmejnih krajih. Edinstvenost države mora biti vsakemu pravemu Jugo-slovenu nad vse. — Osebna vest. Gr. finančni svetnik Avgust Sedlar, predstojnik davčnega okrnjnecs ohlattva r Celju je prestavljen v Msritor in nastopi te dni svojb novo službo. Bil je konciliiantpn in nriliublien kot vodja urada ter Izredno delaven tudi Izven službe. V korist občine je deloval že v perent-pkom sosvetu in tudi v novoizvoljenem ohčirskr^m odboru. Pridobil si je v Celju mnogo prijateljev, ki ga bodo pogrevali. __ Smrtna kosa. V Ljubljani je umrl trgovk in hi&ni posestnik g. Hin-ko Seljak po đoM hudi bolezni. Boril podjetnemu urilademu možu. ki je bil rvest naš somišljenik, ohranjen blag cP"min, preostalim jskreno «ožalje. — Dve HMmrSstratni stanovanjski h i Si. Mestna »bčina zgradi dvw stanovanjski hiši za evoj© uslužbence, in sicer dvonadstropno hišo za uradnike a rtfmovmfl treh sob, s kopalnico in pri-t;i*linsmi ter dvonadstronr*) hl&o za fclavea s stanovanji dveh sob in s kuhinjo ter pritiklinami. Vprašanje je, M© jih zgradi. Gotove je, da se ena. hiša postavi n* Prulah, tam, kjer stoji že ^•srajena mestna hifta za uradni Stvo. Droca se namerava zidati ali za BeM-ef»<*»N ali na turi* na Prulah. Mestni svH nole? artilferiiskih delavnic za Be-*i~r«»rMm se ni kanaliziran, toda ondi ^ mafrlifal ferramoz in neeek) na licu r*~'t-» na raznolrteo ter je stavbni pre-c1 nt enh. N« Prulah Je kanalizacija *e -< -^n„ toda ter<*n ie neueodcn zaradi k.i^ v]**** in m^niSe *tahiHtete. Tzvr-■*~v dve^ hto na istem prostoru pa bi i Hn reneiSa ztfađl PO?aanepa dela, laž-leffš nadzorstva11. dr. Vprašanje se torej žele nroucuje. — Napredka Mimo! Pile M »*»• Leto« so m Ul'ti na ts# ftrasi sala lepe domovine tako oživili, da je vsa-k*j nedeljo in praznik povsod vse polno tujcev. Gotovo je, da gostilničarji pri tem prav dobro zaalužijo in da prodado v*e, kar imaj*). Vsa čast onim, ki skrbe, da so izletniki postrežem. Prav veliko fe pa tudi takih, ki se v razmere ne morejo in ne znajo čisto nič vživeti. Zgo, dili so se mi v teku treh izletov slučaji, dn me je gostilničar prav grdo odri. drugod pa da sploh nisem dobil nue-snr, daai je gostilna v ljubljanski okolici na glasu kot ena najboljših. Drugod je zopet ta originalnost, da zgube Ijttdje glavo, če pridd deset oseb več v gostilno kot normalno. Letajo som ter tja, prineeo vsak četrt vina, vsak golaž zase na mizo, najlepše pa je, da v takih »lučajih puste le natakarico streči, do-čim gospod od strani gledajo in se zadovoljno smehljajo nad tolikim obiskom, namesto da bi pomagali nasititi lačne in napojiti žejne. Mi, ki smo takim pri zorom vajeni, k^r smo jih doživeli že večkrat, sicer ne zamerimo, zamerili nam pa bodo oni tujci, ki prihajajo *>d zunaj k nam in ki nam bodo to mečkanje in, rekel bi Omalovaževanje posla šteli v prav velik greh. Zato bi bilo želeti, da lastniki naših ^stiln v tem oziru store, da ne bo takih pritožb. Ne bodimo ozkosrčni vasčani z omejenim Obzorjem, ampak pokažimo, da -smo glede občevanja in vljudnosti s tujci in gosti na tisti visini, ki je potrebna, da se ne bo nihče spotikal. __Vodnikov trg se očisti. Namreč tistih neokusnih stojnic in barak, ki obrobljajo trg od Vodnikovega spomenika do nekdanje Mahrove hiše. Caa je že, da izginejo te med volno in po vojni nastale stavbe na kolih. Tu se prodaja ga. lanterijsko in manufakturno blago, dasi je dovolj trgovin za to stroke. Mestni magistrat odstrani vse te barake in preuredi razvrstitev ostalih prodajalcev na tem trgu. Z estetičnega in higijenskoga staliSča je urejen je razmer že skrajno potebno. Marsikatera baraka izgine popolnoma, ker je povsem neupravičena ter služi le prekupčevanju. Žare* potrebne stojnice pa s* premeete k zidu sedanjega Impexovega poslopja. Želeti fe, da se z baračnim mestom v mostu radikalno pomete! — Nov kino v Šiški ae otvori in prične 8 predstavami začetkom julija t. L __ Ravnateljstvo »Jadranske banke« nas naproša za sledečo objavo: > Ju tro c od 15. junija t. 1. objavlja pod naslovom »Jadranska banka kaznovana« veet, da je minister financ kaznoval > Jadransko banko < a globo od Din. 100.000.— zaradi nekih nedovoljenih manipulacij z devizami, ki bi «e bile morale oddati Narodni banki. Upravi >Jadranske banke« o tej globi ni ničesar znanega. Ravnateljstvo prevzema za devizne kupčije zavoda pred upravo in javnostjo polno odgovornost. Vest >Jutra« od 16. junija t. L pod naslovom »Prva izgubljena pravda Jadranske banke« n e odgovarja resnici: glede tožbe kakega bivšega nameščenca Jadranske banke proti zavodu do danes sodišče ni sklenilo ali objavilo nikake razsodbe. — Z Odličnim -spoštovanjem Ravnateljstvo »Jadranske ban&ec. — Zlet k Sv. Ahacu. V nedeljo 25. junija bodo na gori Sv. Ahacija pri Turjaku praznovali spomin na zmago nad Turki leta 1593. Ta dan je tudi cerkveno žegnanje. Ta dan izletniki kaj radi prihajajo na goro od vseh strani, zlasti pa iz Ljubljane. Gora je 750 metrov visoka. Razsled z gore je prekrasen: pred teboj leži Ljubljansko polje z Ljubljano, v daljavi pa te pozdravljajo Kamniške planino, nad Kamnikom leži v razvalinah stari grad, kamor so dobivali svoje dni znamenja od Sv. Ahacija, da gredo turške čete proti Ljubljani. Na Sv. Ahaciju kažejo votlino, kjer se je baje Primož Trubar skrival pred papisti. V cerkvi sv. Ahacija je shranjen mašni plašč, narejen iz obleke Ilasana pase. Za izletnike bo ob ro-vratku dobro poskrbljeno na Turjaku v narodni gostilni pri Braierju. — A. Pritekelj. __ Ubožnica v Japljevi ulici. Mestna najlepša in največja ubožnica v Japljevi ulici se mora razširiti. Prvotno so ji mislili prizldati nov trakt, toda praktičneje in ceneje bo, nadzidati še eno nadstropje. Mestni stavbni urad jo izvršil že načrte, razpišejo se stavbna in druga dela ter *se prihodnji mesec z nadzidavanjem prične. V novem nadstropju se pridobi prostora za 130 oseb. S tem bo omogočeno premestiti vse u-božce, ki morajo bivati sedaj v stari, Zdravstvenim prepisom neodgovarjajoci ubožnici na Karlovski cesti. V novi u-božnici dobe ubožci nt le snažno stanovanje, temveč tudi zadostno in dobro hrano. — KopatSča v Celja. Celje ima tri letna kopa*r5Ča, moško in damsko v mestnem parku ter staro slovensko plavtlišče »Dlana« cb okrajni cesti v Polulah. Odprta so le od 1. Junija in dobro oskrbovana. V mestnem kopališču v parim ie zvišal obč. odbor cene za lOOH. — Parno kopališče se nahafa v Benjamin IpavCevi ulic! ter bo v poletnem časa odprto vsled velikih režfhkfh stroškov le ob petkih In sobotah. Toliko v vednost občinstvu, M prihaja večkrat v Celje. — Prodala občinskih htl v Celfn. Občina Celje poseduje Izza ča*a nemškega občin *ke*a odbora celo vrsto poslopij, ki so Jih Nemci kupili Iz bojazni, da M prišla v slovenske roke. Oanes so te h!*e za mesto velik ba1a*t In obremenjujejo občinsko *o-spodarstvo. Zadnji proračun Izkazuje v tem ozira velikanski primanjkljaj. Občinski odbor )• radi teta sklenil v tvoji zadnji stil, da proda m Jral drafbl ▼ MjkraJIta fe- su vse obiekte, ki ne služijo meRdečega križa« se najsrčneje zahvaljuje g. dr. It Ambrožiču za etrokRdečega križa.