Učiteljica tov. Kukovec Elizabeta poučuje v Stopercah vnuke svojih prvih učencev Dne 1. novcmbra 1899 je nastopila sro-je prvo službeno mesto takratna absol-ventka učiteljišča v Mariboru tovarišica Kukovcc Elizabeta. Rodila se je 19. ay-gusta 1879 na Bregu pri Ptuju kot hči kovaškega mojstra. Dekliško osnovno šolo je obiskovala v Ptuju in žc takrat kazala veliko zanimanje za znanje in pouk ter stremela za tem, da bi z zna-njem nadkriljevala posebno tiste součen-ke, ki so bile iz bogatejših rodbin, ki so nosilc lepe obleke, dočira njej kot hčcri kovača to ni bilo mogoče. Bila }e med najboljšimi učenkami in je po dovršeni pripravnici stopila na učiteliiščc ter ga 1. 1899 dovršila. Bila je nameščena kot mlada^ učiteljica v Stopercah, ki so nfeno prro rn zadnje službeno mesto. Ker se je v Stopercah šcle tisto leto ustanovtla Sola, je bila tov. Kukovčeva tudi prva učJtelfica na šoli. L 1910 je siccr opra-vila izpite za meščansko šolo. biia pre-tne&čena v Maribor, službe pa ni nasto-pila. Ostala je zvesta svoiemu prvema službenemu mesiu in novi šoli Že ˇ prvih letih svojega sldibovanja se ic začela zanimati za uspešno metodično in didaktično dclo v razredu in je na pobudo takratnega šolskega nadzornika Pavla Flerčta začela izvajati učna na-čela raoderne didakt.ike v prvih treh raz-redih osnovnc šole: samodejavnost učen-cev, koncentracija pouka in rokotvornosi pri pouku. Lcta 1924 je takratna šolska in prosvetna oblast odobravala reformske poizkuse tovarišice Kukovčeve in dali so ii nasvet, da prenese ta učna načela tudi oa IV. razred. Delo tov Kukovčeve ie zaslovelo. Kmalu so jo spoznali takratni čolniki in vedno v vcčjetn Številu so za-čeli prihajati na njeno šolo, kjer so spo-znavali njeno delo tudi v praksL Po smer-nicah moderne metodike je napisala leta 1912 knjigo »Domoznanski pouk v ljud-ski šoli«., katero ie z veseljem sprejelo in uporabljalo takratno učiteljstvo Knjigo ie izdala Slovcnska šolska matica Mno-go je pisala tudt v naš pedagoški list »Popotnik«, kjer naidemo 1. 1923 v 5.—8 številki zanimivo učno sliko za II. in III šolsko leto »Zgodovina domačega kraja«. Tu opisuje zgc>dovino domačega kraja od najstarejših časov do gradnje šole Na-dalje razpravlja v istem letniku »Pdpot-nika« v 11 m 12. številki: »0 pouku ra-čtmstva m merstvenega oblikoslovja v smisln dclovne sole« Računstvo in reali-je so bili njeni najliubsi predmeti. zato je tudi tem posvečala največ pozomosti. Starejše učiteljstvo se je prav gotovo Se spominja iiz učiteljskth zborovanj v Šmarju pri Jelšah in Celju Nastopala jc z raznimi predavanji in praktičnimi na-stopi Poleg strokovncga dcla je skrbela tudi za gospodarski napredek šolc Povečala je šolski vrt, ki je bil za takratnc prilike in potrcbe premaihen fn r Ictih od 1914 do 1917 sodelovala pri povečanju šol-skega poslopja. pri gradnji nadstropja šole. V ta namen }e izposlovala pri Mest-ni hranilnici v Ptuju posojilo 45.000 kron, kar je zadostovalo za krilje vseh grad-benih stroškov. Leta 1937 jo je bivša šolska oblast proti njeni volji upokojfla. Kot upoko-jenka je ostala v Stopercah, kjer io je tudi dolrtela vojna.iti okupacija. V pokoj je stopila brez vsakih prihrankov, ker je bilo njeno srce pripravljeno pomagati vsakemu, ki je bil pomoči potreben. Naj-vcč ie pomagala svojira siromašnim učen-ccra, ki jim je bila prava krušna mati Nicno najvcčje zadovolistvo ic bil na-predek njenih učencev in je za to tudi žrtvovala ves svoi zaslužek. Za scbc ic btla skromna, zadovolina z vsem. NOB je oodpirala moralno 'm materialno Po osvoboditvi je bila tov. Kukovčeva med prvimi. ki se \e javila v službo Lju-bezen do šole, šolske mladine in naroda jo je silila zopct med nje. Šola je bila med okupacijo požgana. Kot upraviteljica jc začela takoj s poukom, ki ga je vršila po privatnih hilah. Prva in najvcčja skrb ji je bila zgraditi in obnovitti zopet šolo. S prepričevanjem je mala pridobiti ta-mošnje ljudstvo, ki je bilo takoj priprav-ljeno miditi vso pomoč, da bo šola čitn-prej zopct pod streho. Pomagali so s prostovoljnim delom in raznim materia-lom. Pod njenim vodstvom je lcta 1946 zrasla nova krasna šola, ki je po svoji ureditvi im organizaciji zgled ostalim io-lam v