Svoje pravice bodo uveljavili železničarji le z združeno močjo. Zavedajte se tega, trpini in organizirajte se vsi v USŽ. Sodrus Cramp o brezposelnosti in fašizmu. (Iz govora s. Crampa ob otvoritvi kongresa ITF v Pragi.) Ko vas vse zastopnike transportnih delavcev na tem kongresu prisrčno pozdravljam, obžalujem istočasno, da se je življenski položaj delavstva na celem svetu, še posebno pa položaj transportnih delavcev vidno poslabšal. Tendence,- ki so se kazale že povodom kongresa leta 1930, so se ne le uveljavile, marveč ustalile. Vlade skoraj vseh držav so, brez vsake' narodno-gospo-darske uvidevnosti, mesto da bi skušale različne industrijske države združiti v složnem sodelovanju na gospodarskem polju, raje začele paktirati z onimi, ki skušajo potom gospodarskega nacionalizma ojačati svoj »hura patriotizem«, k o jc vodilo k stalnemu poslabševanju položaja delavstva. Delavstvu je vsled tega vedno manj mogoče nabavljati si potrebščine, ki se danes v velikanskih množinah in s tako nizkimi produkcijskimi stroški izdelavajo. Vsled naraščajočega obupa, ki se polašča narodov skoraj vseh držav, se je od zadnjega kongresa zopet zelo ojačala vojna nevarnost — navajam le vojno na daljnem vzhodu, vojno v južni Ameriki. — Bremena, naložena delavstvu, postajajo naravnost neznosna. Postavljene so številne carinske meje, katerih odstranitev zahtevamo. Velika Britanija, ki je bila še nedavno oltar boga svobodne trgovine, se je pustila zapeljati tako daleč, da sodeluje pri nesmiselnem početju, da se hoče ljudsko blagostanje dvigniti z ukinitvijo proste izmenjave blaga. Vsaka omejitev trgovine in prometa prinaša delavstvu, ki je zaposleno v transportnih podjetjih, škodo. Dokaz sto in stotisoči brezposelnih transportnih delavcev skoraj v vseh državah sveta, dokaz stotine in stotine ladij, zasidranih v pristaniščih brez dela. Alf tri to gotovo znamenje za gospodarsko propadanje na celem svetu? Že davno bi moralo biti v vseh državah rešeno najvažnejše vprašanje: Vprašanje splošnega skrajšanega delavnega časa, — popolnoma vse eno ali na dan ali na teden računano. Obrt in industrija danes ne potrebujeta več tako dolgih delavnih časov, kakor so še vedno običajni. Znanstveno vodstvo obratov v skoraj vseh industrijskih panogah, uvedba vedno novih strojev in novih načinov proizvajanja delavne sile omogočajo vedno bolj izločitev delavcev in Produkcijskega procesa. Vendar, če tudi bi rešili vse druge probleme: narodno in mednarodno visoko financo, odpravo- carinskih meja, da celo odstranitev sedanjega kapitalističnega družabnega reda sploh, bo ostal nerešen še en problem in sicer problem brezposelnosti po celem svetu, če se ne bo1 število delavnih moči prilagodilo zahtevam industrije z odgovarjajočim skrajšanjem delovnega časa. Po mojem mišljenju bi bilo, če tudi bi vsakega človeka dobro- preskrbeli z vsem, kar rabi za življenje, v tem 20. stoletju še mnogo mož in žena, ki ne bi mogli najti zaposlitve, dokler se ne bi izvedlo dalekosežno skrajšanje delovnega časa. Mednarodna strokovna zveza je začela kampanjo za 40-urni delavni teden. Če prav ta ukrep že danes ni več zadosten, vendar upam, da bo ITT ta iz internacionalnih vidikov tako važen sklep z vsemi močmi podpirala. Prepričan sem, da se problem delavnega časa v eni sami državi sploh ne da rešiti razun, če bi obstojala kaka držalva, ki bi bila popolnoma neodvisna od drugih. Povsod bo obstojala bojazen, da bo delavstvo ene države v takem slu- čaju izigrano proti delavstvu druge. — Vsled tega je to vprašanje mednarodno in se mora tudi iz mednarodnih vidikov reševati. Smatram za brezpredmetno, da^bi se danes zadržavali pri izvedbi vašingtonske konvencije o osemurnem delavniku. Njena izvedba bi bila danes skoraj brezpomembna za znižanje od-noso odpravo brezposelnosti. Ona ne odgovarja več današnjim razmeram. Če bi se nam posrečilo danes internacionalno izdejstvovati 40-urni delavni čas tedensko, bi morali takoj postaviti zahtevo po uvedbi 36-urnega dela tedensko. Dokler pa posamezne vlade in narodi menijo, da morajo1 medsebojno konkurirati, bomo težko dosegli v tem vprašanju napredek. ITF je poklicana, da kaže pot k pravemu internacionalizmu, brez katerega se bo dalo le malo doseči. Prepričan sem, da stojimo še pred daleko težjimi časi, kakor so bili ravnokar pretekli, ker ravno te posebnosti in zahteve, ki so v vsaki državi drugačne, najbolj ovirajo mednarodno sporazumevanje. V bodočnosti moramo še bolj dvigati našo mednarodno zavest in ona nas mora voditi pri našem boju za dosego našega končnega cilja: svet delavstvu, mir in sporazum med vsemi narodi sveta in tedaj upam, da bomo srečno- premagali tudi največje ovire, ki se nam bodo stavile na pot. Na podlagi pooblastila IV. rednega kongresa našega saveza je odpotovala v Beograd pod vodstvom predsednika saveza, s. Korošca, posebna deputacija, v kateri je bil po en zastopnik iz vsake železniške direkcije ter zastopnik sekcije upokojencev, s. Kovač. Deputacija je predložila v Generalni direkciji daljšo pismeno predstavko, na to pa je bila dne 2. IX. 1932 popoldne sprejeta odi merodajnih oseb. Deputacija je predložila vse zaključke kongresa s posebno spomenico, ki se glasi: MINISTARSTVO SAOBRAĆAJA Beograd. Potpisanom savezu je čast predložiti Vam, na rešavanje zaključke IV. redovnog kongresa, održanog u Ljubljani dne 15. i 16. avgusta 1932. godine i to: a) po o-pštim zahtjevima željezničara; b) po zahtjevima radničkog osoblja; c) po izmeni postoječih pravilnika; d) po pitanjima penzionera i e) po pitanju izmene zakona o drž. saobraćajnom osoblju kao po pitanjima regu-lisanog osoblja. Iz sviju ovili resolucija pa molimo, da bi, merodajno mesto, posvetili Vašu naročitu Pažnju rešavanju slijedećih pitanja k da se odobri produženje rada Ujedinjenog saveza željezničara Jugoslavije na osnovu §-a 78 in 275 zakona; 2. da se isplati željezničkim radnicima dugujući! diferenciju od prevodjenja na sat-nine iz god. 1923., koju isplatu je već odobrio Gospodin Ministar finansija rešenjem br. 126092/31 te je Ministarstvo saobraćaja rešenjem br. 14.398 od 5. VIII. 1932 izjavilo, da će biti u najskorijem vremenu naredjena isplata; 3. da bi se čim pre ukidalo besplatne dopuste za pružne radnike te da bi se radnicima i zanatlijama opet povratilo onih 10% Kot zadnje rešilne bilke pa se oklepa kapitalizem fašizma, ki se ravno sedaj v več evropskih državah z neverjetno hitrostjo razvija. Kot strašna bolezen, ki prihaja od juga in se širi proti zapadu, davi fašizem delavstvo na najbolj brutalen način, duši in ubija v njih vsako duševno delovanje in inicijativo. Da bi zbral ljudstvo okoli svojih zastav, vodi fašizem nacionalistično politiko, ki že danes kaže zelo žalostne sadove in izrastke. Naši nemški so-drugi žive pod stalnimi grožnjami tega zakletega sovražnika. Doslej se jim je posrečilo ohraniti svojo svobodo in svojo moč, za to zaslužijo simpatije slehernega delavca v mednarodnem! delavskem gibanju. Kajti če bi fašizem v Nemčiji prodrl, bi nastali novi težki problemi in delavstvo bi stalo pred najtežjimi nalogami. Zmaga fašizma pomeni ne samo omejitev, marveč popolno ukinitev koalicijske svobode, razpust in prepoved svobodnih strokovnih organizacij, ukinitev svobode govora, tiska in zborovanj. „Ko vidimo to grozno nevarnost, je dolžnost ne samo vseh sodrugov v onih deželah, kjer fašizem šele počasi dviga glavo, marveč