304 ■ Proteus 83/7 • Marec 2021 305Nobelove nagrade za leto 2020 • Nobelova nagrada za kemijo 2020 Nobelova nagrada za kemijo 2020 • Nobelove nagrade za leto 2020
Scopolijev vrt v Idriji • Botanični vrtovi
Kmalu po objavi genskih škarij,  leta 2012, 
je  več raziskovalnih skupin dokazalo, da je 
to orodje mogoče uporabiti za spreminjan-
je genoma tudi v celicah miši in ljudi. Pred 
tem je bilo spreminjanje genov višjih orga-
nizmov dolgotrajno in včasih tudi nemogoče 
dejanje. Z uporabo genskih škarij z umetno 
izdelano vodilno RNA, ki se ujema s kodo 
DNA, kjer naj bo rez narejen, lahko razis-
kovalci načeloma režejo kateri koli genom, 
ki ga želijo. Celici lahko dovolijo, da sama 
popravi zareze v DNA, kar večinoma po-
vzroči izklop funkcije gena. V primeru, da 
želimo vstaviti, popraviti ali preurediti gen, 
pa lahko za to posebej oblikujemo majhno 
matrično DNA, ki jo bo celica uporabila pri 
popravku reza v genomu in na tem mestu 
vstavila željeno zaporedje nukleotidov.
Ker je to gensko orodje tako enostavno za 
uporabo, je zdaj razširjeno v temeljnih ra-
ziskavah. Uporabljajo ga za spreminjanje 
DNA celic in laboratorijskih živali, da bi 
razumeli, kako različni geni delujejo in se 
med seboj sporazumevajo, na primer med 
boleznijo. Genetske škarje so postale tudi 
standardno orodje v vzreji rastlin. Med dru-
gim so preuredili gene, zaradi katerih obi-
čajni riž sicer absorbira težke kovine iz tal, 
kar je pripeljalo do izboljšanih sort riža z 
nižjo vsebnostjo kadmija in arzena. Razvili 
so tudi pridelke, ki bolje prenašajo sušo v 
toplejšem podnebju in se upirajo žuželkam 
in škodljivcem, s katerimi bi se sicer morali 
spoprijeti s pesticidi. 
Metodologija CRISPR/Cas9 prinaša novo 
upanje na ozdravitev genetskih bolezni 
Genetske motnje so zdravstvene težave, ki 
jo povzroča ena ali več nepravilnosti v ge-
nomu. Lahko jih povzroči mutacija enega 
samega gena (monogenske bolezni) ali več 
genov (večgenske bolezni), lahko pa so tu-
di posledica nepravilnosti v širšem območju 
kromosoma. Mutacija, ki je vzrok mono-
genske bolezni, se lahko pojavi spontano 
pred embrionalnim razvojem (mutacija de 
novo) ali pa se kot dedna bolezen podeduje 
od staršev, ki sta nosilca okvarjenega gena 
(avtosomno recesivno dedovanje), oziroma 
od enega od staršev z motnjo (avtosomno 
dominantno dedovanje). Znanih je več kot 
šest tisoč različnih genetskih motenj in za 
večino velja, da so z ustaljenimi medicin-
skimi postopki neozdravljive. Od dednih 
bolezni, ki jim lahko rečemo tudi prirojene 
bolezni, saj so prisotne že ob rojstvu, pa se 
razlikujejo tako imenovane pridobljene bo-
lezni, ki se začnejo kasneje v nekem obdob-
ju življenja. Večina rakov, čeprav gre za gen-
ske mutacije majhnega deleža celic v telesu, 
je pridobljenih bolezni.  
Genske škarje so novo upanje za zdravljenje 
dednih in prirojenih genetskih bolezni. Ra-
ziskovalci že izvajajo klinične raziskave, da 
bi ugotovili, ali bi metodo CRISPR/Cas9 
lahko uporabili za zdravljenje bolezni krvi, 
kot sta srpastocelična anemija in beta talase-
mija, pa tudi za zdravljenje dednih očesnih 
bolezni. V razvoju so metode za popravilo 
genov v velikih organih, kot so možgani 
in mišice. Poskusi na živalih so pokaza-
li, da lahko s posebno zasnovanimi virusi 
genske škarje ciljano dostavimo do želenih 
celic. Na ta način bi lahko zdravili uničujo-
če dedne bolezni, kot so mišična distrofija, 
mišična atrofija hrbtenice in Huntingtonova 
bolezen. Prav tako so v razvoju tudi novi 
pristopi v imunoterapiji raka. Vseeno pa je 
potrebno, v izogib možnim stranskim učin-
kom (naključni razrez DNA na nepravem 
mestu), natančnost tehnologije še izboljšati, 
preden jo bo mogoče preizkusiti in na širo-
ko uporabiti pri ljudeh. 
