LISTEK. Kako smo se bili slovenski korenjaki. rPiše Plahuta Jožef, narednik rešpolkn st 87, domi iz Zidanega Mogta.) Navdušeni grao se odpeljali iz prijaznega Celja, na geverno mejo branit dobrobit naše domovine. Tem večje je pa bilo naše na.vdušen]e, ko smo prihajali blizn meje ter vedeli. da trčimo vgak čag s sovražnikom gkupaj. Na predvečer velike bitke, dne 25. avgusta^ si smo pogtavili šotore oddaljene pribdižno 20 km od g> vražniica ter sladko zasoali na prostem,, zmučeni po dblgih }>ohodih. Za slnfiaj govražnega napada gmo se zavarovali s prednjirni gtražami. Nemoteno gmo počivali par ur ter ob dveh zjntra,j tiho ' odkorakali v kraj, oddaljen kake 4 km. Tam gmo ge ustavili tor pričakovali nadaljnega povelja. Negtrpno smo 6akuli, kaj pride. Ko ge je zdanilo, zvemo,, da pndemo gotovo Š9 danog v ogenj. Ni mi mogoče popisa:ti navdušenjai, Ki nas je navdaialo, zvedeti to novico. Veselo swno odkorakali, zapustitSi cesto, 5ez njive in travnike proti izhodni gtrani naprej. Ko okoli 9. uir ZMitrai dospenio do hriba ir bližini železniško postajo Kuiaoz«, ' nam povo poTeljnik nošega polfca, da \n prvi gri6 pro^l nami od sovra.žnikja progt, pa6 pa se nahajajo na drugem, kakih 1500 Ijprakov oddaljenea griču manjši sovražni oddelki. 'Toda kmailu gmo videli našo prevaro, kajti komaj dogpemo do polovice hriba, pado že nekaj pogameznih strelov na nag. A ko pa pridemo blizu vrha, nas pozdravi na tigočo sv.inčenlr, k'. go prihajaJe od kafldh 1200 korakov oddaljenega govrt^žnika; z vgo naglogtjo gmo ge razvrgtili v bojno vrsto (,'švarmlinijo),, ter začeli takoj pririno odgovarjati z našimi puškami. Sosedni polki, kateri go l.ili na degnn in le.vo od nas, so gtorili igto kot mi. Ko nekaj 6aga gtreljamo, gmo začeli iti le skokoma naprej. Cim bližje govražnika gmo prihajali, tem hujši je bil govražni ogenj iz okopov, kjer so bili R.nsi zavarovani. Sedaj gmo šo le gpoznali 5tevilo go/ražnika, kateri je bil gigurno v štirikratni premoči n^ipram nam, Proti pojlctnevu začne gipati sovražnik grozovit ogenj iz gvojih topov, katerih granate in Šrapneli go grozovito megarili inod naširni vrstami. Toda mi, podpirani po naših topničarjih, gmo vend^r vecfno pognmno prodirali naprej ter prizadevali sovražniku velike izgube. Tudi na na&i gtrani ;o pndlo precej glovengkih fantov. Bili go grozni prizori: gronienje nasih in sovražnih topov^ žvižganje krogel iz pušk tor klici ranjencev ,,na pomoč!" in zadnji vzdihi umirajočib 90 vzbudili pri nas nepopigno srditost, da srao kot begni levi napadali sovražnita. Margikatori je bil ž» ranjen, a j« Tkljub temu §e pomagal svojim tOTariSem s« ma^SC©Tati na^ swt- ražnikom. Mene je varovala le božja roka, kajti eoa krogla mi j« predrla leyi rokar moje guknjs in prar kmalu za tem rai je košček šrapnela nekoliko ranil dva jjrsta na desni roki, kar me pa ni oviralo pei streljan.',u. Ljuti boj .e trajal do mrafca, a potem da naS vrli gogpod polkovnik povelje, da se umaknemo. Sovražnik' je r.amrofi dobival vedno nove čete na pomoč ter je imel dobre pogtojanke, kjer je bil v okopih dobro zavarovan, a mi še vedno nigmo dobili poino^i. Zagtonj bi biilo vge hrabro jnnaštvo, ker mi nismo imeli nobenih okopovi ter smo 96 le branili. V najlepšem redu gmo ge uraaknili do vasi Mikolajevo, to :e izliodno od Lvova. Naslednje dni do 31. avgusfta je trajala bitka naprej, v kateri je naj.več delovalja artilerija. Dne 31. avgusta so se začejLe naše čete pomikati zopet nazaj, mimo Lvova, ne daleč od Grodeka, Kjer 90 se zopet zdrnžile in pripravljale na nove boje; naredili 9mo si rove, katerih pa nigmo rabili, kajti že dne 7., septembra po; oldne gmo začeli prodirati proti Lvovu in Grodeku. Sovražnik ge je Ijuto branil, zlasti s topovi, a smo ga vkljub teran vrgli naizaj ter potem prenočili tam, kjor go s« pred par urami bili Rugi. Drugo j»tro smo že ob peti uri zafieli zopet prodirati od Kanijenobrod«. na.vrej ter ob pol osmih prigli na tiso6. korakov blaeu »ovražnika. Zftfel s« i« tor«.j Imdi