4 Svet ptic
Bahamska raca (Anas bahamensis)
Prvi podatek za Slovenijo – en osebek 
te tujerodne vrste je bil januarja 2015 
opazovan na Ljubljanici v Ljubljani 
[Komisija za redkosti – vir podatka: Mirko 
Gaberšek]. 
izvirni foto: Mirko Gaberšek,  
www.NaIzletu.Si™
Španska kotorna (Alectoris rufa)
Opazovanja te tujerodne kure so v zadnjem 
času vse pogostejša, nazadnje v Maliji 
aprila 2013, kar kaže na redna in po vsej 
verjetnosti namerna izpuščanja te vrste v 
naravo [Hanžel , J. (2014): Acrocephalus 35 
(160/161): 59-72].
izvirni foto: Tomi Trilar
Moškatna bleščavka (Cairina moschata)
Nova tujerodna gnezdilka Slovenije, ki je 
julija 2007 uspešno gnezdila na ribniku 
pri Rogaški Slatini. Samica je vodila kar 15 
mladičev [PodHraški , Z. (2014): Acrocephalus 
35 (162/163): 171].
izvirni foto: Zdravko Podhraški
Kostanjevka (Aythya nyroca)
Marca 2015 se je na Cerkniškem jezeru na 
selitvi zbrala jata kar okoli 200 kostanjevk, 
sicer pa je bilo med racami največ sivk [D.J. 
(2015): Delo 57(65): 11].
foto: Ivo Božič
Pegatka (Numida meleagris)
Novo opazovana tujerodna vrsta pri nas, 
čeprav je šlo po vsej verjetnosti le za 
pobeglo ptico, opazovano februarja 2013 
v Ljubljani [Hanžel , J. (2014): Acrocephalus 
35 (160/161): 59-72].
izvirni foto: Dare Fekonja
Mlakarica (Anas platyrhynchos)
Čeprav se mlakarica na mariborskem delu 
Drave pojavlja čez vse leto, je raziskava v 
obdobju 2007/08 razkrila upad številčnosti 
vrste po 15 letih za več kot polovico, 
podobno tudi pri sivki in čopasti črnici, 
medtem ko se je število labodov grbcev 
povečalo [l ogar , k . & Božič , l . (2014): 
Acrocephalus 35 (160/161): 5-23].
foto: Janez Papež
Virginijski kolin (Colinus virginianus)
Prvo potrjeno gnezdenje te tujerodne 
kure pri nas, ko je bila pri Belem Križu 
v Strunjanu julija 2014 opazovana 
samica s tremi mladiči [d enac , M. (2014): 
Acrocephalus 35 (162/163): 172].
foto: Dare Fekonja
Naslov za sporočanje opazovanj redkih vrst: Jurij Hanžel, Komisija za redkosti, 
DOPPS, Tržaška 2, SI-1000 Ljubljana, e-mail: jurij.hanzel@gmail.com
Obrazec za opis opazovanj redkih vrst:
http://www.ptice.si/images/stories/slike_novice/2010/obrazec_si.doc
Naslov za kopije objavljenih prispevkov:
Al Vrezec, Prirodoslovni muzej Slovenije, Prešernova 20, p. p. 290, SI-1001 Ljubljana, 
e-mail: al.vrezec@pms-lj.si
Konopnica (Anas strepera)
Med nenadnim poslabšanjem vremena 
oktobra 2012 so se na zadrževalniku 
Medvedce zbrale velike jate selečih se 
vodnih ptic, med njimi tudi jata 150 
konopnic, kar je največja doslej opazovana 
jata konopnic pri nas [Bord Jan , d . (2014): 
Acrocephalus 35 (162/163): 165-169].
foto: Duša Vadnjal
Turška kotorna (Alectoris chukar)
Tujerodna vrsta kotorne je bila leta 2008 
večkrat opazovana na Nanosu, šlo pa je 
zelo verjetno za izpuščene ptice in ne 
prostoživečo populacijo [Hanžel , J. (2014): 
Acrocephalus 35 (160/161): 59-72].
foto: Michael Sveikutis
Labod grbec (Cygnus olor)
Novembra 2013 je bil pri Vrhniki ujet 
do sedaj verjetno pri nas najstarejši 
labod grbec, samica, ki je bila pred 25 leti 
obročkana v Linzu v Avstriji [VreZec , a., 
FekonJa , d. & š ere , d. (2014): Acrocephalus 
35 (160/161): 25-58].
foto: Ivan Petrič
PTICE NAŠIH KRAJEV
// Al Vrezec, Jurij Hanžel

//letnik 21, številka 01, april 2015 5
Bela štorklja (Ciconia ciconia)
Računalniško modeliranje razširjenosti vrste 
v JV Evropi na podlagi podatkov iz Slovenije, 
Hrvaške in BIH je razkrilo, da na izbor gnezdišč 
najbolj vplivajo vlažnost območja, velikost 
naselij in količina pomladnih padavin, 
verjetnost pojavljanja štorklje pa se zmanjšuje 
z nadmorsko višino, naklonom in najnižjimi 
majskimi temperaturami [R ado Vić , a . s sod. 