Izredna moč genskih škarij zahteva tudi 
ustrezno pravno ureditev. Možne bi na-
mreč bile zlorabe tehnologije za ustvarjan-
je gensko spremenjenih zarodkov, čeprav 
že vrsto let obstajajo zakoni in predpisi, ki 
nadzorujejo uporabo genskega inženirstva 
in ki vključujejo prepovedi spreminjanja 
človeškega genoma na način, ki omogoča 
prenos uvedenih sprememb na potomce. Za 
poskuse, ki vključujejo ljudi in živali, mora-
jo etični odbori pred njihovo izvedbo vedno 
dati ustrezno soglasje. Vseeno pa zaradi na-
tančnosti in razmeroma enostavne uporabe 
nova tehnologija preurejanja genoma prinaša 
tudi tveganja nepooblaščene in zlonamerne 
uporabe. 
Gotovo pa je eno: te genetske škarje vpli-
vajo na vse nas. Soočili se bomo z novimi 
etičnimi vprašanji, vendar bo novo orodje 
vsekakor lahko prispevalo k reševanju šte-
vilnih izzivov, s katerimi se sooča človeštvo. 
Emmanuelle Charpentier in Jennifer Do-
udna sta s svojimi odkritji razvili orodje, 
ki je znanosti o življenju popeljalo v novo 
obdobje. 
Viri:
Ann Ferholm, The Royal Swedish Academy of Sciences: 
The Nobel Prize in Chemistry 2020 – Popular 
Science Background; https://www.nobelprize.org/
uploads/2020/10/popular-chemistryprize2020.pdf.
Claes Gustafsson, The Royal Swedish Academy of 
Sciences: Scientific Background on the Nobel Prize 
in Chemistry – A Tool for Genome Editing; https://
www.nobelprize.org/uploads/2020/10/advanced-
chemistryprize2020.pdf.
CRISPR (Wikipedia): https://en.wikipedia.org/wiki/
CRISPR. 
Genetic Disorder (Wikipedia): https://en.wikipedia.org/
wiki/Genetic_disorder. 
Scopolijev vrt v Idriji
Tinka Gantar, Ivica Kavčič, Anka Rudolf, Nada Praprotnik, Igor Dakskobler
Scopolijev vrt v zgodnji pomladi: kronica ali pomladanski veliki zvonček (Leucojum vernum), navadni mali zvonček 
(Galanthus nivalis) in pomladanski žafran (Crocus vernus subsp. vernus). Foto Tinka Gantar.
306 ■ Proteus 83/7 • Marec 2021 307Scopolijev vrt v Idriji • Botanični vrtoviBotanični vrtovi • Scopolijev vrt v Idriji
Naj začnemo z mislijo, ki jo je v podporo 
snovanju našega vrta zapisal dr. Jože Bav-
con v pismu Muzejskemu društvu Idrija leta 
2005: »Za vse, kar Idrija pomeni v botanič-
nem svetu, si vsekakor zasluži, da vsaj del 
tega prikaže tudi z rastlinami, ki jih kar 
nekaj kot novo opisane vrste izvira od tod. 
Zavedajmo se, da so rastline ravno tako del 
splošne kulture Idrije. Šele ko bomo znali 
ceniti te tihe spremljevalke našega vsakda-
na, se bomo tudi pred tujci lahko upraviče-
no postavili.«
Gotovo je podobno razmišljanje vodilo prof. 
dr. Toneta Wraberja, ko je leta 2003 takra-
tni predsednici Muzejskega društva Idrija 
Ivici Kavčič predlagal, da bi uredili vrt v 
spomin na Scopolija in druge v Idriji delu-
joče botanike. Ime naj bi dobil po Scopoliju, 
ne le, ker je bil prvi med njimi, temveč tu-
di zato, ker je ob hiši, kjer je stanoval, imel 
vrt z mnogimi zelišči. V pismu Muzejskemu 
društvu leta 2003 je takole opisal svojo za-
misel: »Predstavljam si, da bi nastal nasad z 
vrstami, ki jih je iz naših krajev opisal Sco-
poli, nekatere tudi Hacquet.«
Najprimernejša lokacija bi bila na mestu, 
kjer je imel vrt Scopoli, a je bil tam asfalt. 
Rudnik nam je bil pripravljen za trideset let 
odstopiti v uporabo smetišče pod rudniško 
kovačijo, ki ga je Komunala počistila in na-
peljala zemljo, soseda Slavica Kumar pa je 
odstopila gredico nad škarpo, ki jo je ure-
jala.
Spomladi leta 2004 sta Marija Bavdaž in 
Ivica Kavčič začeli z delom: načrt vrta, či-
ščenje zanemarjenega zemljišča, nabiranje 
rastlin, prsti, kamenja, sajenje. Napisno ta-
blo je postavil Kolektor, načeto fasado kova-
čije je obnovil Zidgrad, Krajevna skupnost pa 
novo škarpo nad parkiriščem. Z leti je bilo 
treba prenoviti leseno ograjo, nove stopnice 
in tablo ob vhodu v vrt.
Kot dopolnilo k vrtu sodi majhno razstavi-
šče (Flora Carniolica) v njegovi bližini. Tu-
di ta prostor nam je »posodil« Rudnik. V 
njem imamo vsako leto v maju razstavo slik 
rastlin akademskega slikarja Rafaela Ter-
pina: Ko kukavica zakuka, Priprava na raz-
cvet pomladi, Slovenske kukavičevke, Poletni 
gorski travniki, Alpska flora, Podobe izbranih 
domačih pomladnih  lepotic, Podobe gob, stal-
no so razstavljene fotografije Podobe lišajev, 
občasno imamo delavnice: Hoteli za žuželke, 
Drevesa naših gozdov, Ugani, kdo sem, Visoko-
gorske rastline in živali, Darovi narave, rdeči 
in črni plodovi, Dnevni metulji in tako dalje.