tudi tam, kjer ta pojav še ni znan, d-a vse svoje sile združijo v pomoč sodrugom v onih deželah, kjer fašizem že z vso silo divja. Podčrtavam pa, da zamore fašizem v svojih različnih oblikah začasno zadržati delavstvo v njegovih stremljenjih, nikdar pa ne bo mogel fašizem delavstva premagati in nad njim zavladati. Sile evolucije so na naši strani in one nam garantirajo našo končno zmago. njihovih zarada, k-o-je su jim bile nedavno ukinute; 4. da bi se poduzele potrebne mjere za redovno isplaćivanje penzija putem finan-čnih direkcija svakoga prvoga u mjesecu; 5. da se svima radnicima, koji su već uživali stalnost po prijašnjim pravilnicima, odnosno koji su već bili članovi postojećih provizionih fondova, priznalo pravo na stalnost i na godišnji odmor po novom pravilniku, šta je već sprovedeno u svim radionicama drž. željeznica; 6. da se do izmene sadašnjeg pravilnika o pomoćnom osoblju sistira sustegovanje razlike na članarini za radnički penzioni fond za prijašne vreme članstva, za koje su radnici redovno- naplaćivali odredjene uloge; 7. da se pri odredjivanju penzije svim željezničarima priznaje po § 258. tč. 3 zakona, i sva radnička služba za o-đređjivanje procenata penzije; 8. da se na željeznicama sprovadja 8-satni radni dan i turnus službi; 9. da se pristupi izmeni zakona o drž. saobr. osoblju te opet uvede autoinatieko unapredjenje i uračunanje sviju godina službe za unapredjenje, penziju i odmeru dopusta; 10. da se pristupi izjednačenju krunskih penzionera, milostinara i rentnera sa novo-penzionerima; 11. da se povrati penzionerima one vozne pogodnosti, koje su uživali za vreme aktivne službe; 12. da se pri prevodjenju službenika iz kategorije u kategoriju za unapredjenje po grupama uračuna sva regulisana služba te se ih uvrsti u odgovarajuću grupu i povišicu više kategorije. Položaj radnika na drž. žel. u toku poslednjih godina bio je više puta pogoršavan, a posebno bile su izvedene velike redukcije ne samo radničkih zarada već i osoblja posle 1, oktobra 1931. god. te se danas radnici nalaze u očajnom položaju te je pomoć hitno potrebna. Redukcija Iznosi i preko 50% radničkih zarada — posebno kod sekcija za izdržavanje pruge — i ove zarade još su smanjene velikim sustegljajima za novi penzioni fond, poreze, bolesnički fond te kod pružnih sekcija sa besplatnim dopustima. Molimo, merodajno mesto, da bi u narednom budgetu osigurali dostatan kredit za isplatu radničkih prinadležnosti, da bi se moglo- redovno- uz zagarantiranje -osamsat-nog radnog dana uposliti sve radnike te povratiti im reducirane nadnice. Istovremeno molimo, da bi Ministarstvo saobraćaja poduzelo sve potrebne mere, da se penzioniše službenike sa punim godinama službe, medju kojima čekaju na penzio-nisanje već po 12 do- 20 meseci te da bi -se na izpraznjena mesta primilo natrag u službu sve one, koji su bili reducirani zbog štednje marta i aprila meseca 1932. god. Deputacijo so zelo ljubeznivo sprejeli ter odgovorili, da bo zadeva potrditve pravil saveza v najkrajšem času ugodno rešena. Enako se je zamudil dalj časa pri vprašanju izplačila diference delavcem iz leta 1923 ter je izjavil, da mu je zelo žal, da se doslej ta diferenca še ni izplačala, ker ni bilo na razpolago denarnih sredstev. Za izplačilo- diference je vse urejeno, izposlovana so odobrenja tudi od Finančnega ministra in je obljubil da se bo zavzel, kolikor bo v njegovi moči, da bo diferenca res čimpreje izplačana. Priznal je tudi težek položaj, v katerem se nahajajo železniški delavci in profesionisti vsled znižanja plač in uvedbe visokih odtegljajev za penzijski fond ter je izjavil, da posebna komisija itak izdelava spremembo delavskega pravilnika, s katero se bo skušalo za delavce povoljneje rešiti vprašanje starostnega zavarovanja. Naš savez je k poedinim v spomenici navedenim točkam predložil daljše predstavke, v katerih smo pojasnili težek položaj železničarjev sploh, ki vsled opetovanih redukcij najbolj trpe in katerih položaj je danes nevzdržen ter zahteva najnujnejše odpomoči. Izplačilo delavske diference. Naš savez je že opetovano predložil Ministarstvu saobraćaja spomenice za izplačilo diference iz leta 1923. Dne 12. avgusta 1932 pa smo dobili rešenjc Ministarstva saobraćaja pod št. 14398/32 od 5. VIII. 1932, v katerem med drugim veli: »Izveštava se savez, da je g. ministar finansija rešenjem br. 126.092-31 odobrio isplatu radničkih razlika iz 1923. god. te će u najskorijem vremenu biti naredjena isplata. Po naredbi ministra saobraćaja: Podpis nečitljiv.« Obveščamo o tej rešitvi vse članstvo in pripominjamo, da smo povodom zadnje intervencije dne 2. IX. 1932. god. ministra za promet ponovno opozorili na to najstarejšo zahtevo delavstva in zaprosili za čimprejšnje nakazilo potrebnega zneska, da bo ljubljanska direkcija lahko izplačala diferenco. Odgovor ljubljanske direkcije radi diference. Ker je s. Jernejčič predal iztirjavo njemu pripadajoče diference pravnemu zastopniku našega saveza, se je ta obrnil na ljubljansko direkcijo, ki je na tozadevno zahtevo odgovorila, da je sicer izplačilo diference pripravljeno, ne more pa se izplačati, ker Generalna direkcija ni nakazala do danes potrebnega kredita. Intervencija na pristojnem mestu. Iz obeh odgovorov toraj razvidimo, da izplačilo diference ni več osporavano in da obstoji dobra volja, da bi se diferenca izplačala, vendar se ne izplača, ker Finančno ministrstvo ne dostavi za to potrebnega denarja. Vendar to ne sme biti ovira* da se diferenca ne bi izplačala. SODRUG ALI SI ŽE PORAVNAL NAROČNINO! Kongres ITF. Od 7. do 13. augusta o. g. održavan je u Pragu Kongres naše Internacionalne Transportne Federacije. Kongresu je prisustvovalo 195 oficijelnih delegata, koji su zastupali 62 organizacije sa ukupno 2,294.066 članova. Bili su zastupani saobraćajni i transportni službenici 23 iz Europske i 4 van-Europske zemlje. Po broju delegata i po značenju vremena i zaključaka ovaj Kongres nad-mašuje sve ranije. To je i razumljivo: nikad životne prilike saobraćajnih službenika nisu bile težije i nikad posljedice od prekomjerne eksploatacije sa strane kapitalističke klase nismo toliko trpjeli kao danas. Protiv spašavanja kapitalističkog društvenog poretka Kongres je rekao: »Nepravednost i neodrživost kapitalističkog društvenog uredjenja nije još nikad bila tako očita kao u sadanjoj privrednoj krizi. Dok milijoni radnika besposleni stradaju i gladuju, pretičak poloprivrednih i industrijskih proizvoda baca se u vatru i uništuje. Kapitalističko društvo traži zdvojno sredstva za svoje spasenje. Bezobzirno na i činjenicu, da sve zlo pada na ledja radnika, kapitalistička klasa zatvara tvornice, otpušta hiljade radnika i stizuje nadnice uposlenima. U tom kritičnom vremenu, kada sudbina cjelokupne radničke klase stoji u pitanju, naročito je važno, da se potraže sredstva i putevi, kako bi se svaka radnička žrtva u svrhu održanja kapitalističkog društvenog poretka osujetila. Radnici moraju si biti. sve više svijesni svojih vlastitih puteva: za svoje oslobodje-nje. Taj put je put klasne svijesti, jedinstva i borbene spremnosti. Ne riječi, već djela mogu nam pomoći! Kongres apelira na sve u cijelom svijetu u ITF organizovane radnike, da se su-prostave svakom predlogu, kojim se ide spašavanju kapitalističkog društvenog poretka i kojim bi se pridonijelo produžavanju .njegovog života. Kongres se