< — Krajevni repertorij za .Slovenijo. Izdal in založil naslovni oddefek a-nončnega in informaenega zaveda Drago Beseljak in drag, Ljn'f lj^na, Sadna ulica 5. Velja za Slovenijo in Prekmur-je. Pri rssJCSBi kraju je navedena občina, pošta, sodises in glavarstvo. R<*-pertorij bo do%ii> tloii] uradom in privatnikom, zato ga priporočamo. — Trgnvrem in industrij,cm. Epipt-ska vlad« ima v Kniru pri finančnem ministrstvu urad za trgovino in industrijo, kjer se nahaja poseben oddelek za kataloge in ernike tvrdk. Zbirka šteje do sedaj oksli 15.000 katalog** iz v«eh delov svet« ter služi kot BSjboljSfl informacijsko sredstvo, k*tero uporabljajo trgovski krogi dnevr>». Imenovani urad za trgovino in industrijo poziva vse trgovce in industrijalce, naj bi mu rposlftli kataloge in cenike svojih podjetij." Naslov urada j©: Bureau ?jf com-merce and industry, Cairo 12, Sharia Fahmi. __ Zahvala. Vara vsem, kt ste darovali v uVnarfu in blagu za pogošče-nje nase šol. mladine na dan poroke kralja Aleksandra, prisrčna zahvala! Posebno se gospej Neži Vilfan in sinu gosp. Francu Vilfanu za darovanih 100 K in 100 pok.Uir; gospej Polakovi za mr)ko; gospej fimonovi in gospicama Angeli in Katici Brezovar za ves trud pri pečenju tako oecronvnih etrukljev! šolsko vodstvo na Črnučah. — Popravi! Vzlie kolikor ns>žn*> skrbni korekturi ostajajo tiskovni p*v gre^ki, ki jih treba naknadna popraviti. V poročilu o slavnostni razsvetljavi na Bledu je citati med posebno okusno razsvetljenimi poalopU . . . Hotel Trierlav (Stanko Majcen), Hotel Klemenčič ... V poročilu o Slovenkah v Beogradu čitaj ... za v%zilo naprednih Slovenk, za antikne, iz d i s t i h (ne čeških!) srebnih niti ... V listku O 10 letnici Aškerčeve smrti v 4. stolpcu čitaj . . . umetnik najširšega slovanskega in svetovnega obzorja ... V kritiki o predstavi dramat. sole čitaj glede režije ... občutja bogato režirana (ne hocrnto!) — Prostovoljna smrt Anton Frlesel, rodom iz Češkega, urarstd pomočnik pri urarju Strohmaverju v Celja, si le v soboto okrog 14. popoldne v Polulah pri Celin priveza/ kamen okolu vratu, napolnil tudi žepe s kamenjem ter se vrtel v Savinja Kmalu na to so za potegnili mrtvega iz vode. Alkohol ga je spravil v obup in smrt. — Žalostna smrt. Slaboumni Alojzi) Sa-gadln iz Podloža pri Ptuju je radi bolečin v trebuhu spil eno osminko terpentinovega In eno osminko črnega olja. To ie nesrečneža seveda takoj zvilo, da je mrtev obležal. — — Svofo ženo zadavil. V 5v. Bolfenkn pri SrediSču na Štajerskem se je zgodil be-stilalen zločin. Andrej I.Ichtenvallner, popolnoma propal in pijanosti udan človek. Je dne 12. t m. privabil svojo ženo v klet in Jo tam zadavil. Pred tem činom je zaklenil vsa vrata, da ne bi nihče prl$el na pomoč. Lichtenvallner je znan nasilnež. Pred 1J> leti je ustrelil svojega soseda Pintarča v Jastrebcih. ker mu je ta zabrusil v obraz nekal trdih besedi. Bil je obsojen na več let težke ječe. ki jo Je odsedel. Pred dvema letoma so ie po prestani kazni vrnil j domov In se poročil s posestnlco Marijo Zoreč. Njun zakon pa ni bil srečen. Žena ie | zahtevala sodnljsko ločitev od moža. Ker \ se pa ta ni dal odstraniti iz hiše, so ga nasilno deložirall. To ga ie tako razkačUo, da Je ženo zadavil. Morilec Lichtenvallner Je bil aretiran. — Ravni vlomi. V poStnl urad na Rečici ob Paki so vlomili v noči 12. Junija neznani tatovi in odnesli okoli 12.000 kron gotovine In vse znamke, ki so se nahajale v predalu. — Nesznan tat se Je splazil skozi okno v sobo posestnika Vinkota Bračka v Dobrenju pri Mariboru In odnesel razno perilo, obleko itd. Bračko ima 14.500 kron Škode. — Ravnotam ie bilo tudi vlomljeno prt posestniku Horjanu Svarbanerju ter odneseni dve 1 Krnici z denarjem v skupni vrednosti 7070 kron. __ Dva vloma v Celju. Od sbbots na nedeljo sta so izvršila dva vloma. Neznani zlikrjvri so vdrli v Ropasovo pi*arno v Gosposvetski ulici In v slaščičarno v Mestnem vrtu. Zadnji eas ss po mestu mr£>že razne tatvino, tudi nadlegujejo razni delamržni berači ljudi po stanovanjih. — VoJasU fcooeert ss vrli daaee, y soboto, zvečer v hotelu »Strnite!!«. — Fevd »Ljubljanskega Zvona«! Uds-le*lte s# v nedeljo dne 18. t m, popoldne polnos"tev11no pogreba nagega nstanovnlka In društvenega podpornika g. Hlnki Seljaka. Tb'rallRče točno ob Četrt na 6, na KarlovSki cesti, vogal Vožarsks po«. — Zavoifn na slepe In Invalidskemu oVmra v Llublieni ie dnroval m. Simon K 1 i m a n e k v T,nibli»n1 l*> 850 litrov pkl!***ne«»ii vina, *a katerera ss mu u-nravitelistvi *ornilh zavodov v Im^nu svojih gojencev najprisrčnejt zahvalju. let* liainoue sa poročila. KASACIJSKO SODIŠČE POTRDI! — Beograd. 17. junija. (Izv.) Ka- | sacijbko sodišče je potrdilo prizivnu sodbo aDelacijsketra sodišča, oziroma sodbo sodišča za mesto Reograd. 5 katero se obsoja atentator Stejič na smrt, oziroma njegovi sokrivci na večletno ječo radi poskttSeitega atentata meseca junija 1921, oziroma poskusa državnega prevrata. Kasacij- VOLITVt V OBLAST — Beograd. 17. junija. (Izv.) Kakor je izvedel Vaš doD snik, «e izvedejo dne 28. tulila t. I. volitve v oblastne skupščine na oodlasl za- O OBSODBO PROTI STE.UCU. -ko sodišče je sodni tki odstopilo ministru pravde, da v smislu £ 283, kaz, pr. r. izDoslme pri krajju pomUo-ščenie na smrt obsojenega atentat-.r-ja Stejiča. V smislu določil gorenjegi paragrafa Je ministrstvu pravde c!a-no na svebodo, da predlaga pomilo-i»čenje ali pa ne. NE SKUPŠČINE. devnih določil ustave. Tekom ti dni izide Imenovanje velikih županov, ki imalo pripraviti vse potrebao za volitve. PREDKONFRFNCA V HAAGU. RAZDELITEV DELA. — RUSKA DELEGACUA PRISPE V HAAG — Ilaajj. 16. junija. (Izv.) Danes ob 11. dopoldne je bila plenarna seja nredkorjference. k! ima v klavnem določiti delovni program strogo steo-kovne vsebine brez vsakega političnega ozad.ia. Sprva je razprava pokazala tfloboka načelna nasnrotstva med belgijsko (francosko) koncepcijo in stilščem ostalih delegacij. Belgijski delegat Cattier je predlagal, da se naj izvolijo za proučavo ruskih dolgov, privatne lastnino v Rusiji in kreditov Rusiji posebne komisije oz. podkomisne 11 čjanov. V tei kojnisiji nai odpošljejo v glavnem svoje delegate Francija. Belgija. Italija. Britanija in Japonska. Prvotno ni bil doseže sporazum in Šele na popoldanski seji je konf. sprejela belgiJ5ki predlog. Konferenca je tudi načelno sprejela predlog, da imajo komisije le strokoven značaj brez vsake politične niance. — Berlin, 16. Junija. (Izv.) Posebna ruska delegacija za konferenco v Haas le definitivno določena. Delegacija obstoia it Štirih ilavnih voditeljev: predsednik delegaciji je L i t v i n o v, daljo so zastopani > vodstvu delegacije Krasi n, Rakovsk! in Krasinskl. Delegaclil Je pridelieno 11 strokovnjakov. Čičerin še vedno biva v Berlinu, kjer sprejme delegacijo, da ji da podrobnejša navodila za konferenco v Haagu. — Berlin, 16. iunija. (Izv.) Poslanik sovjetske Rusije