V sodelovanju z ICRO (Idrijsko-Cerkljansko 
razvojno agencijo) smo s predavanji ter spre-
hodom skozi vrt približali rastlinski svet 
bodočim turističnim vodnikom.
O delu v vrtu smo članice Muzejskega dru-
štva redno poročale predvsem v časopisih 
Idrijske novice in Idrijski razgledi. Pri stro-
kovno-vrtnarskih opravilih sta Mariji Bav-
daž sprva pomagali predvsem Ivica Kavčič 
in Tinka Gantar, po letu 2007 pa je oskr-
bovanje vrta prevzela Tinka Gantar ob dra-
goceni pomoči moža Branka.
Na pobudo Muzejskega društva Idrije in nje-
gove predsednice Martine Peljhan smo ob 
15. obletnici delovanja vrta želeli opisati 
današnje stanje in delovanje Scopolijeve-
ga vrta. V ta namen smo pripravili zbirni 
članek, ki bo objavljen v Idrijskih razgledih, 
nekatera njegova spoznanja pa povzemamo v 
tem besedilu. Vrste, ki so v letu 2020 uspe-
vale v vrtu, smo popisali in jih razčlenili 
po življenjskih oblikah in rastiščih. Skupno 
smo določili 393 praprotnic in semenk, za 
skoraj 40 vrst pa vemo, da so bile v prete-
klih letih v vrtu posajene, a se v njem niso 
ohranile. Seznam vrst v vrtu se iz leta v le-
to spreminja. Primerjava s popisom vrst iz 
leta 2014 (Bavdaž in Gantar, neobjavljeno) 
pa je pokazala, katere vrste so v vrtu bo-
lje udomačene, in lahko pričakujemo, da se 
bodo v njem ohranile tudi v bodočnosti. V 
vrtu uspeva pisana skupnost rastlin, ki do-
bro kažejo na okoliško prevladujočo gozdno, 
travniško in meliščno-naskalno rastje in tu-
di na bogastvo tukajšnjih naravnih rastišč. 
V njej so vsaj štirje endemiti: kranjski jeglič 
(Primula carniolica), hladnikovka (Hladnikia 
pastinacifolia), Hladnikov grintavec (Scabio-
sa hladnikiana), ozkolistna preobjeda (Aco-
nitum angustifolium), dve vrsti Nature 2000 
(Primula carniolica, Hladnikia pastinacifolia), 
17 znamenitih vrst na Slovenskem, 21 zava-
rovanih vrst in 10 vrst z rdečega seznama. 
Prav tako v vrtu raste več kot 35 vrst, ki so 
tesno povezane z znamenitimi osebnostmi iz 
naše naravoslovne zgodovine, ki so bili bo-
disi rojeni v Idriji ali so tam delovali. Za te 
vrste, tudi za tiste, ki se v vrtu niso obdrža-
le, je dr. Nada Praprotnik napisala temeljite 
komentarje. Največ med njimi je povezanih 
Spodaj: Zgibanka o Scopolijevem vrtu, njena avtorica je 
prof. Marija Bavdaž. Foto: Tinka Gantar.
Spomladanska podoba Scopolijevega vrta, v ospredju 
alpski kotiček. Foto: Tinka Gantar.
Pri vhodu v vrt je lepo oblikovana pojasnjevalna tabla s 
portreti znamenitih »idrijskih« botanikov in »njihovimi« 
najznačilnejšimi rastlinami. Foto: Tinka Gantar.
306 ■ Proteus 83/7 • Marec 2021 307Scopolijev vrt v Idriji • Botanični vrtoviBotanični vrtovi • Scopolijev vrt v Idriji
Naj začnemo z mislijo, ki jo je v podporo 
snovanju našega vrta zapisal dr. Jože Bav-
con v pismu Muzejskemu društvu Idrija leta 
2005: »Za vse, kar Idrija pomeni v botanič-
nem svetu, si vsekakor zasluži, da vsaj del 
tega prikaže tudi z rastlinami, ki jih kar 
nekaj kot novo opisane vrste izvira od tod. 
Zavedajmo se, da so rastline ravno tako del 
splošne kulture Idrije. Šele ko bomo znali 
ceniti te tihe spremljevalke našega vsakda-
na, se bomo tudi pred tujci lahko upraviče-
no postavili.«
Gotovo je podobno razmišljanje vodilo prof. 
dr. Toneta Wraberja, ko je leta 2003 takra-
tni predsednici Muzejskega društva Idrija 
Ivici Kavčič predlagal, da bi uredili vrt v 
spomin na Scopolija in druge v Idriji delu-
joče botanike. Ime naj bi dobil po Scopoliju, 
ne le, ker je bil prvi med njimi, temveč tu-
di zato, ker je ob hiši, kjer je stanoval, imel 
vrt z mnogimi zelišči. V pismu Muzejskemu 
društvu leta 2003 je takole opisal svojo za-
misel: »Predstavljam si, da bi nastal nasad z 
vrstami, ki jih je iz naših krajev opisal Sco-
poli, nekatere tudi Hacquet.«
Najprimernejša lokacija bi bila na mestu, 
kjer je imel vrt Scopoli, a je bil tam asfalt. 