opširno zabavio pitanjem militarizma i ratnih opasnosti u svijetu. Tim povodom usvojena je rezolucija, kojom se ukazuje na strahovitu - štetnost militarizma i event. rata. Protiv militarizma i ratnih opasnosti mora se mobilisati sve proleterske snage. Kod toga nas transportne radnike zapadaju naročite dužnosti. Čvrsto organizovani i za akcije sposobni mi možemo mnogo pridonijeti, da se ratna furija oslabi i zaguši. Istovremeno ITF pomagati će sve akcije Sindikalne Internacionale, kojima je cilj postići razoružanje i smanjenje ratnih opasnosti. Kongres je istovremeno naglasio potrebu najodlučnije borbe protiv fašizma i reakcije. U svim: zemljama, koje- na-ginju fašizmu, sve jače dolazi do izražaja reakcija, uperena lih protiv radničke klase i njenih tekovina. ITF nastaviti će borbu protiv fašizma svim sredstvima, a to u toliko više, jer ta borba donosi već pozitivne rezultate: suprotno divljanju bijelog terora danas imade u Italiji više organizacija saobraćajnih radnika, koje su učlanjene u ITF. Kongres apelira za proletarijat sviju zemlja, neka si bude stalno svijestan sviju opasnosti od fašizma i neka pod zastavom Internacionalnog Sindikalnog Saveza vodi jedinstvenu borbu protiv prijeteće reakcije. Tu opasnost neka uoče i svi saobraćajni radnici i neka joj se bespoštedno suprostave. Povodom besposlice u svijetu Kongres je konstatovao, da je istu izazvala kapitalistička racionalizacija, provedena lih na štetu radnika i konzumenata. U kapitalističkom društvenom poretku zlo od besposlice uopće se ne će moći ukloniti. Potrebna je temeljita izmjena produkcionog sistema. Pod današnjim društvenim prilikama besposlicu mora se pobijati internacionalnim regulisa-njem radnog vremena, plaća i ostalih radnih uvjeta, produženjem školske obaveze za djecu, povećanjem renta za starost i iznemoglost, te hitno uvodje-nje 40-satne radne nedelje bez sniženja zarada. Glede ratnih dugova i reparacija Kongres se izjavio za potpuno ukidanje istih. Reparacija i ratni dugovi čine veliku smetnju zdravim odnosima medju državama, čime je mnogo ugrožena i egzistencija same radničke klase. Odstranjenjem tih tributa biti će dani oslovi i za popravak položaja radničke klase. Pokret željezničara na strani. ENGLESKA. Od 4. do 9. VII. o. g. zasjedao je u Fol-kenstone Kongres drugarske organizacije engleskih željezničara, na kojem je bilo opširnih diskusija o političkim prilikama u Engleskoj i u svijetu. Kongres je tim povodom jednoglasno usvojio vrlo značajnu rezoluciju, koja doslovce glasi: »Kongres sa žaljenjem konstatuje, da su engleski željezničari, uslijed neuspjeha njihovih kandidata prigodom zadnjih parlamentarnih izbora, prvi puta nakon 3Ü godina ostali bez svojeg parlamentarnog predstavništva. Ovo je u glavnom posljedica držanja četvorice članova ranije Radničke Vlade, koji se složiše sa liberalima i kon-zervativcima u cilju, da obore cijelo predstavništvo Radničke Partije. Kongres konstatuje, da sadanja Vlada znači neuspjeh i veliku opasnost za dobro naroda u i izvan zemlje. Kongres poziva vse radništvo, da se ujedini u jednu energičnu političku akciju, da bi na mjesto sadanje reakcionarne Vlade bila postavljena Vlada Radnika sa zadatkom, da sadanji zastarjeli kapitalistički poredak pretvori u socijalistički, koji nam je jedina nada za gospodarski napredak.« Ova rezolucija jednoglasno je dopunjena još ovim: »Mi smo odlučni, da založimo svu našu gospodarsku snagu, kojom se može spriječiti ratna politika sadanje Vlade.« AMERIKA. Petroleumske cijevi konkuriraju željeznici. Vlasnici petroleumskih poduzeća izgradili su zadnjih godina oko 170.000 km cijevi, kroz koje dovode naftu u fabrike i pristaništa, a gradnja novih 80.000 km cijevi je u tečaju. Ovo dovodjenje nafte kroz cijevi teško pogadja američke željeznice, koje uslijed toga imaju već zmanjeni promet za oko 20%, a skoro će biti smanjen za 30%. Uslijed ove konkurencije najviše trpe ame-rikanski željezničari, kojima se stalno sni-zuju plaće i time pokriva manjak u prometu. FRANCUSKA. Zahtjevi žena-željezničara. Ženski namještenici francuskih željeznica formulirali su na svojem poslednjem Kongresu svoje naročite zahtjeve i to: 1. Plaću, koja će biti jednaka plaći muških namještenika (za isti rad —■ ista plaća). 2. Jednake prevozne pogodnosti i 3. Pravo na prenošenje penzije na supruga ili na koga drugog od preostalih. AUSTRIJA. Povišenje tarifa poskupilo život. Austrijska uprava željeznica povisila je tarifne stavove za šećer, sol i mljeko, što je imalo za posljedicu povećanje cijena tim živežnim namirnicama. IRSKA. Ni u zemlji De Valere željezničarima ne cvatu ruže. Soi vlasnici željeznica otkazali su željezničarima do sada važeće plaće i traže, da se iste smanje za 20%. Željezničari su spremni na pregovore, nu svakom smanjenju plaća odlučno će se oduprijeti. Željeznice u svjetlu statistike* Od pronalaska lokomotive zemljina kugla nije izukrštana samo rekama, planinskim lancima i morima, nego i čitavim spletom železničkih šina, kojima klize u raznim pravcima stotine i stotine hiljada vagona sa teškim tovorima robe i mnogobrojnim putnicima najrazličitijih naroda i rasa. Za sto godina ljudi su izradili na stotine hiljada kilometara pruge, ogroman broj vagona, stanica, lokomotiva, radionica, fabrika da to postaje fantastično. Otkad su položene prve šine, preko kojih je prošla prva lokomotiva, vukući za sobom male primitivne vagonete koji su više potsećali na srednjovekovne kaleše nego na sadašnje komponente vozova, izgradjeno je do danas 1,239.000 kilometara železničke pruge u celom svetu. U tome je bila najaktivniju Amerika. Ona u mnogome ima da zahvali za svoj gigantski razvoj, za svoje ogromno bogatstvo i svoju moć 'u svetu svojoj razgranatoj že-lezničkoj mreži kojom je povezala najuda- ljenije tačke severa i juga i spojila dva najveća mora. Severna i Južna Amerika imaju 48.1% od ukupne dužine železničke mreže celog sveta. Sama Severna Amerika imala je 1930. godine 471.000 kilometara železničke pruge, a Južna Amerika 94.000 kilometara što čini zajedno 596.000 kilometara. Da bi se veličine ovih cifara mogle bolje I shvatiti dovoljeno je napomenuti da naša država ima prema podatcima iz 1930. god. svega 10.133 kilometara državnih i privatnih železnica. Posle Amerike najdužu železničku mrežu ima Evropa. Njena mreža dostiže, bez Sovjeta, 314.000 kilometara, ili 25.5% od ukupne mreže u svetu. Potom dolazi Azija, koja ima, bez Sovjeta, 135.000 kilometara pruge ili 11%. Pa Sovjeti sa 77.000 kilometara, ili 6.3%, Afrika sa 66.000 kilometara (14.000 kilometara su francuski, a šesnaest hiljada kilometara su britanskih) ili 5.3%, i zemlje Oceanije sa 49.000 kilometara ili 4%. Kad bi se celokupna svetska železnička mreža postavila u jednom pravcu, onda bi ona trideset puta obišla Ekvator. Drugim rečima oko sredine zemlje išlo bi uporedo trideset pruga s kraja na kraj sveta. Na izgradnju cele svetske mreže utrošena je, računajući jedan kilometar pruge milion dinara, fantastična suma od dinara 1,239.000,000.000. A šta tek stoji vozni materijal, ogromni tuneli, koji prolaze ispod gjinovskih planina, teški gvozdeni mostovi i sva mogućna druga postrojenja? Samo za poslednjih osam godina izgradjeno je u svetu 65.000 kilometara pruge u vrednosti od 65.0001,000.000 dinara, odnosnu šest puta više nego što> prctstavlja sav uloženi novac u izgradnju jugoslovenske