v Berlinu, Krajinski, odpotuje e aeroplanom v Moskvo, da more dobiti v najkrajšem času potrebna navodila od sovjetov. Daljše konference bo imel z vsemi vodilnimi komisarji In tudi ostalimi so* vjeti. Iz Moskve se povrne prihodnji teden, na kar bo delegacija tako) odpotovala v Haag. — Haas, 16. iunija. (Izv.) Obenem s konferenco za ureditev gospodarskih odno-lajev z Rusijo zboruje v palači mini mednarodno razsodišče. DIPLOMATI CM UMIK FRANCIJE. _ London, 17. junija (Izv.) Porodila iz Pariza nagla saj o novo Orijentacijo Francije v ruskem problemu in v problemu vojn© odškodnine. Obisk Po-incareja v Londonu se živahno komentira. Pričakujejo pa tudi, da haaški konferenci uspe resiti ruski problem in ladovoljiti Francijo. TIROLSKI KLERIKALCI ZA KULTURNI BOJ IN ZA HAĐSBURŽANE. — Innsbruck, 16. Junija. (Izv.) V zadnli seji deželnega zbora se Je vnela ostra debata med klerikalno večino in opozicijonal-no manjStno, ki )o tvorijo socijalni demokrati in vsenemcl. Opozicija ie namreč zahtevala podržavljenje šolstva z ozirom na klerikalne kulturnobojne priprave. Vsenem-SkJ poslanec dr. Mflhlreiter je opozoril na nedavno ustanovitev klerikalnega društva proti nemoralnosti, katero so ustanovili Škof dr. VVaitz ter generala Danki in Ver-dross. Govornik ie Izjavil, da je glavni namen tega druStva monarh.sfično-habsburška propaganda. Tirolska deželna vlada mora energično nastopiti proti tej legltimlstični akciji. Zastopnik socijalno - demokratske manjšine, Rappoldl, Je izjavil, da se socijalni demokrati ne bolijo napovedanega kulturnega boja in da bodo skupno z vsemi svobodomiselnimi elementi stopili v boj proti klerikalizmu. IZ AVSTRUE. — Dunaj. 17. junija. (Izv.) Finančni minister predloži avstrijskemu parlamentu prihodnji teden finančni načrt o ustanovitvi emisijske banke. Neprestano delujejo trije odbori, ki Imajo naloff izdelati pravila, organizirati tlnansiranje banke in določiti bodoči devizni promet. — Dunaj. 17. junija. (Izv.) Na včerajSnjl seji borznega sveta is bilo sklenjeno, da dunajska borza posluje samo trikrat na teden in to v ponedeljek, sredo m petek. TTROLCI PROTI USTANOVITVI NOVE AVSTRIJSKE EMISIJSKE BAN. m ~ Inomost, 17. junija (lrw.) Trgovska zbornica odpošlje dunajski zvezni vladi daljšo spomenico, v kateri se Odločno izreka proti ustanovitvi nove avstrijske emisijske banke. Spomenica naglasa, da mora zvezna vlada poprej« popra sati za mnenje vseh trgovskih, industrijskih in tudi kmetijskih ^rga-nlsaeif os* Javnih s* to merodajnih kor-porad}. — - - - Borzna poročila. — Zagreb, 17. Junija. Prest! promet Kurii v kionah). Dev.ze: Cjrih 55.25. 96. -> Pariz 25.75, 26.10. London IJ10—. 1320.—, Hrrlin 94.—, 95.—. Dunaj 1.85. 1.90. Prjfii 570.—, 574.—, Trst 14.71, 14.*0. MtWjrort 286.—, —.—, Budimpešta 1-9.50. 29.75. Valute: d^lar 284.—, —.—. — Curlh. 17. Junija. (Jz\.) Predborza* Zaerfb 1.77*0, Berlin 1.65. Dima] 0.03* Prasa 10.075, M'lan 26.25. BuJimneJta 0.515, London 23.446, Pariz 45.—, Nevvvorfe 5.355. — Dunaj, 17. junija. rrecll*orza. Za^ *T«>b 55.501, Berlin ol.52, Pracra 31o—^ 218, Milan $25, Curih SlflO, London 70.000, Nmry*>rk 15500. Pariz 14GO. _ Milan. l*. junija. Zagrtb * Q"&. Brrlin M& Praea BMOL Vfiriz 17;..:"). J-nndon BBJO, Nswvork 19.76. CuriU S78___ __ Curih, 16. iunlfa (Direktna Oddano t)h 17.351. Zapr^h L829, B^rim 1.661, Milan 27.301, Praska 10.09, lx>nr don 28.4*81. Pariš 46.101, Nevvork 5.256. — Tr*t, 16. 1un. (Oddano ob 1R20). Beograd 27.55. Berlin 6.35. Praga S8.1& London 80.25, Curih 373—, ParU 175.—, Newyork 19.80. Jocljoinl vestnih. SOCUALNO ZAVAROVANJE TRGOVSKIH NAMEŠČENCEV. Novi zakon o socijalnom zavarovanju delavstva stori dne 1. Julija t. 1. v veljavo. Zakon določa med drugim centralizacijo bolniških blacajn in odreja, da morajo privatna lolni-ško-DCKiporna društva likvidirati in izročiti vse svoje premoženje bolniškim blagajnam. Ureditev socijalne^a zavarovanja DTehaJa tedaj z vso svoio aktualnostjo v postavno ^Niko. Novi zakon določa trojno zavarovanje: a) za slučaf bolezni, b) za slučaj onemoglosti, starosti In smrti er c- za slučai nesreče. Znano Je, da nosijo bolniške blagajne največji riziko pri delavstvu težke industrije. Ta riziko skušajo kriti Iz dohodkov. ki bi iih plačevali trgovski nastav-ljenci in nameščeaci v ostatlh podiet-:lh. Zakon uorotavlla daP'e izjemo dede zagrebškega trgovskega podpor-nejra društva »Merkur*. To društvo ne likvidira do določilih zakona in bo še dalje obstojalo. Imeti pa mora 2500 čUanov. V zadnlem času so so začeli trgovski krogi zanimati za to velevaž-no socijalno vprašanje. Trgovski nastavljena in nameščenci skušalo notom svoje lastne organizacije pridobiti na polju socijalne^a zavarovanja položaju Drimerne ugodnosti, ki i;h je dosedaj daialo »Trgovsko-bolnlško tri podporno društvo ▼ LJubllani«. To društvo je prvotno Štelo 1000 rednih članov. V zadnjem letu pa se je to število radi živahnega In pozornega delovanja dvignilo na 1900 članov. Upati je tedaj, da doseže društvo v najkrajšem času gotovo, v zakonu določeno število, kakor zagrebški »Merkur«. Pomislili le treba, da to društvo lahko deluje zelo uspešno in blagonosno za trgovske nameščence. Trgovsko bolniško In podporno društvo Je bilo z ozirom na sedanji položai primorano, sklicati izredni občni zbor. Predsednik in ravnatelj Alojzij Lilleg Je na kratko označil cilje izrednega občnega zbora. Tajnik Ivan Volk le na to poročal o situaciji, v kateri se z ozirom na novi zakon soc. zavarovanja sedaj nahaja »Trgovsko bolniško podporno društvo«. Omenjal Je, da le društvo že stopilo v stik In pogovor z zagrebškim »Merkurjem«, ki le z največjo blagohotnostfo takoi izjavil, da razširi svol delokrog tudi na Slovenijo. Društvo v Llubljani naj bi bilo avtonomno. Tajnik Je nato predlagal, da izredni občni zbor poda odboru splošno pooblastilo v svrho sestave novih pravil, oziroma izpremembe sedanjih društvenih pravil v smislu noveca zakona o socfialnem zavarovanju. Izredni občni zbor ie sorlasno potrdil to pooblastilo na kar le bil občni zbor zaključen. Pristopajte k „Jngo slovenski matici"! stran 6. „SLOVENSKI NAROD*■ dne 18- junija 1922. Štev. 137, Mariborska porom. Grozodejstvo ii Prek ni u rja. V nodi na Jkuefov praznik mjit Efedoncih v Prekinuxju izvršil zverinski zločm, kakor jili n* sličnih »ločinih sicer bogata krijiiinalietika na iiaiera ob-biejn>?in ozemlju malo pozna. Ker zločinci BTOje dejanje v podrobnem taje ter Eavračajo krivdo drug na drugega, js težko ugotoviti pravo sliko, to tem manj, ker tudi porotna razprava ni mogla ugotoviti pravega razloga, zak ij sta hteri umorili svojega očota. V hiši št. '91 je stanovala družina Makari. Mati je umrld, oče alkoholik in slaboumen se j* čutil kot gospodarja male na otroke razdeljene posesti. V to družino se Je priienil Janoa Veren. Na večer praznika •sv. Jožefa je oče Miha Makari pred večerjo igral harmoniko. Po večerji se je radi prodajo krme vnel prepir. Ko se je stari Makaj-i slačil, sta ga napadli njegovi hčeri Frančiška in