Rudnik nam je bil pripravljen za trideset let 
odstopiti v uporabo smetišče pod rudniško 
kovačijo, ki ga je Komunala počistila in na-
peljala zemljo, soseda Slavica Kumar pa je 
odstopila gredico nad škarpo, ki jo je ure-
jala.
Spomladi leta 2004 sta Marija Bavdaž in 
Ivica Kavčič začeli z delom: načrt vrta, či-
ščenje zanemarjenega zemljišča, nabiranje 
rastlin, prsti, kamenja, sajenje. Napisno ta-
blo je postavil Kolektor, načeto fasado kova-
čije je obnovil Zidgrad, Krajevna skupnost pa 
novo škarpo nad parkiriščem. Z leti je bilo 
treba prenoviti leseno ograjo, nove stopnice 
in tablo ob vhodu v vrt.
Kot dopolnilo k vrtu sodi majhno razstavi-
šče (Flora Carniolica) v njegovi bližini. Tu-
di ta prostor nam je »posodil« Rudnik. V 
njem imamo vsako leto v maju razstavo slik 
rastlin akademskega slikarja Rafaela Ter-
pina: Ko kukavica zakuka, Priprava na raz-
cvet pomladi, Slovenske kukavičevke, Poletni 
gorski travniki, Alpska flora, Podobe izbranih 
domačih pomladnih  lepotic, Podobe gob, stal-
no so razstavljene fotografije Podobe lišajev, 
občasno imamo delavnice: Hoteli za žuželke, 
Drevesa naših gozdov, Ugani, kdo sem, Visoko-
gorske rastline in živali, Darovi narave, rdeči 
in črni plodovi, Dnevni metulji in tako dalje.
V sodelovanju z ICRO (Idrijsko-Cerkljansko 
razvojno agencijo) smo s predavanji ter spre-
hodom skozi vrt približali rastlinski svet 
bodočim turističnim vodnikom.
O delu v vrtu smo članice Muzejskega dru-
štva redno poročale predvsem v časopisih 
Idrijske novice in Idrijski razgledi. Pri stro-
kovno-vrtnarskih opravilih sta Mariji Bav-
daž sprva pomagali predvsem Ivica Kavčič 
in Tinka Gantar, po letu 2007 pa je oskr-
bovanje vrta prevzela Tinka Gantar ob dra-
goceni pomoči moža Branka.
Na pobudo Muzejskega društva Idrije in nje-
gove predsednice Martine Peljhan smo ob 
15. obletnici delovanja vrta želeli opisati 
današnje stanje in delovanje Scopolijeve-
ga vrta. V ta namen smo pripravili zbirni 
članek, ki bo objavljen v Idrijskih razgledih, 
nekatera njegova spoznanja pa povzemamo v 
tem besedilu. Vrste, ki so v letu 2020 uspe-
vale v vrtu, smo popisali in jih razčlenili 
po življenjskih oblikah in rastiščih. Skupno 
smo določili 393 praprotnic in semenk, za 
skoraj 40 vrst pa vemo, da so bile v prete-
klih letih v vrtu posajene, a se v njem niso 
ohranile. Seznam vrst v vrtu se iz leta v le-
to spreminja. Primerjava s popisom vrst iz 
leta 2014 (Bavdaž in Gantar, neobjavljeno) 
pa je pokazala, katere vrste so v vrtu bo-
lje udomačene, in lahko pričakujemo, da se 
bodo v njem ohranile tudi v bodočnosti. V 
vrtu uspeva pisana skupnost rastlin, ki do-
bro kažejo na okoliško prevladujočo gozdno, 
travniško in meliščno-naskalno rastje in tu-
di na bogastvo tukajšnjih naravnih rastišč. 
V njej so vsaj štirje endemiti: kranjski jeglič 
(Primula carniolica), hladnikovka (Hladnikia 
pastinacifolia), Hladnikov grintavec (Scabio-
sa hladnikiana), ozkolistna preobjeda (Aco-
nitum angustifolium), dve vrsti Nature 2000 
(Primula carniolica, Hladnikia pastinacifolia), 
17 znamenitih vrst na Slovenskem, 21 zava-
rovanih vrst in 10 vrst z rdečega seznama. 
Prav tako v vrtu raste več kot 35 vrst, ki so 
tesno povezane z znamenitimi osebnostmi iz 
naše naravoslovne zgodovine, ki so bili bo-
disi rojeni v Idriji ali so tam delovali. Za te 
vrste, tudi za tiste, ki se v vrtu niso obdrža-
le, je dr. Nada Praprotnik napisala temeljite 
komentarje. Največ med njimi je povezanih 
Spodaj: Zgibanka o Scopolijevem vrtu, njena avtorica je 
prof. Marija Bavdaž. Foto: Tinka Gantar.
Spomladanska podoba Scopolijevega vrta, v ospredju 
alpski kotiček. Foto: Tinka Gantar.