okraju. Kot upraviteljica se fe redno udeleže-vala vseh sestankov in kopferenc, kjer smo z zanimanjem in veseljetn poslušali, kako je iznašala razne probleme io te-žave. Ni ji bilo dovolf, da je šola samp pod streho Poudarjala je vedno, da je za nspešno šolsko delo potrebno šc mno-go dnigega. prcdvscm inventar, razna učila in dnigi pripomočki. Prihaiala ]e ob vsakem vremena. Dasi je nieno tclo žc nekoliko upognieno, fe v njej še mno-go zdrave, neutrudlfive sile in volje. Naj-boljši dokaz niene odpomosti je dejstvo, da ie prihajala v Ptui kar z vozom. ker so Stot>erce oddaljenc od Ptuja ca. 23 kilometrov. Danes je tov Kukovčeva v 72. lctu svoje starosti in še vedno aktivna uči-teljice. Nieno delo je kljub visoki sta-rosti kvalitetno. Vse svoje sile posveča pravilni smeri pouka, za-nima se za vso sodobno literaluro, ker noče zaostajati za drugimi. mlaišimi učitelfi. Vsebinsko fe njcn pouk sodoben in progresiven. Njeni učcnci so seznanjajo z vso probie-matiko sedaniega časa, kcr sc tudi sama zamma za vsa dogajania v svetu, čiia 5c vedno mnotfo m celo brez naočnikov. Ka-kor sama iriavlja. fi je edina ovira pri čitaniu nekoliko slab petrolcf. Njen spo- tnm je še izredno bister, njena pisava pa kaligrafična. Imcl sem priliko opazovati njeno prož-nost in spretnost pri zemljepisnem pouku, kako sprctno in naglo je pred očmi na-stajala na tabli z barvastimi kredami označena Ljudskc rcpublika Makcdonija, ki jo je obravnavala v dotični zemlje-pisni uri. Pokazala mi je vse šolske iz-delke otrok, dnevntke učencev in pri-stavila, da vsak dan vrši pregled in po-pravo, da bj se na ta način učenci čim bolj naučili pravilncga materinega jezika Iz vseh teh izdelkov je bilo razvidno ce-lotno njeno delo in kjer učence vztrajno navaja na lepo obliko, pisavo in pravil-no ter ekonomsko razdclitev prostora, Pri konferenci jc bilo. Ko smo raz-pravljali v računstvu pismeno množenje z večmestnim množiteljem, sem ji pri-pomnil, da se mi zdi čudno, ker dosled-no Tsi učenci množijo najprej z najvišjo mcstno vrednostjo, da tak način raču-nanja ni v splošni veljavi pri Ijudch. 'Mirno mi jc odgovorila: »Tukaj pa raču-najo vsi ljudje tako.« Rekel sera ji, da to prav rad verjamem, ker so z redko iz-jemo vsi prebivalci njeni učenci. Na-smehnila se je in rekla: »Da, prav malo je Ijudi v šol. okoli5u,*ki ne bi bili hodili k merri v šolo...« Na poti sem srečal možaka in začel z niim pogovor, Med ostalim sva prišla tudi na šolo Prav presenečen sem bil, ko mi je povedal, da je tudi on učcncc tov. Kukovčeve, da f« bila ona njegova prva učiteljica in da še sedai poučuje. Zdel sc mi jc lc nckoliko prestar in sem ga cenil nta ca. 70 let. Ko mi je povcdal, da jih ima 65, sem začel razmišliati in račtmati. Možno je to in mogoče so šc starejši! Saj je tov Kukov-čeva prišla na šolo kot mlada učiteljica in so res lahko njenj prvi učenci le par let mlajši od nje. Tako vzgaja tov. Ku-kovčeva v Stopercah že tretji rod — rnuki prvih nčenccv so njeni sedan.fi učenci. Žilava in odporna jc njcna nrav. Lan-sko leto, proti pomladi je bilo, nas je obvestila ptujska bolnišnica, da so pripe-Ijali z močno pljačnico učiteljico iz Sto-perc. Izjavili so, da je stanje bolnice preccj kritično in da je le malo upanja, da bi okrevala. Ko smo po nckaj dneh zopet vprašali, kako jc z zdravstveiMin stanjenj naše nafstarejše učitcljice, smo dobilt odgovor, da se jc stanje izboljšalo in da fe izfrcn nevarnosti Zapustila jc kmalu bolnišnico in bila nekaj časa doma Ob pregledu sem jo zopet našcl v nje-ncm razrcdu, kjer je delala s prav takim elanom kakor poprej. Na videz se fi niti poznalo nt, da bi prestala tako bolezen. Rekla mi }e, da sc prar dobro počuti, tičila bo dalje, n|eno življcnjc j« t šoli, odtod pa .. Tako teče živlretijc nčileljice Kukavec Elizabeta, ki ic, lahko rcčem, cdina še aktivna tičrtelfica s tako visoko starostno in službcno dobo, ne lc v nali republfld, amoak menda v vsej naši državi. Za uspe§no Tž^ofno rn prosv^tno delo ic bila v bivši Jugoslavin odtikovana z redom sv. Save, povcrieaJštvo za prosveto v Ptujn oa io Jc skupno s sindikatotn prosve^niK delavce* predlagalo, da jo naša lfudska oblast za nicno nesebiSno, požrtvovalno ln uspcžno delo na«