Tereza ter zet Janoš Vere«, vsak z enim topo-riščem, ga bili po glavi, dokler se ni omamljen zgrudil na tla. Na tleh ležečemu so z vrvjo zadrgnili vrat. V brezupnem smrtnem boju je Makari klical na pomoč, elišila ga j«* mimoidoča županova žena, ki je o tem obv%etila župana, kateremu se ni zdelo vredno, se jtenimati za. povod obupnih klicev. U-moijenega sx> zanesli v klet ter ga t.un, kjer je viselo meso, tako obe«iii, kakor da bi bil Makari iavršil samomor. Ker je i« krvavel, so £a izmlli ter pre_ oblekli, spodmaknili stolček ter odšli k a« seđn Caru, kateremu so potožili, da Jih stari preganja. Okoli 2. ure zjutraj jih Je Car odpravil domov, č*ž zdaj se je liakari gotovrj že pomiril. Ka> so prišli domov, so markirali, kakor da bi o-e^ta i?kali. Nato so alarmirali sosede, čes oče se je obesil. Vidne poškodbe na umorjenem in rasne okolnosti pa so dale povod k sumu, da se {s tu zgodil zverinski zločin. Orointkl so našli krvava toporišča, ter aretirali vse tri osumljen*. Isprva se priznali B mm. vorom. da jik ]s nos s sskirs napadel da so so prod njim Is branili. Pozneje se je zst Veren skušal oprostiti sokrivde na umoru z zagovorom, da jo On prišel v niso, ko je bil Makari še mrtev in da je že mrtvega pomagal na prošnjo svoje žene Tereze ter svakinje Franci. tk# prenesti v klet tor ga tam obesiti fJ\idi ženski se izgovarjati druga na drugo, ne kažeto nobenega kosanja. Porotniki so potrdili za vsa tri glavna vprašanja na umor. Obsodba: Janeš in Tereza Veren smrt na veftelih, Frančiška Makari (ker so ni dorolnila 20 loto) na 15 let težke ječe. Vsi trlfs eo obsodbo sprv^eli mirne, a prijavili so nieV no?tno pritožbo. Mučno razpravo je vodil v. s. s. Stergar. Paril*. Upravi našega lista se poslali: Za akad. slik. Hinke Smrek a rja: Uredništvo Jadranske banko, podružnica v Ljubljani Din fift. Srčna kvala! — Izgubil« le zapestnice (s biseri) roška dama. aH v ldso • Ideal«. aH v kavarni »Zvezdic aH pa so poti v Šiško. Naiditeli, ki jo vrne, dobi nairtdo. Naslov: Spodnja Šiška, Knezova ulica 354. (Rus.) Glovni urednik: RASTO PUSTOSLEMŠCK. Odgovorni urednik; IVAN PODRlAI. DaoUiiaili« fnifnma Z9U P enienn siuzdo. Udeleži so lahka tudi rUSlUvUOia lUVariie kot družabnik z večjim zneskom. VcK krj fo-vedstva in korespondence, zmožen poleg slov. jezika še nemščine, srbohrvaščine, italijanščine, rušč ne in Češčine, Ponudbe pod šifro „Poštenosr in zmožnost" poslati na anončno družbo Aioma Companv, Ljubljana Kongresni trg 3. Mizarskega delovodjo 2 daljšo prakso, ki je vešč izdelovanja finega pohištva, sprejme za stalno večja tovarna pohištva v Ljubljani. Ponudbe in izpričevala naj se naslovijo na tovarno pohištva J. J. Naglas, L]«bl|ana pnevmatika »GONTtNENTAI/ M dobiva sedaj tudi pri nas. CONTINENTAL pnevmatika iz po celem svetu glasovitih hannoversk h tvornie. Vozite samo s CONTINENTAL pnevmatiko, ako hočete, da se vozi*, najceneje. Pazite na varstveni znak in napis: CONTINENTAL Glavno zastopstvo s Slovenijo: VIKTOR B3KB, LJUBLJANA, Poljanska c. 5. Brzo avl: CONTiPSEU. Telefon: 539. Miga ifsMtiev za l\mm rairartfa sla ta patenti z 20. Jurijem cena p# k alf ca m in malim sifonom pa • E na obratovali ton. Povijanje cen je nastalo vsled podraženja sifonskih in pokaličmh steklenic. Tovarna zahteva za si-fonsko steklenico 120—200 K, za pokalice pa 40—SO K. Izguba stekl. nic je tako ogromna, da da ni mogoče kriti iigube z dosada-njimi cenami, prosi se naj, blagovoli občin tvo vzeti na znanj* povijanje cen Cevi iz kamenine prvovrstnega domačega orolzvcda, Ima stalno v zalogi: „OBNOV&" gradbena dr. z o. z Ljubljana Prvovrstna PUCH- KOLESA pnevmatike in vse potrebščine ^ kupile najiensje pri tvrdkl a^^sva Q0 4*%ft# Specijalna trgovina llvaSnlh B iS ral fJ&£3%- strojev In kole* -.{. SCKMEIDER & VEROVŠEK TRGWfTOJl Z ŽEUZ»HW In POLJEDELSKIMI STROJ ima zopet v zalogi vse »oljetfalska stroja, kakor eapaDat, mtatMca, siaraoreznica, čistilnice, prala in mttae za sadja, ter ptoge In kosa iz zaano prvovrstnih tovarn. Za koSnjo arjnoročame znamenite prvotrstne amerikanske fcositne stroie jjc. Cormlck" in „Oeerine,*. -Z rezervnimi dali naših kosjlnih strojev lahka iz nase zaloga takoj postrežemo. Vse po najnižji dnevni ceni. Zahvala. Za vse dokaze iskrenega sočutja povodom smrti mojega ljubljenega soproga, gospoda Maksa Sartory iarekam tem potom najpriarčnejšo zahvalo. — Posebno pa se zahvaljuj »m vele trgovca g. Milko Jesihu in niegovi obitelji za požrtvovalno naklonjenost in tola2fla v moji veliki nesreči, dalje o, dr. SvJgelju, pevskemu zboru „Slavec" m ginljive žalostinke, vsem darovalcem krasnih vencev in vsem osisi, ki so spremili dragega pokojnika na njegovi zadnji poti. Ljubljana! dne 10. junija 1922. Marija Sartorv soprega. Sofer-monter Išćo službo. Ima večletno prakso in dobra spričevala. Nasiov pove uprava Slov. Naroda. 4/OS Zanesljivega hlapca samca, k dvema konieraa sprejme takoj A. Roji*«? Ljubljaše, Kolodvorska nt. štev. S. 4j02 mi iiiili za iiriiki spnjie za Ljubljano in okoMco : aktiziteria : s stal so plačo tor previsi jo. Psncđbe na upravn'ltvo Slov. Nar. pod „•talon akvlalier 4504" 4604 lfdoua nteli^entna. fimp»ti na, vajena v^seh hišnih del, tel« S talk s prt mali obtte-IM aH gospe. Ponudbe pod .Zanesljiva 4401" na upravo Slov. Naroda. 4431 Pm Mi lan lesenih ialuzii vtisni tanMBtitti irifti z o. s. Ljubljana, Dmabka casta 66, izdeluje vsakovrstne žaluzije in sprejema vsa v to spadajoča popravila. TtMM 1R BrMjavl: VtbskMh«, IfrMui Sobo najrrje s hano v hiši, išče mlad gospod. Za takoj ali pozneje. Ponudbe pod „Sam" na upravo Slov. Nar. 4527 pes dalmatinec lep, 0 ni. star, se proda. Florjanska ul. 24. dvorišče levo. 4r30 Stavbna parcela z njivo se proda v Ljubljani. Naslov v uprav. Sov. Naroda. 4512 Mesarska stolnica Podpisana naznanjam si. občinstvu, da sem otvorila svojo lastno stojnico v Šolskem drevoredu n se priporočam sa nadaijno naklonjenost. Merita Krnel mesaiiea, Liub1:ana. 4508 HTia z vodiM* močjo, pripravna za vsako obrt se pioda. Cena po do:oveni. Andrej Fraprotnlki izdelovatelj verig, Kamna gorica. 439*^ Meblovano 4495 mesečno sobo v sredini mesta išče soliden tjospod. Več se o'zve pri vratarju hotela Tratnik. Žtcnilna ponudba. 26tetni žol. noduradnik z večjo gotovino Ž«H znanja v svrho Senltve z 18 do Q4letno gospodično, duševno izobraženo, vitke postave, veselega značaja, v gospodinjstvu Uvežb<«Tio, 6 primerno gotovino ali hita. Bodočnost zagotovi jena Tajnost zajamčena. S>mo resne ponudba s sliko pad Sifrj .Oduttosrčnosi 4523* na upravo Slov. Naroda. 4523 SI« li« % t:z** streim hRiki. lesni temnit dobavljam v v-akt množi i naicenejc. L Ktfslovanska tvarnlca Bakula Jos. R. Puh« Ljubl;anrrs ajraolaaiia vtisa 21, Talef. 518. Tivšiiirljei iclezn iar z d*l'*o prakso, se traino •pre? no : boljSim pocofi. Ponudb.