Pri vhodu v vrt je lepo oblikovana pojasnjevalna tabla s 
portreti znamenitih »idrijskih« botanikov in »njihovimi« 
najznačilnejšimi rastlinami. Foto: Tinka Gantar.
308 ■ Proteus 83/7 • Marec 2021 309Botanični vrtovi • Scopolijev vrt v Idriji Scopolijev vrt v Idriji • Botanični vrtovi
prav z možem, po katerem se vrt imenuje, 
Janezom Antonom Scopolijem (bodisi da 
jih je on prvi opisal ali da imajo v okolici 
Idrije klasično nahajališče), nekatere tudi 
z Balthasarjem Hacquetom, Francem Hla-
dnikom, Ernestom in Henrikom Freyerjem 
ter Jurijem Dollinerjem. Zagotovo zdajšnja 
vrstna sestava vrta lepo odraža znamenito 
idrijsko botanično zgodovino. Vrt obiskoval-
cu omogoča spoznati pomemben del zname-
nitosti slovenske f lore.
Osnovni nasad rastlin je ob levi strani steze, 
kjer navadno začenjamo ogled vrta. Najprej 
je alpski kotiček, za njim pa kraševski, ki 
se začne z bledo obloglavko (Cephalaria leu-
cantha), gredljastim trpotcem (Plantago holo-
steum), rujem (Cotinus coggygria), v družbi z 
gozdnim šebenikom (Erysimum sylvestre) in 
rdečo reliko (Chamaecytisus purpureus). Okoli 
bodike (Ilex aquifolium) rastejo srhkodlakavi 
oman (Inula hirta), mesnordeči dimek (Cre-
pis slovenica) in mala strašnica (Sanguisorba 
minor). Pod črnim gabrom (Ostrya carpini-
folia) so imenitnica rebrinčevolistna hla-
dnikovka (Hladnikia pastinacifolia), popon 
(Helianthemum nummularium), gola dremota 
(Cruciata glabra) in rušnata zvončica (Cam-
panula cespitosa). 
Dinarski jelovo-bukov gozd zastopajo kranj-
ski volčič (Scopolia carniolica), kranjski zali 
kobulček (Astrantia carniolica) in navadno 
tevje (Hacquetia epipactis). Iz škarpe bo-
gato cveti rumeno milje (Paederota lutea), 
tudi kranjski jeglič in gozdni planinšček 
(Homogyne sylvestris) sta tam. V bregu ob 
stopnicah se ob bradavičasti trdoleski (Eo-
unymus verrucosa) lepo razrašča ozkolistno 
ciprje (Chamaenerion angustifolium), na levi 
strani pa dišeči kromač (Myrrhis odorata) in 
lepki osat (Cirsium erisithales). Od osnovne-
ga nasada nam nikakor ni uspelo ohraniti 
brezstebelnega ušivca (Pedicularis acaulis), 
muhasta je tudi rušnata zvončica, črne mur-
ke nismo niti sadili. K spominskim rastli-
nam štejemo tudi okrasno drevo usodnik 
(Clerodendrum trichotonum) in grm dišeči 
Hladnikovka 
(Hladnikia 
pastinacifolia) 
ima v 
Scopolijevem 
vrtu nekoliko 
drugačno družbo 
kot na naravnih 
nahajališčih. Foto: 
Tinka Gantar.
Alpski kotiček od 
blizu z mnogolično 
suholetnico 
(Erigeron 
glabratus), 
avrikljem 
(Primula 
auricula) in 
Hostovim 
kamnokrečem 
(Saxifraga hostii). 
Foto: Igor 
Dakskobler.
»Kraševki«, 
navadna potonika 
(Paeonia 
officinalis) in 
ilirska perunika 
(Iris pallida subsp. 
illyrica), sta v vrtu 
družno skupaj. 
Foto: Tinka Gantar. 
Gozdni šebenik 
(Erysimum 
sylvestre) je v 
Scopolijevem vrtu 
dobil svoje mesto 
v bližini rastlin s 
Krasa. 
Foto: Tinka Gantar.
308 ■ Proteus 83/7 • Marec 2021 309Botanični vrtovi • Scopolijev vrt v Idriji Scopolijev vrt v Idriji • Botanični vrtovi
prav z možem, po katerem se vrt imenuje, 
Janezom Antonom Scopolijem (bodisi da 
jih je on prvi opisal ali da imajo v okolici 
Idrije klasično nahajališče), nekatere tudi 
z Balthasarjem Hacquetom, Francem Hla-
dnikom, Ernestom in Henrikom Freyerjem 
ter Jurijem Dollinerjem. Zagotovo zdajšnja 
vrstna sestava vrta lepo odraža znamenito 
idrijsko botanično zgodovino. Vrt obiskoval-
cu omogoča spoznati pomemben del zname-
nitosti slovenske f lore.