že-lezničke mreže. Otprilike svake godine izradi se u svetu 9000 kilometara železničke pruge, a u samoj Evropi nešto od hiljadu kilometara. Najveću železničku mrežu od evropskih država ima Nemačka. Njena mreža iznosi 58.380 kilometara. Najmanju mrežu, od svega dvanaest kilometara, ima Malta. Iza Nemačke po dužini železničke mreže dolazi Francuska, koja ima 43.457 kilome- Na osnovu zaključka IV. kongresa USŽJ putovala je dne 1. IX. o. g. posebna deputacija industrijskih željezničara pod vodstvom druga Župančiča, oblasnog sekretara u Beograd, da in-terveniše na mjerodavnim mjestima po svim za industrijske željezničare važnim pitanjima, U deputaciji su učestvovali još drugovi: Slomović iz Drvara, Tkalec iz Prijedora i Ljubenić iz Ljubije. Deputacija je predložila ministru saobraćaja slijedeću spomenicu: Ministarstvo saobraćaj Beograd. Na IV. redovnom kongresu potpisanog saveza obravnavalo se je i pitanje indu-strijskih željezničara, zaposlenih na prugama sa javnim saobraćajem. Konstatiralo se je, da preduzeća sa prugama sa javnim saobraćajem do danas još nisu udovoljila propisima odredaba zakona o željeznicama javnog saobraćaja, koji je stupio na obaveznu snagu već dne 19. oktobra 1930. U § 15 pomenutog zakona izričito je naredjeno, da moraju biti prava i dužnosti službenika, zaposlenih na željeznicama u nedržavnoj eksploataciji, a sa javnim saobraćajem regulisana naročitim propisima, koje odobrava g. Ministar saobraćaja. Isto tako do danas još nisu regulisani željezničari, zaposleni kod državnog rudnika Ljubija, i ako rade u državnom pred-uzeću te služi ova željeznica i javnome saobraćaju. Željezničari na toj pruzi uvrščeni su kao obični rudarski radnici te nemaju nikakvih prava. Molimo, merodajno mesto, da bi naredili, da se poštuje zakon o željeznicama javnog saobraćaja te čim pre izda propise o pravima i dužnostima službenika posebno kod »Šipada«, koji jeste defakto državno preduzeće, dalje kod »Krivaje« te da bi se željezničare, zaposlene kod: državnog rudnika u Ljubiji regulisalo prema propisima zakona o državnom saobraćajnom osoblju odnosno, da bi se i ovu prugu, koja je već državna vlast, podredilo pod upravu Ministarstva saobraćaja. U prilogu čast nam je predložiti izvje- tara. Zatim Engleska bez irske sa 32.835 kilometara, Italija sa 22.151 kilometar, Poljska sa 19.890 kilometara, Švedska sa 16.585 kilometara, Španija sa 15.995 kilometara, Čehoslovačka sa 13.614 kilometara, Romunija sa 11.133 kilometara i naša zemlja sa 10.133 kilometara. Po veličini mreže mi zauzimamo deseto mesto medju evropskim zemljama, ispred nas dolaze zemlje koje imaju više od 10.200 kilometara pruge, a iza nas zemlje sa ispod 10.000 kilometara pruge, kao Belgija sa 9750 kilometara, Madjarska sa 8675 kilometara, Austrija sa 6730 kilometara, irska sa 5511 kilometara, Švajcarska sa 5326 kilometara i onda druge manje zemlje, Malta, Bugarska, Litvanija, Letonija, Portugalija, Finska, Grčka i Luksemburg. Za osam godina Jugoslavija je podigla 748 kilometara železničke pruge, tako da je svoju mrežu, koja je iznosila 1923. god. 9385 kilometara, povećala do 1930. godine na 10.133 kilometara. Jugoslavija je već 1924. god. imala 9548 kilometara, u 1925. godini 9804 kilometara, u 1926. god. 9820 kilometara, u 1927. god. 9840 kilometara, u 1928. god. 10.015 kilometara, u 1929. god. 10.088 kilometara i najzad u 1930. godini 10.133 kilometara. Najviše je izgradjeno pruge u 1926. godini, kada je položeno 21 i kilometara železničke pruge. Na svim našim prugama prevezeno je u 1930. god. 20,300.000 tona robe i 46.200.000 putnika. Za to vreme ruinimskc železnice, koje imaju hiljadu kilometara više pruge, prevezle su isto 20,300.000 tona robe i svega 35,100.000 putnika. Cehoslovačke železnice prevezle su medjutim 93,800.000 tona robe i 333,000.000 putnika, kako Čehoslo-vačka ima više od naše države svega oko pet hiljada kilometara pruge. Najviše su prevezle robe železnice Sjedinjenih Američkih Država, koje su u 1930. godini transportovale 1.107,000.0000 tona i prevezjle 708,000.000 putnika, a najmanje grčke železnice sa 1,800.000 tona robe i 3.200.000 putnika. Železnice u celom svetu prevezle su u 1930. god. ništa manje nego 9.500,000.000 putnika, što najbolje pokazuje značaj i ulogu železnica u svetu. štaj o položaju industrijskih željezničara na teritoriji Vrbaske i Drinske banovine i Vas zamoliti, da bi izvoleli posvetiti rešavanju prije navedenih pitanja Vašu naročitu pažnju. Putem druga Krekića predala je u rudarskom odeljeuju Ministarstva šuma i ruda drugu predstavku, koja glasi: Ministarstvu šuma i ruda Beograd. Potpisanom savezu ■ čast je predložiti Vam, merodajno mesto, na osnovu zaključaka IV. redovnog kongresa, održanog u Ljubljani dne 15. i 16. VIII. 1932. g„ izvještaj o položaju industrijskih željezničara sa teritorija Vrbaske i Drinske b ago vi ne te željezničara, zaposlenih kod državnih rudarskih preduzeća sa molbom, da bi izvole!! narediti, da se pristupi čim pre rešavanju i sprovadjanju zaključaka ankete, održane u Banjoj Luci te postojećih zakona. Naročito pa molimo, da bi posvetili Vašu pažnju rešavanju slijedećih pitanja: 1. Regulisanje željezničkog osoblja kod državnog rudnika u Ljubiji. Željezničko osoblje kod državnog rudnika u Ljubiji i to bez obzira na kategoriju (bilo mašinovodje, vozovodje, skretničari itd.) uvršteno je na osnovu »radnih lislova za radnike na đrž. rudarskim preduzećima« od 6. II. 1932, koji važi satno za rudarske radnike i nigdje ne pominje željezničara, medju obične rudarske radnike sa osnovnom nadnicom Din 12. Pruga Ljubija—Prijedor jeste pruga sa javnim saobraćajem te bi morala biti na osnovu odredaba § 15 zakona o željeznicama javnog saobraćaja prava i dužnosti željezničkih službenika regulisana naročitim propisima, šta ovde đo danas još nije slučaj. Ministarstvo šuma i ruda bilo je sa § 48 tč. 6 finan-sijskog zakona za god. 1932/33 ovlašteno, da razvrsta na odredbe zakona o drž. saobr. osoblju i osoblje državne šumske željeznice Usora—Pribinić. Potpisani savez je već dne 8. juna 1932. god. predložio direktno ministarstvu šuma i rudnika kao i putem Direkcije državnih rudarskih preduzeća u Sarajevu moti-visanu predstavku po pitanju regulisanja položaja željezničara kod državnog rudnika u Intervencija industrijskih željezničara u Beogradu. Ljubiji te je Direkcija drž. rud. preduzeča u Sarajevu ovu predstavku uputila pod br. 21622 od 14. Vlil. 1932 na nadležnu odluku Ministarstvu šuma i rudnika — rudarskom odelenju. Molimo merodajno mesto, da bi naredili nadležnom rudarskom odelenju, da pristupi rešavanju ove predstavke te naredi, da se željezničare kod državnog rudnika u Ljubiji prevodi po odredbama zakona o drž. saobraćajnom osoblju. 