* oJ ,flsatiit|is>€* na an. zav. Drafo Beseljak 4 drug, Ljubljana, Sodna sika «t-v. 5. *S09 Dr. Ins. Miroslav Kasal ob astveno poverjeni stavb.' sf r in mestni stavben'1« LiMiM. fr il.U it. 13. Stavbno rod,etie in tth-n ika pis*'na za betonske, Zeleiobetonske in vodne zgradbe, arhitektur-1 in vsakovrstne visoke stavbe. as Hlev* —■■ Projekai sua Pohištvo. Spalna oprava, dobro ohranjena, se cei.o proda. Ogleda se od pon-de'jka naprej na Poljanskem nasipu 43, vrati St. 2. 4524 &!W]a1 pomočnik popolnoma vešč manufakturne stroke, se i*Če za takojšnji vstop. — Franc Malhe; so vi nas!.. Breiice ob Savi. 4493 v LjuWjania!i okol i, tudi v i v -grad- ^^^W SH5:^^L bi, za t3koj ali i> .e>e. PonL.:t>e rro- f ^J y^/*/X *\rr. pnd „Obrtnik 1M4 na upravo SIo\ ^^^J^*jUm Naroda. 4.^14 ^^**J&MBm Deklica ^mmr -oStena, stara IT let, I4^e mesta kert učenka v trpovi ni z SSSSSsJsi blsgom. Obiskovala ie 2 sssiiBsaka razreda. Ponudbe na Ema Ba&tolCf Mojstrana št. 95, Go.enifikc. 4535 Pozor, Kouati! V Zagrebu na naj^rome-'nejž; eestl se vsled starost, proda dobro vpeljana kovačija z vsem inventarjem. — Pojasnia daje Martin Bovcar, Zagreb, Viaska ulc.i štev. 105. _________«8M NaziianifiOs Podpisana naznanjava slavnemu ob-občinstvu, da sva preuzela hotel ,Lloyd' v Ltabliaai, na Sv. Patra cesti — Točtlo se bo prvorstno vino. Najbolj5a kuh-nja itd. Cene zmerne in točna po- ^, s^rržba. — Za obilen ob>^ >e pr. poročata jSaw^rwi|fTr^ 516 Kp.H in Jote Korožec ^^.:^t^J&^ BlčikeU »^T1 «c dobro obrnjen, zš 12 letnega dečka, se kupi- Ponudbe pod .Bidkelj 78* na upravo Slov. Naroda. 4539 Stanovanje ^ dveh sob in kuh'nje v Ši*kl. so za- ^^rT^r^\ menja z enakim ali vo:jim v sredini Vl^^ mesta. — Ponudbe rod Sts\ka 4513« na *-XgJi€L upravo S!ov. N.iroda. 4513 +JŠ'i^&^ Šivilja a obrtno šolsko izobrazbo pre Swat na doni. Ccnj. poaadea na rprav. Sloven. Nahoda po J M. H. 451' Prodaja gozda. Lepo 'zaraščen smrekov gozd v „Jelov-d" pare. St 1^>1 kat. obč. Uražgo^e * obsegu R ha 75 a je na prodaj. Kdc misli kup ti, naj stavi ponudbo aH naj se osebno ag!a-i do 1 !ma S#q*k ki alratL Marija Satfak, mati. — Leepel*, Barel, atatelf, bratje. — Mota Bo* nad roj. Seljak, Berta Uršle roj. Seljak, Fami. aMaiilla, sestre. — Val eataU aaraSalkl. Lepota ko??e, obraza, vratu, r^k, tako kakor tu di lepa rast las# se morejo samo skoz razumno nego lepote doseči. Tisočer: pripoznanja so dospela od vseh dele1 svata za lekarnarja PeUera; „ELSA" lilllno mlečno milo najbolje blago, najfinejše .milo kpote* 4 kosi z zaraotora in poStnino 120 K fVELSAu obrazna pomada ^■i Strani vsake ne- ^^WpSp*-i rne ,t*s*, aaie ^BP^ eVsAr^Bv (iar>Ce. na^orr ^^HĆlj W>' porcelan.lončU1 ^^^^^ Stnino 80 kror rf£&8AH Tanorhtna pomada la raat laa k-api kožo glave, preprečuje izpadanje točenje in cepanje las, 7-spretuje prhut prerano osivelost itd. 2 porcelanast/ lončka z šamotom in poštnino 80 kro' Proda] alci ako naročij o najmanj 12 kosov od edne^i predmeta dobijo popust v naravi. Razno i Lilijno mleko 24 K; brkom«? 10 K; najfinejši Hega-puder Dr. Klucjer-v velikih origrnal. fekatuljah 40 K; na{*^ nej^i Hepa zobni praSek v patent Ska t!jah 40 K; puder za (rosne, v vrefka* 5 K; zobni praSek v tkatljah 12 K;v \tc čicah 8 K; Sachet dlfava za penlo W K Schampoon za lase 8 K; rumenilo 12 M stkov AS K; najfinejši parfem p:> 48 ir dO K; močna voda za lase £0 K. Za k razne predmete se zamot in poitatr pvrsebej računa. EU6EN V. FELLtR, lekarnar, STUBIC£ donja, eisa trg 233. Hrvaško. fs^ Klavirje &Š^ll"y^I"jimŠ aižJ uglalult In popravi. ^^■^si^gJ^S^p solidno in tocae Feliks Povše &£?i e^ninBaa^ai^ni^BHHSsvB^sassssssi^svssvevsiBBMssssBaBaHeaBBSBBeBsssHBat ~ASiL L. MikuS ^jp^ L'jbiiana, Mastni trg it 15 • j^^^ priporoča svojo lalogo J^^gl delnlkov in soialnlkov ' ^ ^^tar sprahajalnHi paiu! Popravila se irvr"s*eh točno In totliao. M velikih brlllantoi' V XXI perzijskih pre- r\rr\n velikih in manjMh, ^rmH Pl UJJt dr. Pećnlta iz Kaira v Epir' tačas St. Jurj ob jnž U\ pri CeIj Vsak dan izven torka in petka 434C Koncertna violina jako dobra, se proda Pri koneert; v Nir. dnem domu igra nanjo vsak dar kapelnik, kjer jo vsak lahko sliši. SSH MeMovnno solio iščeta dva gospoda Pon-idbe po „M.r 4528" na upravo Slovtnsk r Naroda. 4S f Đeček raznaša'cc se sprejme takoj. — Stavbeno po je Accato, Tihor 2. 4. Akaolventla ra IfKrovaktaja teCa ;, s i oilttn» pcsiuo Uč« službo. PonuJbc pod ,P„;. pralua ii)7B oajucava $L tiu. «/ Stran 7 »SLOVENSKI N A R O D« dne 18. junija 1922. štev. 13? Zahtevajte povsod 19" CHARTREUSE tvrdke N. Oruškovič in drug ^^^^ družba a o, g,______ Hati&or* Korošks ces. 39 Sprejmem pomočnika botišo moč, v trgovino meSanega blaea Fffvel Kuasteb. Sturje pri Ajdovščini, (Julijska Benečija). 4492 Dobro nnfirntJo dam kdor mi preskrbi stanovanje s 3 aH 4 sobami za takoj ali saj do jeseni v nov« zgradbi v Ljubljani. — Ponudbe pod „Mirna stranka 4364" na upravo Sloven. Sraroda, 4304 - Koruzni zdrob (trot 1* kesj|e) K 12-50, moka sveža K 1350, otrobi K 480 ima v zalogi In dostavlja v Ljublani na dom I. dt J Roje, Moste, telefon 250 4452 Mesefno sobo za takoj Utela zakonca brez otrok, oba čez dan zaposlena. N*graca 200 Din. Ponudbe pod .Nada«, poštno ležeče. Ljubljana, 4437 zdravilno Kopališče Masi SSS ■ ££ Ma] — Oktober. Zdravi katare, naduho, emphysem, bolezni srca itd. Izborni zdravilni pomotki. Dobra prehrana. SlOVita Vrelca:Konstantinov in Erain .Pojasnila in prospekte daje Kurkontmision Cfeichenberp;. 2981 — .■.,.■»■. Ustanovljeno leta 1898. Ustanovljeno leta 1696. Mednarodni transporti Antonio Biancheri a Comp. Postojna Centrala: Pohteba. Podružnice: Postojna (Postni predal 17), Villach (PoStnl predal 51) Agenture: Prestranek, Trbiž, Arnoldsteln. — Odproma vsake vrste blaga. — Specijelna odprema Živil, žive in zaklane živine v katerikoli kraj. ».—— ——i————————v------1---------------- 1----- Izvrševanje lili tal i« asfeilonja prevzema In Ina vedno v salogli ksrbolinoj, katran, lesni cement, stresno lepenko, ruborold (anduro\ strešni lak« asfalt, v/atproof, oereelt L t. d. Ljubljanska komercijalna družba, MlibljanSf Bleiweisova cesta štev. 18. Stavbeni materija! Imata v salogi ter prodajata pa sledečih najniiilh conah j strešna lepenka . od K 205.— do K 290.1 izolir plošče ... , 70.— [ vatproof..... . 12.50 j Ikarbolineum. . . . 1^.50 drvocement ... , 15.50 etc ete. ?ri večjem naročilu popust cene. kosia NOVAKOVIC in DRUG, veletrgovina s stavb, materijalom, UUBUANA, Miklošičeva c 13, Naznanilo. Pleskarska la ličarska delavnfca Iv« Brunčlč & Pr. Rebernik 50 "e preselila iz Kolodvorske ulice 38 v KaFOl Kotnikovo ulico (na Ledini) ter se nadalje priporočava slav. občinstvu; delo točno in solidno, cene zmerne. 