Osnovni nasad rastlin je ob levi strani steze, 
kjer navadno začenjamo ogled vrta. Najprej 
je alpski kotiček, za njim pa kraševski, ki 
se začne z bledo obloglavko (Cephalaria leu-
cantha), gredljastim trpotcem (Plantago holo-
steum), rujem (Cotinus coggygria), v družbi z 
gozdnim šebenikom (Erysimum sylvestre) in 
rdečo reliko (Chamaecytisus purpureus). Okoli 
bodike (Ilex aquifolium) rastejo srhkodlakavi 
oman (Inula hirta), mesnordeči dimek (Cre-
pis slovenica) in mala strašnica (Sanguisorba 
minor). Pod črnim gabrom (Ostrya carpini-
folia) so imenitnica rebrinčevolistna hla-
dnikovka (Hladnikia pastinacifolia), popon 
(Helianthemum nummularium), gola dremota 
(Cruciata glabra) in rušnata zvončica (Cam-
panula cespitosa). 
Dinarski jelovo-bukov gozd zastopajo kranj-
ski volčič (Scopolia carniolica), kranjski zali 
kobulček (Astrantia carniolica) in navadno 
tevje (Hacquetia epipactis). Iz škarpe bo-
gato cveti rumeno milje (Paederota lutea), 
tudi kranjski jeglič in gozdni planinšček 
(Homogyne sylvestris) sta tam. V bregu ob 
stopnicah se ob bradavičasti trdoleski (Eo-
unymus verrucosa) lepo razrašča ozkolistno 
ciprje (Chamaenerion angustifolium), na levi 
strani pa dišeči kromač (Myrrhis odorata) in 
lepki osat (Cirsium erisithales). Od osnovne-
ga nasada nam nikakor ni uspelo ohraniti 
brezstebelnega ušivca (Pedicularis acaulis), 
muhasta je tudi rušnata zvončica, črne mur-
ke nismo niti sadili. K spominskim rastli-
nam štejemo tudi okrasno drevo usodnik 
(Clerodendrum trichotonum) in grm dišeči 
Hladnikovka 
(Hladnikia 
pastinacifolia) 
ima v 
Scopolijevem 
vrtu nekoliko 
drugačno družbo 
kot na naravnih 
nahajališčih. Foto: 
Tinka Gantar.
Alpski kotiček od 
blizu z mnogolično 
suholetnico 
(Erigeron 
glabratus), 
avrikljem 
(Primula 
auricula) in 
Hostovim 
kamnokrečem 
(Saxifraga hostii). 
Foto: Igor 
Dakskobler.
»Kraševki«, 
navadna potonika 
(Paeonia 
officinalis) in 
ilirska perunika 
(Iris pallida subsp. 
illyrica), sta v vrtu 
družno skupaj. 
Foto: Tinka Gantar. 
Gozdni šebenik 
(Erysimum 
sylvestre) je v 
Scopolijevem vrtu 
dobil svoje mesto 
v bližini rastlin s 
Krasa. 
Foto: Tinka Gantar.
310 ■ Proteus 83/7 • Marec 2021 311Botanični vrtovi • Scopolijev vrt v Idriji Scopolijev vrt v Idriji • Botanični vrtovi
les (f loridski dišečnik, Calycanthus floridus), 
ki ju je vrtu podarila prof. dr. Darinka So-
ban, idrijska častna občanka, ter potomko 
Marmontove lipe, darilo Botaničnega vrta 
v Ljubljani.
Soseda Slavica Kumar nam je  leta 2018 da-
la v uporabo košček svojega vrta desno ob 
vstopu v vrt. Tam in ob stezi proti vratar-
Kranjski volčič (Scopolia carniolica) v Scopolijevem vrtu 
lepo uspeva. Foto: Tinka Gantar.
Tevje (Hacquetia epipactis) v vrtu spominja 
na znamenitega idrijskega rudniškega kirurga in 
naravoslovca Balthasarja Hacqueta, ki je deloval v Idriji 
v letih od 1766 do 1773. Foto: Tinka Gantar.
Kranjski jeglič 
(Primula 
carniolica) in 
gozdni planinšček 
(Homogyne 
sylvestris) imata 
tudi ponekod v 
naravi skupna 
rastišča. Foto: Igor 
Dakskobler.
»Gozdni« del vrta z volčjo jagodo (Paris quadrifolia). Foto: Tinka Gantar.
Saccardova kadulja (Salvia pratensis subsp. saccardiana) je šele zadnja leta znana posebnost rastlinstva v povodjih 
Idrijce in Trebušice in v vrtu lepo uspeva. Foto: Igor Dakskobler.
310 ■ Proteus 83/7 • Marec 2021 311Botanični vrtovi • Scopolijev vrt v Idriji Scopolijev vrt v Idriji • Botanični vrtovi
les (f loridski dišečnik, Calycanthus floridus), 
ki ju je vrtu podarila prof. dr. Darinka So-
ban, idrijska častna občanka, ter potomko 
Marmontove lipe, darilo Botaničnega vrta 
v Ljubljani.
Soseda Slavica Kumar nam je  leta 2018 da-
la v uporabo košček svojega vrta desno ob 
vstopu v vrt. Tam in ob stezi proti vratar-
Kranjski volčič (Scopolia carniolica) v Scopolijevem vrtu 
lepo uspeva. Foto: Tinka Gantar.
Tevje (Hacquetia epipactis) v vrtu spominja 
na znamenitega idrijskega rudniškega kirurga in 
naravoslovca Balthasarja Hacqueta, ki je deloval v Idriji 
v letih od 1766 do 1773. Foto: Tinka Gantar.