2. Regulisanje radnih uslova željezničara kod »Šipada« i »Krivaje«. Iz priloženog izvještaja razvidan je veoma težak položaj osoblja zaposlenog kod »Šipada« i kod »Krivaje«, gdje su redukcije pri-nađležnosti na dnevnome redu te posebno kod »Šipada« položaj osoblja nije regulisan nikakvom ugovorom. Ova preduzeća posjeduju željeznice sa javnim saobraćajem, za koje je obavezan zakon o željeznicama javnog saobraćaja, koji je stupio na obaveznu snagu već dne 19. X. 1930 te propisuje regulisanje prava i dužnosti sa naročitim propisima. Pored toga važi za ova preduzeća i zakon o radnjama, koji u § 1 pod tč. 6 predvidja, da važi i za industrijske željeznice. Taj zakon predvidja sklapanje_ kolektivnih ugovora medju preduzećem i radništvom. Poznato je, da je »Šipad« u stvari drž. preduzeće te molimo merodajno' mesto, da bi sa svojim uticajem putem nadležne Banske uprave kao i direktno pri Generalnoj direkciji »Šipada« izdejstvovao, da se pristupi pregovorima za sklapanje kolektivnog ugovora kao i reviziju diktirane redukcije prava i prinadležnosti osoblja, koja je bila diktirana sa službenim nalogom br. 7 od 15. IV. 1932. Isto molimo, da bi se učinilo i kod preduzeća »Krivaje« gdje Se osoblju ne isplaćuje ni zaradjene nadnice te preko postojećeg protokola diktira redukcije, i ako je bilo zaključeno u prisustvu predstavnika Inspekcije rada te Radničke komore, da će za osoblje kod »Krivaje« važiti u pogledu prinadležnosti propisi drž. saobr. osoblja. 3. Privredna kriza kod šumsko industrijskih preduzeća. Direkcije poedlinih šumsko industrijskih preduzeća na sve intervencije osoblja za regulisanje radnih uslova pozivaju se na katastrofalan položaj, u kome se nalaze zbog posledica teške privredne krize zbog koje postoji opasnost, da će morati u opšte obustaviti rad. Svaka daljna obustava rada ili redukcije zarada će imati za posledicu povećavanje besposlice te pogor-šavanje već danas očajnog položaja, u kome se nalaze industrijski željezničari bilo na prugama sa javnim ili bez javnog saobraćaja. Molimo merodajno mesto, da bi se pitanju rešavanja privredne krize posvetila posebna pažnja te da bi se čim pre, a najkasnije u toku mjeseca oktobra sazvala posebna zvanična anketa, na kojoj neka bi sudjelovali predstavnici vlasti, preduzeća i radnika i na kojoj neka bi se stvorili zaključci, koji će osigurati produženje rada kod šumsko industrijskih preduzeća i time osigurati radništvo pred besposlicom. Istovremeno neka bi anketa zaključila, da se imadu prava i dužnosti osoblja kod industrijskih preduzeća regulisati kolektivnim ugovorima a za preduzeća sa javnim saobraćajem da se imade sprovesti propise, koji danas važe za državno saobraćajno osoblje. Deputacija je bila u subotu dine 3. septembra 1932 primljena na merodajnem mestu i je predala predstavke, koje su donešene na osnovu odluka kongresa, a jedno i reso-luciju, koja je bila donesena na željezničarskoj skupštini u Danjoj luci i u kojoj se traži, da bi Ministarstvo poduzelo sve, da ne dodje do obustave rada kod Bos. d. d. u Danjoj Luci. Deputacija je predložila i štampan izvještaj o položaju industrijskih željezničara ter ga je zamolila., da bi insistirao na tome, da bi se sproveli na industrijskim prugama postojeći zakoni o željeznicama javnog saobraćaja, o zaštiti radnika, o radnjama te da bi se naredilo putem Inspekcija rada, da se pristupi sklapanju kolektivnih ugovora te sprovajanju zaključaka ankete u Danjoj Luci. Deputaciji se je obećalo, da će predane predstavke i rezoluciju proučiti te odrediti sve što je u njegovoj moči a posebno da će nastojati da se s obzirom na veliku besposlicu koja vlada u Vrbaskoj Banovini, spreči obustava rada kod Bos. d. d. Pored predanih predstavki deputacija je u duljem razgovoru izložila sta- nje radnika i industrijskih željezničara, koje je očajno i zadolila da bi izdao na-redjenja upravama preduzeća, da u čim kraćem roku pristupe sklapanju kolektivnih ugovora po odredbama zakona o radnjama, jer do sada ni jedno industrijsko preduzeće nije udovoljilo zakonskim propisima. I na ovo su na me-rodajnom mestu odgovorili, da će izdati naredjenja svima upravama preduzeća kao i svojim područnim organima da se čim prije pristupi reguiisanju prava i dužnosti po odredbama postoječih zakona. — Konačno je deputacija izložila cijeli protuzakoniti rad pojedinih preduzeća o prekovremenom radu, 0 higijenskim prilikama radnika te zamolila da bi se od strane Ministarstva odredila komisija koja će pregledati sva preduzeća i da se krivce kazni. Na merodajnem mestu su izjavili neka se u čim kračem roku podnese izvještaj i konkretne slučaje te će nakon toga odrediti komisiju, u koju će odrediti 1 jednog člana, kojega bude predložila Centrala USŽJ i da će upotrebiti sve mjere u kažnjavanju sviju prestupaka. Kao dokaz da se ne izvajajo postojeći zakoni, deputacija je izložila, 1. Prijava ili odjava članov. § 1. Kdor želi pristopiti v »USŽJ.«, se mora prijaviti pri najbližji podružnici odnosno poverjeništvu, kjer mora izpolniti pristopno izjavo' ter plačati vpisnino' v znesku 5 Din in najmanj en članski prispevek. — Podružnica pošlje pristopno izjavo centrali, katera ga, ako odgovarja pogojem § 6 saveznih pravil, sprejme v članstvo in mu potom podružnice dostavi začasno člansko izkaznico. Po dveh letih rednega članstva dobi član proti vrnitvi začasne izkaznice stalno člansko izkaznico. § 2. Kdor želi izstopiti iz članstva, prijavi svoj izstop pristojni podružnici in ji istočasno vrne člansko izkaznico, na kar ga podružnica predloži v črtanje centrali. 2. Premestitve in prekinjanje članstva. § 3. V slučaju premestitve v kako' drugo službeno edinico mora član premestitev prijaviti svoji podružnici, ki mu potrdi odhod v članski knjižici ter sporoči premestitev centrali, katera obvesti novo podružnico o prihodu člana ter ji pošlje vse za obračun potrebne podatke. § 4. Člani, poklicani v aktivno vojaško službovanje odnosno na orožne vaje, morajo to prijaviti pristojni podružnici in so’ za čas trajanja vojaškega službovanja oproščeni plačevanja članarine. Podružnica mora vsak tak odhod javiti centrali in v obračunu zabeležiti, da je pri vojakih. Za dotične mesece se članu izda predpisane »proste mar-kice«. Član, ki odhoda k vojakom predpisno ne prijavi, izgubi pravico na proste markice ter se ga smatra kot izstopivšega. § 5. V slučaju, da kak član trajno odpotuje v inozemstvo, odnosno zapusti železniško službo ter vstopi v privatno in želi pri drugi strokovni organizaciji, ki je v sklopu URSSJ-a odnosno MSZ, nadaljevati članstvo, mora svoj odhod prijaviti potom podružnice ter mu centrala pošlje posebno potrdilo, na podlagi katerega ima pravico na vračunanje dotedanjega članstva. 3. Članske izkaznice. § 6. Članske izkaznice izstavlja centra'a, ki pa zamore z izstavljanjem začasnih članskih izkaznic poveriti tudi oblastna tajništva in podružnice. Stalne članske izkaznice pa izstavlja le centrala, član, ki izgubi začasno ali stalno člansko izkaznico, mora to takoj javiti svoji podružnici, ki bo zahtevala izstavitev duplikata, za katerega mora plačati član pristojbino' 3 Din. 4. Vodenje članskih evidenc. § 7- Pri vsaki podružnici mora voditi tajnik imenski seznam članov, iz katerega morajo biti razvidni naslednji podatki: ime in priimek, čin, službeno mesto, fojstno leto, pristopni podatki ter naslov. Blagajnik mora voditi enako evidenco: o vplačanih članskih prispevkih ter izdanih podporah. Evidence se vodijo bilo po kartotečnem sistemu, bilo v posebnih knjigah. § 8. članske številke se dajejo članom po podružnicah, in sicer v vsaki podružnici počenši od 1 dalje. Dolžnost podružničnega tajnika in blagajnika je, da vpiše na vsako pristojno izjavo pripadajočo člansko šte- kako se ne vodi računa o zaposlenju stranih radnika, o pregledavanju i o prekovremenom radu, u kojem kao konkretan primjer navadja da je za prekovremeni rad tuženo preduzeće Dos. d. d. u Banja Luci do sada za preko 2,000.000 Din, a ovo preduzeće nalazi se u sjedištu Inspekcije Rada. Na merodajnem mestu su ove izvještaje primili sa pažnjom te naglasili da je potrebno da se radnički predstavnici čim više obraćaju na Ministarstvo po svima tužbama. Mi smo sa ovom izjavom veoma zadovoljni, jer neželimo ništa drugo, nego da nam se pruži zaštita po postojećim zakonima. Iz prednjega uvidjeti će drugovi industrijski željezničari, da im je jedino putem organizacije moguće doći do boljih prava i doživiti bolju budućnost. Zato ne bi smjelo biti nijednoga industrijskog željezničara koji nije član svoje stručne organizacije Ujedinjenog Saveza Željezničara. Savezna uprava čini sve napore da bi se položaj industrijskih željezničara popravio. Zato drugovi svi u Savez, svi u borbu za bolju budućnost! vilko. Vsled izstopa iz članstva izpraznjene članske številke ostanejo nezasedene do prihodnjega kongresa Saveza in dobi izsto-pivši član, ako zopet obnovi članstvo pred kongresom, staro člansko številko. Po kongresu pa se izpraznjene številke zopet po vrstnem redu zasedejo z novopristopivšimi člani. 