boj; sovražnilž je trgil B tako silo Biv aas, da «110 M morali parErat pomafe* niti nekoliko nazaj. Toda pogum glovenskim fantom ni upadel, temveč nagprotno, za6eli smo zopet kakor levi napadatL NaŠe dobromerjene krogle, granate in Srapnell so prizadjali govra^žniku vellikangke izgube, tako da je bil prigiljen ge umakniti. Se le proti večeru ge je ugtavil v nekem gozdu, dobivši močne rezerve, _ tor se nam je pogtavil v bran. A njegov napor je bil le zaman! Naša izvrgtna artiterija je začela obstreljevati gozd s tako gilo, da go ceila drevesa padala po njih. V mraku gmo pa naskočili Ruge z bajoneti. Sovra2nik, pregtrašen od naših gromovitih Mhura"-klicev in ostrih bajonetov, je začel v velikem neredu bežati nazaj; veliko se jih je progtovoljno udalo, a Se več gmo jih pa s silo ujeli. Se le v pozno noč se je konfiala ta zelo vrofia bitka, v kateri grao izvojevali velikb zmago nad veliko močnejšim gOvražnikom. Uvidevši, da se je sovražnik oddaljil precej daleč od nas, smo tam preno6ili. Drugi dan gmo začeli Ruse zagledovati do neke vasi. Ko dogpemo kakih tlgoč korakov v njeno bližino, vnel ge je zopet novi boj. Med najhujšim sovražnim ognjem gmo gi naredili okope, iz katerih se smo branili proli številnejgemu govrtnžniku. Bilo ]Q, jcakor potreg mešan g gtrelami z neba, kajti na obeh straneh go gromeli topovtl in nad nami so 96 križali njih gtreli. Vgako noč, ko gmo v naših ozkih in mrzlih jarkih nekiateri zatignili naše trndne oči, ge je že znova začelo' močno gtreljanje, k'af je trajato v malih jresledkih po več ur. Veliko je bilo trpljenje v teh jarkih, kajti veg Cas gmo morali, obloženi g tornigtri, skoro brez vsakega gpanja gključeni čepeti. Naše kuhinje nigo mogle do nas, radi tega gmo bili tudi še brez jedi. Tako gmo prebili tri dni in dve no6i, potem je pa prišlo povelje, da moramo zapustiti nase pogtojanke v gvrho združenja z zavezniško armado. Vgled vednega dežev.ja v zadnjem času nas jo nekaj fantov zbolelo takbT da go nas poglali zdravit ge v lepo zdravilišče Krynica v Galiciji. Tukaj so preuredili krasne vile (gogpoške hiše) v vojaške bolnice. KomaJ iirifiakujemo trenutka, ko bomo lahko že zdravi zapugtili hiše bolezni ter se vrnili zopet med našc hrabre tovariše ter gknpno ž njimi pridobili končno zmago na'd kletim sovražnikom ter ga zapodiličez meje naše očetnjave tja v mrzlo. Bugijo. jCrnogorcem bodo lonce preobrnili, Alojzij Culk, Orel iz St. Jurja ob Taboru, piše iz kotorgke boke gvojemu prijatelju Valentinu Debelak.: — Tragte, 22, geptembra 1914. Dragi prijatelj! Prav razvegelile so me tvoje karte, ki gi mi jih po- slal. Prigrčna hvala ti, hvala pa tndi vsem, ki go me l>ozdravijal.i iz Planine, Prisrčne pozdrav© ]iin pošiljam tudi jaz. Dagi ne v ognju, pač pa me vsak dan obdajajo glagovi groina topov od blizu. in daleč; ve6krat žvižga tudi čez glavo, tudi noči nigo izvzete; po n.oči je kragno, ko cveto rože v zraku, Za enkra.t še ni nevarnogf. Po mlaki prikobacajo venlkrat žabe, ki mečejo poljube na obrežje, najraje na kako človeško, g'.ezdo; pa to si že Cital in še boš. Cudno je pa to gledati, ko ge bl gka eno na drugo, poleg pa globok grom, v ozračju poh.o dima in pa, mlsel, kedaj dobiš kal: štrukl. No, na Ix)vCenu tudi nekaj kuhajo, pa jim bomo že lonce preobrnili; upam, da iraajo železa že veliko gorl ia pa podrtij. Vfiasih so preradov-odni, jih pa raalo poškropimo, potem pa. pojejo opanke po "tem pečevjn. Tj*pam, da bomo imeli še lep pleg iz mlake in iz Lovčena. No, pa naj zadostuje teh marnj. Kako se pa. kaj imaš? Pagja dlaka, pridi malo doli, da boš vgaj vedel, kje ragte tobak; gedaj zori, pa ni dober za pušit, če ni dobro pripravljen. Grozdje in fige nara bodo že pošle, bodo pa rožiči in pomaran&e že godni. Toroj korajžo pa šnajt, pojdi doli, dokler je ca.it. Jaz bora najbrž kar tukaj ostal; vge prelepo ovete, da bi šel od tu proC. Da bi le stvar dobro izj>adla, dal Bog! Prigr6na hvala za dopignice. Bog 9 teboi! Na gvide-^ nje! Tigoč pozdravov ti pošilja tvoj prijatelj