Kranjski jeglič 
(Primula 
carniolica) in 
gozdni planinšček 
(Homogyne 
sylvestris) imata 
tudi ponekod v 
naravi skupna 
rastišča. Foto: Igor 
Dakskobler.
»Gozdni« del vrta z volčjo jagodo (Paris quadrifolia). Foto: Tinka Gantar.
Saccardova kadulja (Salvia pratensis subsp. saccardiana) je šele zadnja leta znana posebnost rastlinstva v povodjih 
Idrijce in Trebušice in v vrtu lepo uspeva. Foto: Igor Dakskobler.
312 ■ Proteus 83/7 • Marec 2021 313Botanični vrtovi • Scopolijev vrt v Idriji Scopolijev vrt v Idriji • Botanični vrtovi
Pegasti kačnik (Arum maculatum) v »gozdnem« delu 
vrta. Foto: Tinka Gantar.
Sibirska perunika (Iris sibirica s. lat.) – v naših starejših 
zapiskih smo imeli kojniško peruniko (I. sibirica subsp. 
erirrhiza), a leta 2020 v vrtu cvetoča rastlina po 
nekaterih znakih tej podvrsti ne ustreza. 
Foto: Igor Dakskobler.
Slokastoplodni 
repnjak (Arabis 
turrita) je 
nezahtevna vrsta, 
ki si je v vrtu 
poiskala čisto 
posebno ložo. 
Foto: Igor 
Dakskobler.
nici se trudimo z zdravilnimi rastlinami, saj 
vlada med ljudmi zanje večje zanimanje kot 
za ostale rastline. Na novo smo zasnovali 
tudi kotiček s praprotmi v senčnem kotu ob 
vratarnici.
Veseli nas, da vrt počasi prihaja v zavest 
Idrijčanov, da se v njem ustavljajo obisko-
valci, ki na tabli dobijo osnovne podatke o 
naših naravoslovcih, na gredah pa jim tabli-
ce z imeni rastlin pojasnijo, kaj v vrtu raste. 
Kakšna bo prihodnost vrta? Počasi se večata 
védenje in zanimanje za živo naravo. Idri-
ja se lahko ponaša s svojo bogato naravo-
slovno preteklostjo, z izredno raznovrstnim 
rastlinskim svetom, ki ga v skromnem ob-
segu predstavlja Scopolijev vrt. Ta potrebu-
je strokovno obravnavo, ne le ljubiteljsko. 
Predvsem si želimo sodelovanja z osnovnimi 
šolami, gimnazijo in turistično organizacijo. 
Zahvala
Scopolijev vrt svoj obstoj dolguje dragoce-
nim botrom in sopotnikom, med katerimi 
jih je žal nekaj že pokojnih: prof. dr. To-
netu Wraberju, prof. dr. Darinki Soban in 
Branku Gantarju. Ključna osebnost za na-
stanek in ohranitev tega vrta je prof. Marija 
Bavdaž, ki smo ji članek v Idrijskih razgledih 
tudi posvetili. Raznovrstno pomoč in na-
svete so nam nudili Rafael Terpin, dr. Jože 
Bavcon, Slavica Kumar in Martina Peljhan. 
Literatura:
Bavdaž, M., 2007: Poročilo o stanju spominskega 
botaničnega vrtička konec poletja 2007. Idrijski razgledi, 
52 (2): 125–128. 
Bavdaž, M., 2009: Scopolijev spominski vrt. Idrija. 
Muzejsko društvo Idrija. Zgibanka. 18 str.  
Bavdaž, M., Gantar, T., 2014: Popis rastlin v 
Scopolijevem vrtu, avgusta 2014. Rokopis, ki ga hrani 
Tinka Gantar. 
Dakskobler, I., Praprotnik, N., Gantar, T., Rudolf, 
A., Kavčič, I., 2021: Scopolijev vrt v Idriji leta 2020. 
Posvečeno prof. Mariji Bavdaž. Idrijski razgledi, 66 (1), 
v pripravi za tisk. 
Gantar, T., 2012: Štirje letni časi v Scopolijevem 
spominskem vrtu. CD. Muzejsko društvo Idrija. 
Kavčič, I., 2007: Scopolijev vrt – vrt idrijske botanične 
dediščine. Idrijski razgledi, 52 (2): 122–124. 
Kavčič, I., 2008: Scopolijev vrt – vrt idrijske botanične 
dediščine. Idrijske novice, 181 (8. 8. 2008): 4–5.
Kavčič, I., 2020a: Ob deseti obletnici Scopolijevega 
spominskega vrta v Idriji. Priloga: Seznam rastlin, 
zasajenih v Scopolijevem vrtu od maja 2004 do avgusta 
2007. Rokopis.
Kavčič, I., 2020b: Seznam rastlin v Scopolijevem vrtu v 
Idriji, ki se niso obdržale. Rokopis.
Kavčič, I., Bavdaž, M., 2004: O zasnovi Scopolijevega 
botaničnega vrta na začetku Rak. Idrijski razgledi, 49 
(2): 36–41.
Vončina (Rudolf), A., 2014: Botanični vrtovi so muzejske 
zbirke žive dediščine, 10 let idrijskega Scopolijevega 
vrtička. Komunitator (Idrija), 14 (2): 52–55.