4373 — - - Največji davki -w& katere plačate Vam nastanejo, ako ne gledate na to, kje nakupujete, zgubite denar in imate poleg tega večkrat še sitnosti. Poskusite enkrat z ilustrovanim kafa!o£om tvrdke H. Suttner, (imetnik Henrl Malre), Ljubljana st. 3. Ta Vam svetuje resnično dobre ure, Specijalne znamke ,IKO' \i lastne tvornice v Švici, kakor tudi druge dobre žepne are, zapsstne, svetilne in stenske ure, verižice, prstane, zapestnice, uhane, nanrzno orodje, krstna in birmska darila ter vso drugo zlatnino in srebrnino. Pa tudi porabne predmete kakor: škarje, nože, britve, lasestrižne in brivske stroja, steklorezce, doze za tobak, svalčice in smotke, naiiga^e in denar--------- nlce kupite dobro in ceno pri tvrdki: M, SUTTNER, (imetnik Henrl Malre), LJubljana it, 3. — ' ■ ■ ■ . . . ; •— Prvovrstno spedialoo angleško io češko sukno, modne in športne obleke, pelerine, površnike, raglane, dežne plašče, perilo itd., priporoča tvrdka Drago Sekirali (preje Sdmab & Bizjak) LJubljana. M Inim kum Intaim i. Kopalna sezija! kopalne kostume, hlače, fro- tlr-plašde, čeploe, plavala« pasove 1. U d- priporoča fl.BE.Sfcžbernć,ja'5ii Kupim vsako množino borovih la smrekovih brzojavnih drogov, dolžina od 8 m nap ei, po^kani ali stoječi z na-vedbo rostaje. Pi>mene ponudoe pod .Bor -4449- na upia\o Slov. Nar. 4449 Pletiljke ^obro kurjene, pod eeseaksj pogoji spieimem takoj. Stanovanje v InSi. dru-£r> po dogovoru! Pletenine Ciril Vaft, Kranj. 4423 m.^— mil iibum ^^m^—^^.^—^——— Vajenec z.i mizarsko ob rt se sprejme. Josip Zadnlkar. Sp. Šis«4, Kmetijska c. 295. TrtilfiT se pod ugodnimi roejoji iščejo za takojšnji nastop v trairto delo. Pismene ponudbe na An^M Jugoslavensko r»ctroItrjsiio d. d. Zagreb, Strossmay-erova nlica 6. 4460 Za ili predajo. „Dlana", francosko žganje. Velika In sta ina z'aloga po oripinalnih tovarnilkih :enih pri tvrdki Frane Gulda v Ma-'iboru. 3215 Avlopaeiaii v vseh velikostih nudi Jugo-Avto, dr. z o. z. Ljubljana, Poljanska o- S. ■P^-jSj -^ (štukatute za strogi WKi IB pe izdelujem z naj • ■ •** ^W ^B* modernimi stroji In- I naj tolikega materijala ter dobavljam v vsak: množini po na,nižji ceni. J os. R. Puh, Ljubljana, Gradaika ulica 20* TELEFON ŠT. 513. 3259 Kniigovodktnja zurjena, vešča samostojne slovenske in lemške korespondence, se sprejme. 3ftrte posiati p d „St 17* na uprav-lištvo Slovenskega Naroda. 3507 K 1000 nagrade :dor mi preskrbi neniebiovano ali me-stovaao sobo z dvema posteljama. Po-mdhe pod Jaks/IOIl*. 4451 Pečatni 2580 ■•KaT" »usek iolonjske vode, 3ay-Rum, francosko /panje „Elevaor". Glavna zaloga: F« i Šibenik, Ljubljana, Gosposka ul. 16. M\ niolerscluvsir i [o. Mastkinenfabrik«. Eisrgioserii l m k. L Lichtenegg bei Wels, 0. Oestr. Speclalltete: stroji za opekaralce er kompletne opreme za opekarnice in tvornice za glinasto blago, bamnalomae n kompletne naprave za napravljanje gramoza in peska, transportno napravo i >renosne naprava na vrvi in verige, ri2e ia vrvi, ran2irne naprave, krožni trans-orterji, v i reče železnice, naprave za pol-ljenje kotlov s premogom, elevaterfi itd. Strofi za dviganje bromons kripd. navoji, grantki, dvigala, naprave :a prekladanje za kosovno in množinsko )lago, vitli in stroji za izpravljanje blaga, ranžirni navoji itd. Opremo in atoklnrnloo: >blike za prešano, pihano in strojno blago troji sa kompletne brusilne naprave, II mahne za peCI ta orodje sa vse steklarsko tadnatrijo. Vino ►eio in rdeče. 1« do 27 K, pristne Sile rovko in traptaaeso K 100 st takoj •rodsjn L Krareana, Pkt|. 4090 M za stranes izdeluje fn prodaja na debelo in diobno po najnižih cenah. Pri večjih mno?inih znaten popust —- Anten Stelner. Ljubljana, Jeranova ulica 13, Trnovo. Dflinr I Tapecirale itnilkilin-rilllll! zi»or - mmm do najnižjih dnevnih cenah. Izdelujem tudi vsakovrstne konjska oprema. A VIMCEK, Gllnee ata*. SO pri | Ljubljani.___________________5S1? Posestvo z vinogradi te proda na Dolenjskem. Naslov pove uprava Slovenskega Naroda. 4476 Uradnica išče za takoi ali s 1. Julijem nemeblo-vano sobo proti dobremu plačilu. Ponudbe na uprav. Slov. Naroda rod „Soba §tev. 1315/4I5V. 44S3 Pisalni stro] „Mercedes-2** dobro obranjen« se prola Naslov pove uprav. Slov. Naroda. 4150 Stanovanje v novi zgradbi Isltsa. Ponudbe pod „Stanovanje P. D. 4387** na upravo Slov. Naroda. 4387 SA Milil zm moško perlo se sprejme takoj. Plačilo od kosa, stanovanje osigurano. Ponudbe na aH. Kozina, tvornica rabita Karlovac. 4208 Dober prodajalec se sprejme v veliko manufakturno trgovino. Ponudbe p fitni predal St 59, Ljubljana. Naznanijo. lesa Oaerslec, ustanovitelj tvrdke F. P. Vidic & Komp. leta i naznanja, di je izstopil iz te tvrd e. V družbi z gosp. J. Ealzcesoai, tovarna sjhaattih peCi in štediln Ivov, bodeva vodila pod tvrdko RALHUS ^ CS3RELEC trgovino s pečzn! ta glinastimi Izdelki. Posebno opozarjava, da l^odeva irrseia \cdno v zalegi izborne p?tcntovtne Letioie pesi, ipeelial. pekovske ploSće, plsić ce za cbloiitev stea Ud. Kal Ms** proti Jutra* da sem italijanski agent, toda ne »Jutru*, amnak delničarjem in poslovnim prijateljem zavoda. V preteklem letu sem z oglednim njujorškim bankirjem, Slovencem g. Sakserjem ustanovil v Newyorku banko, podjetje, v katerega je Jadranska banka — Beograd vložila nekoliko milijonov dinarjev. S seboj sem peljal v Newvork kot ravnatelja Slovenca g. Kus-a (*Jutro« trdi, da gonim Slovence in Jih držim za vrat. To je res. toda samo nekatere izmed »JutrovUi« ožjih prijateljev). Posebno sem mu priporočil, da naj z Izseljenci pošteno postopa in jih dobro posluži. Meni je več ležeče na tem, da naša banka dobi čim več zdrave valute Iz Ameriko. kakor pa, da pri nakazilih bogve koliko zasluži. Ker N. G. L v Ameriki nima svoje agencije za nakazila denarja, ampak se poslužuje posredovanja bank. se razume samo ob sebi, da sem se zelo zavzemal, da dobim za banko zastopništvo, vsled katerega bi mogla tamošnja naša afilijacija uspešnejše poslovati ne samo z našimi, ampak tudi z italijanskimi izseljenci. Naj delničarji presodijo, kdo bi druzega pri tem poslu bolje Izkoristil, ali N. O. L banko, ali banka N. O. L, in kje leži nacijonalna opasnost? Po mojem mišljenju je rapallska pogodba merodajna za naše odnošaje z Italijo. Dokler obstoji ta pogodba taka kakor je, jO bom jaz kot ravnatelj denarnega zavoda skušal izkoristiti v gospodarskem oziru kar najbolj mogoče. Da se pogodba event suspendira ali menja, to je briga kompetentnih faktorjev, ne pa moja, Odkrito priznam, da moj patrijotizem ne gre tako daleč, da bi svetoval svojim klijentom, naj plačajo n. pr. v Turski 100 za ono, kar bi mogli dobiti v Italiji za 80, ali narobe. MoJa poslovna nemorala gre tako daleč, da celo delam nasprotno, in se trudim, da ugladim svoji klijenteli pot tje, kjer bo dosegla boljše pogoje, pa če bi to bila tudi Italija. Italijanske ladje dnevno pristajajo v dalmatinskih lukaE Vlada Je dala dovoljenje družbi Navigazione Generale Italiana, da pristaja v Dubrovniku za izseljence, ki potujejo v Južno Ameriko. Ne vidim, v čem leži nacijonalna opasnost, če se bo na isto ladjo ukrcalo tudi nekaj izseljencev za Severno Ameriko. Nasprotno, prepričan sem. da bi nam moglo to samo koristiti, ako bi en del izseljencev, ki bi moral sicer iti preko Trsta, potoval preko Dubrovnika. Dr. Žerjav piše, da mu o akciji »nekega inšpektorja Ministrstva« ni bilo ničesar znano. Dr. Žterjav se brani pred imaginarnim napadom: konstatiram, da sem intrigo radi N. O. I, zapisal na račun kliki iz dr. Žerjavovega tabora in vsakomur je poznano, da je dr. Druskovič satelit dr. Žerjava, še izza časa, ko je dr. Žerjav, kakor sam trdi, rodil svojega sina: »Propagandni fond za Koroško«. O. dr. Žerjav kot duhovit človek v svojem uvodniku, obelodanjenem v binkoštni številki »Jutra« od 3. t, m., kliče terim nalaga dolžnost. da pridejo nad nje. to je nad njegovo kliko. Verjetno je da se je dobrodušni sv. Duh odzval pozivu g. ministra, šel v Ministrstvo za socijalno politiko, konferirai z inšpektorjem g dr Dniškovlčem in mu dal instrukcije glede podelitve koncesija družbi Navigazione Generale Italiana. Ker smrtniki ne smejo biti poučeni o nebeških tajnostih, se samo po sebi razume da g. dr. Žerjav & Co. niso ničesar vedeli za akcijo g. inšpektorja dr. Druškoviča, ki je delal seveda po instrukcijah sv. Duha. »Jutro« štev. 129 od 3. t. m. posebno naglasa sledeče-»Afera Navig. Gener. Italiana je načelne važnosti in bi bilo prav koristno, da bi se zanjo zanimal tudi parlament.