5. Podružnice. § 9. Podružnice saveza se morejo ustanoviti le z odobrenjem centrale saveza. Teritorijalni delokrog podružnic odreja na predlog oblastnih uprav centralni odbor. Podružnice saveza so organi, potom katerih vzdržava centrala odnosno oblastna uprava zvezo s celokupnim članstvom do-tičnega kraja. Podružnice izvršujejo vsa dela odrejena v saveznih pravilih, nadalje vse sklepe kongresov in vsa navodila centralnega odbora ter ne smejo lastnovoljno podvzemati ničesar, kar bi ne bilo v skladu z intencijami in direktivami centrale. Lahko stavijo centrali inicijativne predloge, ki jih smejo izvršiti šele po odobritvi od strani centrale. § 10. Glavne naloge podružničnih odborov so: a) obveščanje članov o delu saveza potom sej, sestankov, konferenc, predavanj in shodov; b) pridobivanje novih članov in vzgajanje vsega članstva, v razredni zavesti; c) redno obdržavanje podružničnih sej, ki se morajo, vršiti najmanj enkrat mesečno; d) obdržavanje rednega letnega občnega zbora, ki se ima vršiti vsako leto tekom prvega četrtletja; e) redno obračunavanje članskih prispevkov, in sicer mesečno' do 20-tega centrali; f) nujno obveščanje oblastnih uprav in centrale o vseh na teritoriju podružnice nastalih izpremembah, dohodkih in sploh o vsem, kar je važno za strokovno gibanje ter za obrambo delavskih pravic. 6. Podružnični odbori. § H. Za osnovanje podružnice je potrebno najmanj 20 članov in voli taka podružnica odbor iz najmanj 3 oseb, podružnica z nad 50 člani voli odbor iz najmanj 5 oseb, z nad 100 člani iz najmanj 7 oseb in z nad 200 člani odbor iz najmanj 9 oseb. Pri volitvi odbora naj se po možnosti upošteva,. da bodo v odboru zastopani zastopniki najmočnejših sekcij v dotičnem kraju, paziti pa je, da se izvoli v odbore najsposobnejše. Nadzorstvo sestoji pri vsaki podružnici iz 3 članov, ki se volijo na občnem zboru. Sejam podružničnega odbora predseduje predsednik, ako pa je on zadržan, pa najstarejjši član odborat. Predsednik vodi sejo, stavi predloge na glasovanje in v slučaju enakosti glasov odločuje. Tajnik vodi sejne zapisnike in vse tajniške posle ter dopisovanje s centralo. Blagajnik vodi vse blagajniške evidence ter sestavlja točno obračune za centralo na tiskovinah, ki jih predpiše centrala. Nadzorstvo' ima pravico udeleževati se vseh podružničnih sej ter mora redno me- sečno pregledati tudi blagajniško poslovanje. Ako zapazi v delovanju podružničnega odbora odnosno blagajnika kake nedostatke, mora na prvi seji zahtevati odpravo nedostatkov, ako pa se to ne zgodi, pa mora takoj obvestiti centralo in staviti predlog za odpravo nedostatkov. Za vse ostalo poslovanje podružnice veljajo pravila saveza in specijelna pravila podružnice. 7. Poverjeništva. § 12. V krajih, kjer ni 20 članov, imenuje centrala svoje poverjeništvo' ter poveri z vodstvom poverjeništva enega člana iz do-tičnega kraja. Dolžnost poverjenika je, da v glavnem vrši iste funkcije kot podružnični odbor, obračunava in dopisuje centrali ter pridobiva nove člane, da se bo zamogla osnovati podružnica. 8. Strokovne sekcije. § 13. Pri vseh podružnicah, kjer je včlanjenih več kot 10 članov ene in iste kategorije, si v okviru podružnice lahko osnujejo krajevni sekcijski odbor. Sekcijski odbori niso nikake administrativne in organizacijske enote, marveč se imajo baviti izključno le s strokovnimi vprašanji svoje kategorije in delovati agitacijsko med še neorganiziranimi tovariši svoje kategorije. Vse predloge, ki so lokalnega značaja, predlagajo na odborovi seji podružnice, predloge pa, ki so širšega značaja, pošiljajo potom podružničnega odbora oblastni upravi odnosno centrali saveza, ki jih odstopa v nadaljnjo obravnavanje oblastni odnosno centralni sekciji dotične kategorije. Predsedniki sekcij (ako niso člani podružničnega odbora) zamorejo prisostvovati sejam podružničnih odborov s posvetovalnim glasom v vseh strokovnih vprašanjih dotične sekcije. Pri vsaki oblastni upravi se zamore osnovati za posamezne kategorije oblastne sekcijske odbore, ki razpravljajo o strokovnih vprašanjih svoje sekcije za njih teritorij. Pri centralni upravi pa se osnuje za posamezne kategorije centralne sekcijske odbore, ki se baviijo z vsemi vprašanji splošnega značaja za dotično sekcijo' ter stavijo predloge centralnemu odboru. Predsedniki oblastnih odnosno centralnih sekcij zamorejo (v kolikor niso: člani obl. odnosno cen-, tralnega odbora), prisostvovati s posvetovalnim glasom v vseh strokovnih zadevah njihove sekcije, sejam teh odborov. § 14. Ustanovitev sekcij pri podružnicah odobrava podružnični odbor, oblastnih in centralnih sekcij pa centralni odbor. Za ustanovitev prvih centralnih in oblastnih sekcij izdela potrebna navodila in razmejitev centralni odbor. Da se omogoči redno zasedanje oblastnih in centralnih sekcij, predpiše kongres poseben sekcijski prispevek, ki se pobira enkrat letno. 9. Oblastna tajništva. § 15. Za območje vsake železniške direkcije, kakor tudi za industrijske ter privatne železničarje, se osnujejo oblastna tajništva. Na čelu oblastnega tajništva stoji oblastni odbor, ki ga izvolijo delegati podružnic iz dotičnega teritorija na isti način, kakor se voli centralna uprava. Funkcijska doba oblastnih odborov traja od kongresa do kongresa saveza, izvzemši slučaje, če bi oblastni odbori delovali proti' sklepom centralnega odbora in proti sklepom kongresa odnosno saveznim pravilom, v katerem slučaju jih zamore centralni odbor tudi predčasno razrešiti in sklicati izredno oblastno konferenco; na kateri se izvoli nov odbor. Oblastne konference se vrše na enak način, kot je predviden za savezni kongres. Oblastna tajništva morajo vršiti na svojem teritoriju agitacijo v smislu pravil, paziti in nadzorovati pravilno poslovanje podružnic in strokovnih sekcij, izvrševati intervencije pri pristojni 'direkciji ter vse sklepe kongresa in centralnega odbora. Oblastne uprave nimajo« lastnih dohodkov, marveč jih financira centrala. 10. Tisk. § 16. Savez izdaja periodično svoje glasilo, katerega dobiva vsak član obvezno in brezplačno-, ker je naročnina že vračunana v članarini. Mesto lastnega lista pa lahko centralni odbor naroči tudi kako drugo glasilo, ako po' vsebini odgovarja saveznim namenom in ciljem ter obravnava strokovna železničarska vprašanja. § 17. Poleg časopisa bo savezna uprava poskrbela za izdajanje železničarskega ko- Pravilnik Ujedinjenega saveza železničarjev Jugoslavije. (Sprejet na IV. rednem kongresu USŽJ dne 15. in 16. avgusta 1932.) ledarja ter po potrebi tuđi drugih strokovnih publikacij. 