Wraber, T., 2003: Henrik Freyer kot botanik. Idrijski 
razgledi, 48 (1): 104-135.
Scopolijev vrt v zrelem poletju 
leta 2020. Foto. Igor Dakskobler.
312 ■ Proteus 83/7 • Marec 2021 313Botanični vrtovi • Scopolijev vrt v Idriji Scopolijev vrt v Idriji • Botanični vrtovi
Pegasti kačnik (Arum maculatum) v »gozdnem« delu 
vrta. Foto: Tinka Gantar.
Sibirska perunika (Iris sibirica s. lat.) – v naših starejših 
zapiskih smo imeli kojniško peruniko (I. sibirica subsp. 
erirrhiza), a leta 2020 v vrtu cvetoča rastlina po 
nekaterih znakih tej podvrsti ne ustreza. 
Foto: Igor Dakskobler.
Slokastoplodni 
repnjak (Arabis 
turrita) je 
nezahtevna vrsta, 
ki si je v vrtu 
poiskala čisto 
posebno ložo. 
Foto: Igor 
Dakskobler.
nici se trudimo z zdravilnimi rastlinami, saj 
vlada med ljudmi zanje večje zanimanje kot 
za ostale rastline. Na novo smo zasnovali 
tudi kotiček s praprotmi v senčnem kotu ob 
vratarnici.
Veseli nas, da vrt počasi prihaja v zavest 
Idrijčanov, da se v njem ustavljajo obisko-
valci, ki na tabli dobijo osnovne podatke o 
naših naravoslovcih, na gredah pa jim tabli-
ce z imeni rastlin pojasnijo, kaj v vrtu raste. 
Kakšna bo prihodnost vrta? Počasi se večata 
védenje in zanimanje za živo naravo. Idri-
ja se lahko ponaša s svojo bogato naravo-
slovno preteklostjo, z izredno raznovrstnim 
rastlinskim svetom, ki ga v skromnem ob-
segu predstavlja Scopolijev vrt. Ta potrebu-
je strokovno obravnavo, ne le ljubiteljsko. 
Predvsem si želimo sodelovanja z osnovnimi 
šolami, gimnazijo in turistično organizacijo. 
Zahvala
Scopolijev vrt svoj obstoj dolguje dragoce-
nim botrom in sopotnikom, med katerimi 
jih je žal nekaj že pokojnih: prof. dr. To-
netu Wraberju, prof. dr. Darinki Soban in 
Branku Gantarju. Ključna osebnost za na-
stanek in ohranitev tega vrta je prof. Marija 
Bavdaž, ki smo ji članek v Idrijskih razgledih 
tudi posvetili. Raznovrstno pomoč in na-
svete so nam nudili Rafael Terpin, dr. Jože 
Bavcon, Slavica Kumar in Martina Peljhan. 
Literatura:
Bavdaž, M., 2007: Poročilo o stanju spominskega 
botaničnega vrtička konec poletja 2007. Idrijski razgledi, 
52 (2): 125–128. 
Bavdaž, M., 2009: Scopolijev spominski vrt. Idrija. 
Muzejsko društvo Idrija. Zgibanka. 18 str.  
Bavdaž, M., Gantar, T., 2014: Popis rastlin v 
Scopolijevem vrtu, avgusta 2014. Rokopis, ki ga hrani 
Tinka Gantar. 
Dakskobler, I., Praprotnik, N., Gantar, T., Rudolf, 
A., Kavčič, I., 2021: Scopolijev vrt v Idriji leta 2020. 
Posvečeno prof. Mariji Bavdaž. Idrijski razgledi, 66 (1), 
v pripravi za tisk. 
Gantar, T., 2012: Štirje letni časi v Scopolijevem 
spominskem vrtu. CD. Muzejsko društvo Idrija. 
Kavčič, I., 2007: Scopolijev vrt – vrt idrijske botanične 
dediščine. Idrijski razgledi, 52 (2): 122–124. 
Kavčič, I., 2008: Scopolijev vrt – vrt idrijske botanične 
dediščine. Idrijske novice, 181 (8. 8. 2008): 4–5.
Kavčič, I., 2020a: Ob deseti obletnici Scopolijevega 
spominskega vrta v Idriji. Priloga: Seznam rastlin, 
zasajenih v Scopolijevem vrtu od maja 2004 do avgusta 
2007. Rokopis.
Kavčič, I., 2020b: Seznam rastlin v Scopolijevem vrtu v 
Idriji, ki se niso obdržale. Rokopis.
Kavčič, I., Bavdaž, M., 2004: O zasnovi Scopolijevega 
botaničnega vrta na začetku Rak. Idrijski razgledi, 49 
(2): 36–41.
Vončina (Rudolf), A., 2014: Botanični vrtovi so muzejske 
zbirke žive dediščine, 10 let idrijskega Scopolijevega 
vrtička. Komunitator (Idrija), 14 (2): 52–55.
Wraber, T., 2003: Henrik Freyer kot botanik. Idrijski 
razgledi, 48 (1): 104-135.
Scopolijev vrt v zrelem poletju 
leta 2020. Foto. Igor Dakskobler.