« Nisem parlamentarec in seveda nimam takih vezi z narodno skupščino v Beogradu, kakor jih imajo aktivni in Mvfl ministri Iz klike »mladinov«. Radi tega si dovoljujem prositi to gospodo, naj ona sama iznese pred parlament afero Na\i-gazlone Generale Italiana reete afero dr. Druskovič — fugo-slovenska Union banka, da se bo pred tem forumom rno^o podrobno razpravljati o delu državotvornih »borcev za napredek.« LJubljana, 17. jumja 1922. Ćlro Kamenarovlć, ravnatelj Jadranske banjej^ štev. 137 LOVENSK! NA ROP« dne 18. junija 19^2. Stran $. OGLAS. Interesenti se obveščajo, da bodo dne 27. junija 1922 (celi dan> intendantura Dravske divizijske oblasti v Ljubljani (vojašnica vojvode Mišića — preje Belgijska vojaSnica — objekt XIV) komandanta Vojnog okruga v Mariboru in Celju in komandant mesta v Ptuju sprejemali ustmene in pismene ponudbe, za dobavo trdih gorivih drv za vojaštvo. Ponudbe se prevzemajo za vsako količino drv. Komanda Dravske divizijske oblasti E Br. 9123 od 16. junija 1922. p DIONIČKO DRUŠTVO am prije | ŠKODINI ZAVODI U PLZMJU ■ (spojeni sa „Sjedininjem tvornicama strojeva d. d. prije Škoda, Ruston, Bromovsk^ i Ringhoffer") H Centralu PRAG-SMICNOV | Tvornice: PLZENJ, DOUDLEVCE, NYRANY, KPALJ. GRADAC, SMlCHOV. Grubi, napola obrađeni i potpuno obrađeni predmeti I* Haranog telf« a i ljevaaog čelika, kovani dijelovi sve do najvećih dimenzija i težina za svu Ind oštrija, isljeinlee, radnike, parobrodar* SlfO i. t. d. poj Odjevci iz svih kovina i li elekirotellka. «H Zubati kotači (.Citroen*, .Maag* i.t.d), pera svih oblika i vrsti, nakovala, procjepi (5chraubittfcke\ vijčani kjučevi i. t. d. mm Željezne konstrukcije i dizala. H Pami kotlovi svih vrsti. Ej Lokomotive I tenderi za normalni kolosjek. f/t Pami strojevi, strojevi na plin i naftu, strojevi n hlađenje ! proizvodnju leda. 9 Alatni strojevi, hidraulička tiskala, parna kladiva, lom'la, kompresori, traktorv, vozive automilske radionice, motorni in parni plugovi, lokomo-bili na bencin i valjci za valjanje cesta. n Senaratori za mlijeko. MH Tiskarski strojevi i. t. d. i. t. d. H POTPUNI STROJARSKI UREĐAJI šećerana, rafinerija, tvornici žeste, tvonvca sapuna, suSiona, pivovara, tvornica slada, htadiona tvornica leda, klaonica, rudnika, majdana i valjaonica, brodogradilišta, pomorskih i "je- ćnih parobroda, električnih centrala. BjBH Prospekti 1 proračuni nn zahtjevnu ^M ZAITUPSTUi ■ Sajmište br. 60 ZASBE8 Telefon br. 14 — 97 H Zorlna nlfca «2 BE'SBAD Tolefoa br 1-78. ■ WS VRUĆA PARA /HEI5!>DAnPF/ I Wm ZASIĆENA RARA/-'5ATTDAr\PF-r 1 i |1 2A5VAK! EFEKAT S I I , 2XX SVAKO GORILO i! KM 19 TVOKNICHl STROJEVA H Wm ^VIEM HT.EASAKCr. 58. I II BRZ0JAVt;LOKQMOBII,Fl$CHER 1 Zastopnik te tvrdki Stebl In Tu'e5, Lfublfana, Realjeva cesta 4. Vse vrste telefonskih brzojavnih aparatov I in potrebščin xa htio in javno uporabo, kompletne telefonske centrale »Tungsram • »»— *• -■«• llb*m ilntbo «>2 notorskega kandidata. Ponudbe na .M. N.«. univerza. Ljubljana Raznovrstna *&* dragocenosti na prodat. Več se izve pil g Val nti Aleksandrova cesta 5, I naditr., levo. Službo sluge raznašalca aH loj slišnega Ištrnoa* Nastop po doeovoru. Naslov »pove upiava Slov. Naroda. 4321 Kolesarji in cenj. dame! Prepričajte ae v lastno koiist in ogleite si veliko zalogo dvu oles in otioSklb vozičkov novih modelov. „TRIBUNA1 tovarna dvo koles ta otroških vozičkov LlBbljaan, K* Hov »k« eeata it. 4. Trgovina Stari tr$ si. 24. Otroški vozički, dvokolean, šivalni stroji, pneumatika za dvokolesep motorje in otroško vozičke ter vsakovrstni deli, najceneje v velik« Irberl Cono ZS91 «• zahtevo. Tovorna ,TRI8UflA< Ljubljano Kailovška cesta 4. Zvonarska uiica 1 Došta večja množina plasčev in zračnic za d\okoies*. g.ma za otro'ke vc-nčke in nova dvokoles.i. Velika zaloga otročkih vo7ičkov raznih modelov in šivalnih stroiev. Cene na zahevo. Pri Bat jelu, Ljubljana, Karlovska cesta 4, Start ur 28. 3?61 Prva fngoslov. barrarija, krznarstv/o in strofarnica P.Semko, LleMlain. Hiice 230. Sprejema llalftje kot© v barvo kakor vsa v to stroko spadajoča dela I Delo prevzemam v trgov nI čevljev sm Gradišče it 10. TM Rnpujem kozo divjačino. Porfakien korespondent z večletno prakso, vešč slovenskega in nemškega jezika ter strojepfsta, se pod zelo ugodnimi pogoji »prejme Starost nad 27 let. Vstop člmpreje ali najkasneje 1. avgusta. Reflekiro se samo m prvo moč. Ponudbe: Maribor« poštni predal 34. 4455 Dva maualaktnrlsta dobra prodajalca, zmožna slovenskega n nemškega jezika ter aranžiran a izložb, se pod zeio ugodnimi pogoji sprejmeta. Reflektira se samo na prve moči. Ponudbe: Maribor, poštni predal 34. 4455 G. f. JMi tajitai!tt iliUTirjn v Lfnblanl Wolfova 12. zvršojero nglaieraaja ter popravila gla-sovirjev in harmonijev speci elno strokovno, točno in ceno Proda se: net vagonov '.pega, sladkega rdećerta brlnfs, pol vagona naftalina anr**- vega in 50 hI močan viuski sod* Naslon pove F. CVEK, Kamnik. 4430 M\m\ državne trgovske šole v Ljubljani, kateri prevz-me ssameje doma gospodarstvo, želi vstopiti v prakso v kako tovarno, v engros in detall trgovino ali na večje posestvo, v mestu ali na deželi, da se priuči gospodarstvu. Ponudbe z navedbo pogojev pod .Gospodarstvo 4395" na upravo Sloven^k. Naroda. 4395 Prava turška etckfrično pražena in mleta kava zajamčeno popolnoma čisia in odliko-1 vana z zlato kolajno, se dobi vsak dan sveža najceneie samo pri tvrdki Jovo R. Jnvanovićf Tuzla (Bosna). Raz-1 pošiljamo v poštnin zavitkih od 5 kg naprej po povzetju. C44 Velika zaloga klobukov in slamnikov se dobi pri Franc Cerar tovarnar v Stobn posta Domisle Prevzemajo se tudi stari klobuki in slamniki v popravilo pri Ko-vačevič i Tršan v Ljubljani, Prešernova ulica št. 5. Sprejemanje v sredo. Zaloga v Celju Gosposka ul. 4 Jetika! Dr. Pečnik .Jetika« in Dr Peč-nik . Die Lungentuberkulose K Nemška izdaja je velezanimiva in 5C prodaja v Nemčiji in v Švici. I Kupita obe knjigi« Te od- Korn, Ljubljana Poljanske eaata Sto«. S. Krovec Stavbni. tV» ttrfisM In okrasni klepar Instalacija vodaveiai. Inriffi itrt!e»dit. I>|ili:kt ia UtstN uri" Izdelovanje poaod iz rleče* ine ia bi-Brž, barvo, tak in med vsake vcl»k« ali kakor tudi po«od (Harie) 7» konserv e. Nalatarefia slovenaks pleskarsko m nioRko delaTulca IVAN BlIlICCLJ, Dunajska o« 19, te priporruča. IzviSitev tečna, cent f mer ne. |Q0| Trgovina z železnino „pri Zlati lopati" Erjavec & Turk (prej Hamrnerachmldt) Ljubljana, Valvazorjev trg 7 nasproti krlševniako cerkva, Zaloga cementa In karbida. TRANSJUGO d d. Z?