11. Kongres. § 18. Ko objavi centrala sklicanje saveznoga rednega ali izrednega kongresa, morajo vsi podružnični odbori takoj sklicati članski sestanek ter na njem razpravljati o dnevnem redu kongresa, sestaviti even-tuelne samostojne predloge za kongres ter v smislu saveznih pravil izvoliti svoje delegate za kongres. § 19. Nobena podružnica ne sme delegatom že v naprej vezati roke in jim odrediti, kako morajo glasovati, temveč ima vsak delegat pravico, da svobodno zavzame stališče napram diskusiji in svobodno glasuje. § 20. Stroške delegatov za kongres nosi po polovici podružnica in po polovici pa centrala. § 21. Višino dnevnic določa centralni odbor. Pravilnik o članarini, o obračunavanju i članskim pravima. primljen na IV. kongresu USŽJ dne 15. i 16. VIII. 1932. 1. Članarina. § 1. članovi moraju plačati svoju članarinu redovno i unapred, a istu če podruž-nički blagajnik obračunati Centrali najkasnije do 20oga u mjesecu. Uplaćenu članarinu potvrditi će se članu sa markicom, odnosno sa posebnim žigom u članovniku. § 2. Članarina se dijeli na četiri razreda. U svakom razredu stiče član posebna prava, a razredi se dijele i prema visini zarade člana. Prvi razred plaća osnovnu članarinu od po Din 10 mjesečno. Članovi, koji uplaćaju tu članarinu, imaju pravo na slijedeće: a) na sve intervencije u njihovim radnim odnosima i na event. savjetovanja; b) na besplatno primanje saveznog glasila; c) na izbor u sva savezna tijela; d) nakon jednogodišnjeg članstva imaju pravu na pravnu zaštitu u svim odnosima proističućim iz službe izuzevši prestupke iz koristoljublja, disciplinske istrage uslijed pijanstva ili prestupe kažnjivog karaktera. U taj razred mogu pristupiti samo penzioneri, penzionisani do 1. I. 1933. god. Penzioneri, penzionisani posle 1. I. 1933 ostaju i posle penzionisanja u svom člana-rinskom razredu izuzev penzionisane radnike, koji se mogu uvrstiti posle penzioni-sanja iz drugog natrag u prvi razred. Drugi razred plaća članarinu Din 12. Članovi, koji će plačati ovu članarinu imati će sva prava članova iz prvoga razreda, a pored toga još nakon jednogodišnjeg članstva pravo na bolesničku podporu, ako su iznad 20 dana bolesni i to po slijedećoj lestvici: posle jedne godine članstva i 20 dana bolovanja Din 50. Nakon članstva od dve godine do- pet godina poslije 20 dana bolovanja na Din 100; kod istoga članstva nakon bolesti preko 30 dana na Din 150, kod istoga članstva nakon bolesti od 60 dana na Din 200; Kod članstva iznad 5 godina po-visuju se primanja za 50%. Član, koji je iskoristio svoje pravo na bolesničku potporu i to- bez 50% povišenja, ako je ponovno uplatio 12 mjesečnih članarina. Ako tokom 5 godina nebi iskoristio pravo na potpore to automatski dobiva pravo na 50% povišenje. Za bolovanje radi čekanja na penzi-oni-sanje bolesnička potpora se ne izlaćuje. Taj razred je obavezan za sve radničko osoblje (pom. radnike, polkvalif. radnike i kvalifikovane radnike — delavci in profesio-nisti) u koliko ne stupe u viši članarinski razred. Treći razred jest osnovna članarina Din 15. Članovi toga razreda imaju pravo na sve potpore, koje su predvldjene za članove drugoga razreda, a pored toga još i na besposleničku potporu. Pravo na besposleničku potporu dobija se nakon uplaćenih 23 članarina (kod prekida uračunava se prijašnje članstvo samo u slučajevima obustave rada, redukcije ili boravka kod vojske), a besposlena pomoć isplaćuje se najviše za 30 dana po 4 Din dnevno. Kod najmanje 48 uplaćenih prinosa isplaćuje se besposlena potpora kroz najviše 30 dana po 6 Din dnevno. Kod uplaćenih najmanje 96 članarina potpora za isto vrijeme od po 10 Din dnevno. Kako se taj članski razred uvodi tek sa 1. januarja 1933, to isplaćivanje besposle-ničkih potpora stupa na snagu tek sa 1. januara 1934. i tada će se uračunati sve do-sadanje članstvo. Ovaj razred obavezan je za sve reguli-sano osoblje i za sve industrijske željezničare. Preporuča pa se i svim kvalifikovanim radnicima sa državnih željeznica, da pristupe u ovaj razred. Četvrti razred jest osnovna članarina 20 Din. U taj razred uvrstiti će se svi oni, kojih mjesečni prihodi promašaju 2000 Din, te imadu sva prava, koja predvidja treći razred. § 3. Sve potpore kao i pravnu zaštitu podijeljuje centrala na osnovu predloga podružnice, koja mora u slučaju pravne zaštite priložiti točan izvještaj o nastalom sporu, odnosno o disciplinskoj istrazi, a za odobrenje bolesničke potpore potvrdu o trajanju bolesti, a u slučaju besposlenične potpore potvrda o trajanju besposlenosti. § 4. Član, koji je tri mjeseca u zaostanku sa članarinom, gubi sva prava na potpore i na pravna zaštitu i event. naknadno plaćanje članarine sa svrhom iskorišće-nja potpora ne će se uzeti u obzir. Dužnost je, stoga, svakoga člana, da svoje članarinu plaća uredno. 2. Obračunavanje članarine. § 5. Ubiranje članarine mora urediti svaka podružnica u svojem djelokrugu, vodeći kod toga računa o lokalnim prilikama. Blagajniku može se dodjeliti podblagajnike. Obračuni (uplatne listine i blagajnički iskaz) sastavlja se in duplo i jedan primerjak ostaje kod podružnice, a drugi se pošalje direktno centrali. Novac se šalje čekovnom uputnicom. Centrala će potvrditi primitak obračuna podružnici, a svaki mjesec dostaviti će oblasnim odborima izvještaj o na njihovom području uplaćenim članarinama. Blagajnik podružnice mora člana, koji je u zaostatku sa. članarinom kroz dva mjeseca, upozoriti na dužnost plaćanja članarine i da — ako i treći mjesec zaostane — prestaje biti unašan u uplatnu listinu i gubi sva članska prava. Centrala će svakome blagajniku dostaviti markice za sve četiri razreda i opteretiti će ga svakomjesečno saglasno sa obračunanim iznosom markica. Od članarine I. i II. razreda ostaje podružnici po 1 Din, od članarine III. razreda po 2 Din a od članarine IV. razreda po 4 Din. Lokalni fond upotrebljavati će se za pokrivanje lokalnih izdataka i za eventualne delegacije po zaključku podružničke uprave. Sekciiski prinos. Da bi se omogućilo redovno funkcioni-sanje oblasnih i centralnih odbora pojedinih sekcija, koji su od najveće važnosti za uspješno riješavanje stručnih pitanja pojedinih kategorija, uvadja se posebni sekcijski prinos u iznosu od IO Din godišnje. Taj prinos moraju ubrati podružnički blagajnici tokom prvoga četvrtgodišta svake godine i najkasnije do polovice aprila obračunati centrali sa posebnom, uplatnom listom. Taj sekcijski prinos knjižiti će se odvojeno od redovne članarine i po' sekcijama, a sa njime će upravljati centralni sekcijski balgajnik i u prvom redu podmirivati troškove oko sekcijskih konferencija i intervencija kod centralnih instanca u Beogradu. 