(2014): Bird Study 62 (1): 106-114].
foto: Janez Papež
Kozača (Strix uralensis)
V letu 2012 obročkani mladič na 
Jelovici je bil marca 2013 najden kar 122 
kilometrov daleč v Brežicah, kar je doslej 
verjetno najdaljša najdba obročkane 
kozače v južni Evropi [VreZec , a., F ekonJa , 
d. & š ere , d. (2014): Acrocephalus 35 
(160/161): 25-58].
foto: Al Vrezec
Skalna lastovka (Ptyonoprogne rupestris)
Doslej največja jata pri nas z okoli 200 
osebki je bila aprila 2012 opazovana pri 
Tržiču [Blažič , B. (2014): Acrocephalus 35 
(162/163): 177-178].
foto: Tomi Trilar
Planinski hudournik (Tachymarptis melba)
V Parku Škocjanske jame gnezdi tudi 
nacionalno pomembna populacija 
planinskega hudournika, ki je med 
letoma 2011 in 2012 štela 36 do 40 parov 
[FigelJ , J. & k Mecl , P. (2014): Acrocephalus 
35 (162/163): 139-152].
foto: Ahmet Karataşş
Drevesna cipa (Anthus trivialis)
Z zaraščanjem se na Cerkniškem jezeru 
spreminja tudi vrstni sestav ptičjih 
združb, drevesna cipa pa je vrsta, ki se 
pojavlja v največjem številu v različnih 
fazah zaraščanja, čeprav ji najbolj 
ustrezajo zgodnje faze zaraščanja [BordJan , 
d. & B ordJan , a. (2014): Acrocephalus 35 
(162/163): 153-163].
foto: Dejan Bordjan
Lopatasta govnačka (Stercorarius pomarinus)
Četrti podatek za Slovenijo – en mlad 
osebek te vrste je bil oktobra 2014 
opazovan na Ptujskem jezeru [Komisija za 
redkosti – vir podatka: Luka Božič].
foto: Mark Zekhuis / Saxifraga
Sokol plenilec (Falco cherrug)
 S satelitskim oddajnikom spremljani 
mladostni sokol, ki se je izvalil v okolici 
Dunaja v Avstriji leta 2009, je še isto leto 
preletel Slovenijo in lovil v okolici Ptuja, 
potem pa nadaljeval let na Madžarsko, 
Slovaško in Češko [g aMauF , a. & d osedel , 
r. (2012): Aquila 119: 65-78].
foto: Sergey Pisarevskiy
Veliki strnad (Emberiza calandra)
V primerjavi s popisom ptic Kozjanskega 
parka leta 1999 se je ob popisu leta 2010 
pokazal velik upad populacij različnih vrst 
ptic, pri čemer se je najbolj zmanjšalo število 
travniških ptic, nekatere so celo izginile, npr. 
veliki strnad, prepelica, črnočeli srakoper, 
priba [k Mecl , P., Jančar , T. & Mi Helič , T. (2014): 
Acrocephalus 35 (162/163): 125-138].
foto: Ivo Božič
Siva vrana (Corvus cornix)
Zaradi svojega načina življenja prihaja 
siva vrana pogosto v konflikt z ljudmi 
in njihovimi interesi. Zaradi nje je bilo 
med letoma 2007 in 2010 v Sloveniji 
prijavljenih kar 95 škodnih primerov 
na kmetijskih površinah [Pokorny , B., 
FlaJšMan , k. & J elenko , i. (2014): Acta Silvae 
et Ligni 103: 47-60].
foto: Janez Papež
Kormoran (Phalacrocorax carbo)
Kot kažejo dolgoletna januarska štetja 
vodnih ptic, prezimujoča populacija 
kormorana pri nas upada, medtem ko 
se število nekaterih drugih ptic pri nas 
pozimi povečuje, najbolj pri veliki beli 
čaplji [Božič , l. (2014): Acrocephalus 35 
(160/161): 73-83].
foto: Bojan Škerjanc
Strmoglavec (Morus bassanus)
Na morju pred Piranom je bil leta 2014 
strmoglavec opazovan kar dvakrat, v 
juniju in avgustu, in sicer tako odrasli kot 
mladostni osebki [g enoV , T. & Malek , a . 
(2014): Acrocephalus 35 (160/161): 85-89].
izvirni foto: Tilen Genov
Bodičasta govnačka 
(Stercorarius parasiticus)
Deveti do dvanajsti podatek za Slovenijo 
– od junija do novembra 2014 so bili 
na vodnih površinah v severovzhodni 
Sloveniji opazovani trije osebki te vrste 
[Komisija za redkosti – vir podatka: Luka 
Božič, Matej Gamser].
foto: Peter Stein / Saxifraga