£* ZAGREB, Mažuranlćev trg 3. £Sa riiljala: Beogiad, Reljina ul. 2. — Iapostava: Osijek, Široka sL 8. Snbotica, kod Pivkovičd i drug i Skoplje. Stalno sortirano skladište; traverze, cement, eksere fčavli), vapno, željezo, gips, trstika, drot, daske i sav gradjevni materijal. 4520 Fiat Torino — Austro Fiat Glavno zastopstvo V 0. ŽUŽEK, LJUBLJANA, Sodna 11. v Fiat Torino: Austro Fiat: 4 cilindrski 6/15 HP 9/20 HP 4 ciJindrski 9 24 HP 6 cilindrski 14/30 HP 12 cilindrski 50—60 HP Superfiat Tovorni avtomobili latili znamk od 1—5 ton. Najcenejši vozovi v nakupu In obratu. Združene papirnice VeviB, Ooricane m Medvode dl ■Ejg^^^^PI BSJ Pftnl u Ljubljani izdelujejo mesečno 100 vagonov VSAKOVRSTNEGA PAPIRJA Začasna centrala: Papirnica Vevče, p. D. N. v Polju Sitan 10. SLOVCN S K l _N A R O P« dne > "nija 19.2. štev 6/. Stanonanje se zamenja Sobi, kuhinji t pritikliaam». PUnlnski cesta 207 (Sp. Siska.) Poizva M jprt Jožef Pavlin. +413 Prodajalec battSa mot (modna 1« galanterijska širok* ima prednost) se takoj sprejme na vodilno mtato v večjo manufakturno in modno trcorino v mestu na Stajer-3^ Ponu&e pod „Prihodnjott/4410-sa uprav. Slov. Niroda.__________4410 Ova stavbena pisarja zmožna slovenščine hi nemščine, sprejme takoj .Obnova«, gradbena dr. z o. „ Ljubljana.___________________*S25 Jugoslovanska banka d. d. Delit, slavu. K 200,000-000*— Centrali v Osijeku. Rezerva K 5O,000.000 Menjalnica v Ljubljani, Kolodvorska ulica št. 26. Kupuje iu pndu|u dniu iu nluti uuluuluutiiiSt. I-*25 račun po n^vlftM obreat trgovine, bi al Ima majhen kapital, aa Hv-Ijensko družico. Poandbi ped .arafni zakon 4536* na upravo SI. Nar. 4*36 Obvestilo. Podpisani naznanjam slav. občinstvu, da je lastnik blaga na stojnici g. Anion Skrajna rja podnajemnik Fran Jaaeile, Ljubljana. Rudnlttl paznik energičen, zanesljiv, kateri je d vrš 1 rudarsko solo z no^ m us e om M •prejme aa trajno mesto. Ponudbe pod .Rudniški paznik 4475' na upravo SI. Naroda. 4175 Prodajalka zuijena v ?t le rHni in g.Vauterijf, i daljšo prakso tudi z detel . se spiejme. fJ< nudbe rod ,r*soda|alfc ' ta An. 2av Drat-o Beadiak, Ljub j*n »dna ul. 5 'KOLSS& avtomobil1, del) in oprema, pnevajatUa _{-, tia drobno %[Wt\l na deh.lo J. 30RIC Ljubljana, Gosposvetaka o. 14. Garata. Dciavrloa. ii ieČiS proč reznic (britvic) raznih •'•Umov (Gilettt* Mem itd. ► za rxltje, ker se lahko nabru> jo elek?r čnim potom v drogeriji Adrija, Selen hurgova uli ca st. 5, komad po '.' 20 v C III. emisija Jadranske banke d. d. v Beogradu. Izvršujoč sklep rednega občnega sbora delničarjev od dne 27. maja 1922, objavlja podpisani upravni svet povišanje delniške glavnice od Din 30,000.000*— na Din 60,000.000°- s izdajo novih nom. Din. 30,000.000:— t J. 300.000 kosov delnic po nom. Din 100 — a pravico na dividendo za leto 1922. Emisija novih delnic se bo provedla pod sledečimi pogoji: 1. Delničarji imajo pravico, da na vsako staro delnico optirajo po eno delnico ID. emisije po tečaju Din. 160— plus 5% obresti od 1. ja-uarja do 30. junija 1922. (Din. 4*—) od kosa, plačljivo pri podpisu. 2. Z delnicami, ki jih stari delničarji ne bodo optirali, razpolaga upravni svet na ta način, da jih odstopi v prvi vrsti delničarjem, ki Žele adaljnih delnic preko prvenstvene pravice, a potem tudi nedelničarjem. Cena neoptiranih delnic je določena na Din. 190*— plus 5*/9 obresti od 1. januarja do 30. junija 1922. (Din. 475) za kos in se mora plačati b priliki priglasa. Kar bode podpisano in vplačano preko Števila neoptiranih delnic, se bode repartiralo, a preostala položena vplačila se bodo vrnila. 3. Delničarji, ki hočejo izvršiti svojo pravico opcije, morajo predložiti svoje stare delnice v svrho prežigosanja v času od 15. do 30. junija 922 pri blagajnah: a) Jadranske banke d. d. v Beograda ali pri njenih podružnicah v Cavtatu, Celju, Dubrovniku, Ercegnovem, Jelsl, Korčuli, Kotoru, Kranju, Ljubljani, Mariboru, Metkoviću, Sarajevu, Splitu, Šibeniku in Zagrebu; b) Jadranske banke d. d. v Trstu ali pri njenih podružnicah na Dunaju, v Opatiji In Zadru; c) Banke In štedionice za Primorje d. d. na Sušaku ali pri njenih podružnicah na Rljekl in v Bakru; d) Prank Sakser State Bank, New-York; e) Banko Yugoslavo de Cnlle, Valparalao, Antofagasta, Punta-Arenas, Puerto Natales, Porvenir. lati zavodi sprejemajo tudi priglase izven opcije. 4. Razlika med nominalno vrednostjo in emijskim tečajem novih delnic pripade po odbitku stroškov emisije rednemu rezervnemu fondu banke, 5. Delničar, ki ne bo v predpisanem roku priglasil prava opcije in izvršil vplačila, izgubi opcijsko pravico. 6. V svrho zavarovanja HI. emisije je osnovan poseben sindikat Član sindikata more postati po določenih pogojih vsak delničar, ki ima ali zastopa najmanj 1000 delnic Kdor želi pristopiti sindikatu, naj se obrne na Upravo sindikata prt Centralnem uradu Jadranske banke v Ljubljani, kjer se lahko pod-Či o podrobnih pogojih sa pristop. V Beograda« dne 14. junija 1922. Upravni svet Jadranske banke d. d. v Beogradu, Jadranska banka d. d. v Beogradu. Aktiva dne 31. decembra 1921* Pasiva Blagajna: a) gotovina......... b) žiro račun pri Narodni banki c) kuponi •••••••••• Valute.............. Menice............. Devize............ . Lastni vrednostni papirji..... Konzorcljalnl posli • •••••• Dolžniki: a) denarni zavodi...... b) ostali dolžniki....... Dolžniki za garancije...... Nepremičnine.......... Inventar........... . • Dlnaril 22,792.073 €,100.695 9.133 74,304.156 245,649 896 62 58 77 03 71 28,901.903 1,838.478 85,401.267 1,201.912 61,243.790 1,591.939 319,954.052 19,203.889 6,158.290 _______1 525,495,524 Dlnaril 97 07 02 26 86 58 74 85 35 Predsednik upravnega sveta: Franjo Dubokovlć i. r. Primerjali s knjigami ter našfi v redu: NADZORSTVENI SVET: I II Ravnatelj: Ć. Kamenarovlč 1. r. Qan upravnega sveta. Janko Jovan i. r. Dr. Otbkar Rybaf 1. r. Gustav Hit L r. Delniška glavnica........ Redni rezervni fond....... Vloge: a) na knjiž:ce........ b) na tekočih računih .... Upniki: a) reeskornpi pri Narodni banki b) ostali upniki....... Garancije......*..... Prehodne postavke . . '..... Cisti dobiček leta 1922..... Dinarji 63.430.998 192,286007 2,000.000 194,805.937 41 60 01 Dinarji 30,000.000 15,000.000 255,717.006 196,«05.937 19,203.889 4,245.705 4,522.986 525,495.524 Oi 01 85 34 14 35 V BEOGRADU, dne 31. decembra 1921. „ Za knjigovodstvo: Prokurist J. Skojič 1. r. Pooblaščenec A. Pečar L r. Lastnina in tisk »Narodna tiskarne^ nam Za inseratni del odgovoren Valentin Kopitar.