4. Posmrtna podpora. Svi članovi saveza imadu pravu na posmrtnu podporu. Posmrtna podpora dijeli se prema godinama članstva i to: posle navršenih 24 mjes. članstva 100! Din posle navršenih 36 mjes. članstva 200 Din posle navršenih 48 mjes. članstva 300 Din posle navršenih 60 mjes. članstva 400 Din posle navršenih 72 mjes. članstva 500 Din posle navršenih 84 mjes. članstva 600 Din posle navršenih 96 mjes. članstva 700 Din posle navršenih 120 mjes. članstva 800 Din Isplatu posmrtne podpore vrši centrala na osnovu predhodno predloženog mrtva-škog lista o Smrti člana, kojeg mora predložiti podružnica. Posmrtnina isplaćuje se zaostalim članovima obitelji, a u koliko ovih nema, isplaćuje se onome, koji podmiri troškove sahrane (pogreba). Izsekcii. Sekcija vlakospremnega osobja. KASARNA V ZAGREBU. V eni zadnjih številk smo obvestili o naši predstavki, ki smo jo poslali novemu g. direktorju inž. Klodiču o nevzdržnih razmerah v zagrebški kasarni. G. direktor je ljubeznivo obljubil svojo pomoč in res so bile v kratkem odstranjene iz kasarne lesene prične ter postavljene notri postelje z mrežami in modroci, tako da se lahko osobje spočije. NADALJNA UVIDEVNOST. Vlakospremno osobje Ljubljana glavni kolodvor je zaprosilo g. direktorja s posebno spomenico, da bi tudi nadalje ostal pri brzovlakih turnus z 11 skupinami. Tudi ta zadeva je bila ugodno rešena, kar je vzelo osobje z velikim zadovoljstvom na znanje! VAŽNA OKROŽNICA. Št. 20 980-2-II-1932. »Za odpravo potnikov in prtljage veljajo za Kamnik mesto začasno vozne cene in vozarina od oziroma do Kamnika. Potniki, ki bodo vstopili v Kamnik mesto, bo odpravilo vlakospremno osobje z listnimi voznimi kartami v blokih. Prtljaga predana v prevoz na postajališču se odpravlja z do-plačilnimi kartami v vlaku. Ekspresna roba se prevaža samo od in do stanice Kamnik.« Tako se glasi odlok direkcije! K temu nov odlok: »Vlakospremnemu osobju! Po nalogu direkcije odd. II. morajo kartonske povratne karte in karte v blokih pri Kamniških vlakih za relacijo Kamnik mesto —Ljubljana gl. kol. prodajati potnikom v vlaku edinole vlakovodje in ne revizijsko osobje, kar je strogo izvajati, ker bo sicer vsako kršenje tega naloga predmet stroge obravnave!« Dalje naj vozno osobje ... Šef stanice: Ludvik! Citirano naprej! Člen 102 tč. 3. »Vozovodja je odgovoran za siguran saobraćaj voza i red u njemu.« Člen 130 je predolg, da bi ga citirali! Člen 131 tč. IV. je zelo važen! Saj ima kar 6 točk takoj v začetku. Isti člen tč. V, odstavek 15 i. t. d-tudi niso kar za šalo postavljeni v saobraćajni pravilnik, kar izpričujejo razne disciplinske obravnave. Pride signalni pravilnik! PIPE IN KURILNE CEVI! Jesen se približuje. Zato zopet ponavljamo ne le v interesu osobja, ampak tudi službe same, našo staro zahtevo: Pipe in kurilne cevi naj se več ne daje sprevodnikom, marveč vlakom. Kurilne cevi naj bodo inventar stroja pri potniških in tovornih vlakih. Pipe naj se ne dajejo več vlakovodjem v inventar, marveč naj se da v izhodni postaji pipa direktno dotičnemu možu, ki jo ima dati na vlak in isti mož naj v končni postaji pipo zopet vzame v shrambo. Da je pipa oddana in prevzeta v izhodni odnosno končni postaji, naj se vpiše v vlakovni zapisnik na zadnji strani v začetni odnosno končni postaji, kar naj potrdi prometnik po poročilu dotičnega moža in vlakovodje. VLAKOSPREMNIKI — POZOR! Kakor vidite, nas tare polno težkoč in neprijetnosti, katere vse bi se dale ob primerni solidarnosti rešiti, ali vsaj omiliti. Da se zopet enkrat sestanemo pri resne mdelu za zboljšanje položaja, za pridobitev naših pravic, je potrebno, da se vrši sestanek vlakospremnega osobja v petek dne 23. sept. ob 18. uri v mali dvorani Delavske zbornice v Ljubljani, Miklošičeva c. 22. Na tem sestanku se bomo pogovorili o dosedanjem delu našega saveza, naredili smernice za bodoče delo ter izvolili iz naše srede one najboljše sodru-ge za naše zastopnike, katerimi bomo lahko s zaupanjem poverili zastopanje naših interesov. Skrb za našo bodočnost na skliče, da se vsi, ki bomo službe prosti, odzovemo vabilu saveza, ne samo Ljubljančani, marveč tudi iz zunanjih postaj. Vlakospremniki! Na svidenje na sestanku vlakospremnega osobja v petek dne 23. septembra 1932 ob 18. uri v Ljubljani. Odsek vlakospremnega osobja. DELAVCI — PROFESIONISTI POZOR! V nedeljo dne 18. septembra 1932 ob 10. uri dopoldne' se vrši v mah dvorani Delavske zbornice v Ljubljani, Miklošičeva cesta 22 — vhod poleg knjižnice SESTANEK DELAVCEV IN PROFE-NISTOV. Glasom sklepa kongresa USŽJ in prve centralne seje bomo na tem sestanku izvolili odbor izmed najboljših sodrugov, ki bo imel za bodoče nalogo, da pretresa in rešuje prav vsa vprašanja, ki se tičejo delavskega osobja. Zaključke naše sekcije, ki jih bodo torej sklepali sami delavci in profesionisti, bo izvajal centralni odbor našega saveza. Da je naš savez edino pravi zastopnik delavstva, ki se ne oziraje se na levo, ne oziraje se na žrtve, ki jih je treba doprinesti, bori za interese železničarjev! Ne oziraje se na grožnje bomo vztrajali v borbi in se za-grožnje bomo vztrajali v borbi in se zavedamo, da bomo v tej borbi zmagali in pomagali ustvarjati boljšo bodočnost. Dolžnost nas vseh — delavcev in profesionistov v kurilnicah, sekcijah, postajah, skladiščih, delavnicah — je, da se oklenemo našega saveza in po njegovih direktivah branimo naše pravice in se borimo za nove. Zato v nedeljo 18. septembra 1932 vsi na sestanek, katerega dnevni red je: 1. Poročilo o dosedanjem delu saveza in intervenciji v Beogradu. 2. Volitev sekcijskega odbora. 3. Direktive za bodoče delo in intervencije. Vabljeni vsi službe prosti sodrugi iz proge! Za sekc. delavcev in profesionistov: Zorman 1. r. Iz sekcije postajnega osobja. KRETNIŠKO, PREMIKALNO IN SKLADIŠČNO NASTAVLJENO OSOBJE, VOZOPISCI, LAMPISTI — POZOR! Glasom sklepa zadnjega kongresa našega saveza se za gori navedene kategorije uslužbencev osnuje posebna sekcija »postajnega osobja«. Naš položaj se je tekom zadnjih let izredno poslabšal, saj smo izgubili proste dneve, na večini postaj tudi turnus 12/24, prikrajšani smo na kilometraži odnosno nočnih dokladah, posameznim kategorijam se že osporava pravica na pavšal za službeno obleko ter so izgledi za bližnjo bodočnost čim dalje slabši. Za to je nujno potrebno, da v strnjeni vrsti začnemo zopet akcijo za povrnitev dosedanjih pravic, akcijo za osemurnik in za proste dneve. Da naredimo načrt za bodoče delovanje in se pogovorimo o vseh nepravilnostih ter sklenemo potrebne intervencije, sklicujemo za v torek dne 20. septembra 1932 ob 19. uri zvečer v centrali saveza v Delavski zbornici v Ljubljani sestanek vsega postajnega osobja z dnevnim redom: 1. Poročilo o dosedanjem delu. 2. Volitev sekcijskega odbora. 3. Direktive za bodoče delo. Vabimo vse službe proste sodruge, da se tega sestanka sigurno udeleže. Dobrodošli tudi sodrugi iz proge! Za sekcijo postajnega osobja: Renčej 1. r. ZA PRAVICE UPOKOJENCEV. UPOKOJENCI POZOR! SEKCIJA UPOKOJENCEV sklicuje za soboto dne 24. sept. 1932 ob 18. uri v mali dvorani Delavske zbornice v Ljubljani (vhod poleg knjižnice pritličje) sestanek upokojencev in upokojenk, miloščinarjev in rentnikov s sledečim dnevnim redom: 1. Delo USŽJ za zboljšanje položaja upokojencev. 2. Poročilo o intervenciji v Beogradu. 3. Volitev vodstva sekcije upokojencev in direktive za bodoče delo! Sodrugi upokojenci! Že deset let čakajo staroupokojenci na izenačenje njihovih pokojnin, njim drugujejo še revnejši — rentniki iz bivše Avstrije, ki še danes prejemajo stare kronske rente ter v bedi čakajo na sprejem v hiralnice odnosno hodijo od kraja do kraja, da se prežive. V nešteto raznih draginjskih razredov in vrst smo ločeni, dasi smo vsi služili na železnici, vsi plačevali v iste penzijske fonde in moramo danes, na pr. kar nas je v Ljubljani, vsi kupovati živila na istem trgu za isto ceno! Enako draga je za nas